Dopisi. Tz Šaleške doline. (S v e č a n o s t.) Pri sv. Ani v Framu je bila dne 30. julija nenavadna svečanost. Obhajali ao namreč ta dan 25. letnico gg. duhovni lavantske akofije, ki so bili leta 1865 v duhovnike vredjeni. Vdeležili so se te pobožnoati gg : Simon Gaberc, Alojz Koa, Anton Kocuvan, Miha Plešnik, Jožef Sovič, Filip Vibar, vsi vredjeni 29. junija 1865 t. j. pred 25 leti in pridružila ata ae njim tovarša Jakob Trstenjak in Fran Smrečnik, posvečena 17. julija 1864. Jubilante so osebno še pozdravili prijazni čestiti aoaednji župniki Selnicki, Polakavaki in Slivniaki. Prišli ao pa gg. jubilanti večnemu Bogu ae v najgorkejši pobožnoati, kakor je le katolški duhovni zmorejo, zabvalit za prevažne dobrote božje prejete v 25 letib, prosit za božjo milostno pomoč v pribodnje, se spomnit in molit za svoje rajne brate, ter v bratovski Ijubezni ae pozdravit in med sebo se razgovarjat. Prostorna cerkev sv. Ane bila je v prekrasen prazničen kinč oblečena; zastave cesarake in narodne ao vibrale iz atolpa in hramov; vbrano pritrkanje zvonov, gromenje iz topičev že na predvečer in drugi celi dan noter do odhoda jubilantov oznanjevalo je redko eloveanoat dneva. Na dan jubileja so ob 6. pri altarju sv. Ane se začele tibe sv. meše, pri katerib. ao pridni Framčani, ki so že pred prvo 8V. mešo napolnjevali biao božjo, ž ginljivo pobožnostjo sv. rožnivenec molili, av. zakramente prejemali in cerkvene pesmi prepevali. Ob 10. uri se je začela slovesna božja alužba. Okoli 100 belo oblečenih in ovenčanih deklic je pred farov prislo v proceaiji po jubilante, njim v izbrani premili besedi k 25 letnici čeatitalo, šopke delilo in zopet v procesiji v kraano cerkev vodilo. Ondi so jubilant Al. Koa v avoji znani zgovornosti nam razlagali pomen avečanoati in ae ozirali na pretečenih 25 let in na bodoči čaa, pa nam tudi povedali. da letnik jubilantov je bil nenavadno močen. V bogoslovje jib je vsto pilo 22 mladib gospodov; iz bogoalovja pa jib je komaj 15 prialo in izmed teh jih je sedaj živib aamo 9. Beseda je bila milobna ter jubilantom in vernim premogočno arca ganila. Po pridigi ao zabvalno sv. mešo g. Trstenjak popevali, mrtvaško av. mešo pa g. Sovič, pri katerih 8V. mešab so framska dekleta po cerkvi tako milo popevala, da so jib tujci morali občudovati. Po av. meši so jubilanti v dušni mir avojih rajnih tovaršev bratov pri cerkvi zapeli ,,libera", opravili mrtvaške raolitve in s tem je bil konec lepe cerkvene sloveanoati. V farožu se je jubilantom ta čaat zgodila, da ao prijazni gg. predstojniki občin in g. nadučitelj njim čeatitali k 25 letnici ter v eisti 8lovenski beaedi njim arečno bodočnost želeli. Njim, lepo pevajočim družicam in vaem pobožnim Framčanom naj bo hvala. Pri obedu, katerega ao radodarni jubilant g. župnik Gaberc v farožu pripravili, 80 jubilanti v lepih napitnicah ae bvaležno apominjali svojib prevzviaenib predpoatavljenih, so drugi drugemu želeli še mnoga leta, ter si v roke aegli, da se, č-e Bog da, bočejo cez 5 let zopet sniti. Bila je to res prav lepa alovesnost — za jubilante aicer milo-tužna, katero so g. župnik Gaberc v Framu priredili: Slava njim! Iz Laškega okraja. (0 b č. volitve.) [Konec.] Izid volitve dne 7. avgusta 1890 v občini sv. Krištofa naa jasno uči, da moramo biti vedno opazni, ter da ne amemo našim nasprotnikom nikdar in nikjer zaupati; kajti oni ne zbirajo veliko med aredstvi, a katerimi bi naa premagali; ker so na slovenakih tleb v manjščini, primejo precej za prvo boljše sredstvo, je li postavno, ali nepostavno, za to jim ni veliko mar, aamo, da dosežejo svoj namen. Propad narodne etranke v občini sv. Krištofa naj bode vsem drugim občinam Laškega okraja v svarilo. Zapomnijo naj si ta slučaj posebno občani v Marija Gradcu; v zadnjem času ondi niao namreč razmere, kar zadeva občinske služabnike, ne za pičico boljše, kakor pri občini sv. Krištofa. Bližajo se tudi tam občinske voiitve. Dolžnoat vsacega narodnjaka je toraj, da volilce že zdaj opozarja na nevarnost, katera tudi tej občini od. lažiliberalne stranke preti. Izpodbujeni po zmagi v občini sv. Krištofa bodo naaprotniki tudi v tej občini napeli vse svoje moči, da tudi tam spravijo vaaj nekaj svojih v občinski zastop. Ta nevarnost je tem večja, ker imajo vai nemčurji v Laškem trgu tudi volilno pravico v občini Marija-Gradec. Doaedajni narodni zastopniki te občine bodite oprezni, dokler je čas; kajti potočije zaatonj zvonjenje. Nikar se ne zanašajte eden na druzega, rekoč: bodo že brez mene opravili itd. temveč vsak se naj poslužuje svoje volilne pravice; ne zanašajte ae na obč. služabnike, kateri bi Vas znabiti v merodajnem trenotku puatili na cedilu in potegnili za drugim vetrom, na služabnike, kateri le gledajo na veliko plačo in skrbijo, kako bi si še kaj več pridobili. Toraj občani in volilci občine Marija - Gradec imejte oaodo občine av. Krištofa tak6 vedno pred ocmi; čujte in ne zaapite, da ne pride kje sovražnik in Vam ne naseje ljulike med pšenico; bodite oprezni, dokler še je čas! Pokažite posebno Vi vrli Smiklavčani, da ste na slovenakin, domačih tleh, da ate polnoletni in zmožni, da lahko aami gospodarite in da ne potrebujete tujih, lažiberalnih jerobov! Pridite, kadar bo treba polnošlevilno k volitvi in volite složno može, nasvetovane Vam po Vaših. narodnib voditeljib. Če boste tako storili, potem bode zmaga gotovo Vaša: v to pomozi bog! Rodoljub. Iz Braslovč. (0 p r o s t i t e v.) Pri zadnjem državnozborakem zasedanji je nas vrli g. M. Vošnjak večkrat omenjal krivične obsodbe pri okrožnem aodišči v Celji. Navajal je slučaje Hauke, Kresnik in kot najnovejšega, ki je pa tedaj deloma visel še v zraku, slučaj Apat. Ker ste pravdi Hauke in Kresnik dognani, hočem aamo malo oavetliti dogodek Apat, kateri aega v najnovejši čaa. Leta 1879 naatal je iz nepoznatih Lizrokov pri Hriberniku, soaedu Apatovem, ogenj. Kmetijako poalopje Apata, ki je od Hribernikovega lesenega goapodarakega poslopja oddaljeno aamo tri korake, uname ae par minut pozneje. Vaakedo izmed cenj. čitateljev ,,Slovenskega Goapodarja" ai lahko predatavi enak alučaj. Kolika je zmiraj razburjenoat med Ijudatvom, če naatane kje požar, poaebno če ae ne zna za pravi uzrok, kako da je naatal ogenj. Ravno tako bilo je tudi tukaj. Ugibalo se je to in to, a pravega ni nihče vedel. Kot najbolj gotovo se je razpravljalo, da je zažgala Julijana Smerečnik, dekla pri Apatu, in da bi jej bil ponudil Apat polovico zavarovane avote, če zažge. Ker pa ni nihče imel pravih dokazov, je atvar mirovala do leta 1886. Ko pa je leta 1886 bila umorjena Julijana Smereenik, so takoj obdolžili Apata, da bi jo bil on umoril, naj bi ji bil za zmiraj zavezal jezik. Apat bil je leta 1886 pred porotniki v Celji obsojen zaradi umora in požiganja z 10 proti 2 glaaoma, deloma pa jednoglaano v dosmrtno je6o. Spomladi tega leta ovadil se je neki France Roaaner aam, da je on Julijano Smerečnik umoril, ter da je tedaj Apat bil po nedolžnem obaojen. Meaeca aprila t. 1. bil je Roaaner obaojen v 7 letno ječo. Deželna nadaodnija v Gradci odredila je novo preiakavo proti Apatu, in tako je prišlo, da ae je on moral dne 9. avg. zopet pred porotniki zagovarjati, kjer ga je veatno in točno branil goapod dr. Sernec. Porotniki so pa njim atavljeno prvo vprašanje, je-li zatoženec kriv požiganja, jednoglaano zanikali. Konečno moram Vam še, gosp. urednik, kot ,,curiosum" povedati, da je zavoljo avoje resnicoljubnosti in temeljitoati poznata ,,Deut8che Wacht" v svojej 63. številki pisala, da se namerava Apat v Ameriko izseliti, kar je pa, kakor mi je iz verodostojnega vira znano, le-izmialjeno. Iz Slov. goric. (Š u 1 v e r e i n o v c i.) No zopet so imeli nemčurji pri sv. Lenartu vesel dan v krčmi g. Sekola, zbobnali ao namreč zborovanje šulvereina. V nedeljo dne 20. julija popoludne ob štirib so se začeli zbirati in 5akali so Mariborake zveličarje, a glejte štrkovce; čakali so že do sedme ure in se žalostni ozirali po ceati, a vendar izvoljenci niso prišli, kje je pa tudi Weitlof ? Prvi jo je, ee ve, da pod imenitni Sekolov gaber, ki ae pa na veliko žalost nemčurjev bojda začne sušiti, primahal predaednik šulvereina za okolico av. Lenart, g. Mravlagg, usnjar s avojimi kožarakimi pomočniki. in to zavoljo tega, da je podal lahko vsakemu prišlecu roko. Za njim ao pripihali ostali av. Lenartski poailinemci, kakor: dr. Wittermann, ki zna prav dobro zdrave ljudi ,,vračiti"; trgovca Sedminek in C. Kaufmann a avojimi komiji, in ta proti temu, da ao prazne — izvoljene prostore zasedli. No izlaati Sedmineka ni smelo manjkati, misleč, da se je od žuljev Slovencev obogatil, zatoraj sedaj že lahko po njih mlati in v aulvereinakem zboru zabavIja. Drugi izvoljenci ao bili: dr. Beneš, ki je, akoravno je aedel v aenci, imel menda od radoati alamniški krajnik čez čelo upognjen. Šulvereinaki ahod ao poveličali tudi g. c. kr. okr. uradovodja, zemljiščni knjigovodja ter dva uradna piaarja, ki ata čaatno zaatopala avoje doma oatale tovariae. Ne pozabimo tudi dveh učiteljev, dobrih, iakrenih goapodekov, za narod vse bvalno vnetib, nadučitelja Reicha in učitelja Mohora. Imeli so med aeboj tudi kovača in alikarja Pivca; poalednji je morda vaakega posebej naalikal, da ae alike pošljejo Weitlofu na ogled. Pozabiti ne amemo g. Ropa in treb. kmetov in dveh zalib goapodižin, ki ate čaatno zaatopali ostale tovarišice. Prignali ao tndi imenovancl svoje Ijube ženke in drage otročiče s seboj. Zadnji goat je morda bil g. Peliska, urar, in ta mialimo radi tega, ako bi ae kateremii teh imenitnib pragermanov ura ustavila, jib lahko takoj popravi. Z otroki in z ženami je bilo vseb 40, mož pa sodimo le 12. Mogooe, ako je še po noči prifrčal kak netopir. To vam je av. Lenartaka inteligencija. Godbo so imeli domačo, akoravno so jo bili pred nekaterimi leti v ,,Marburgerci" budo zdelali radi tega, ker je igrala pri alovenskem shodu. Kaj pa je z ouimi piščeti, katere ao za šulvereinake trebube umorili, pa jib je njim oatalo? Živio Slovenci in družba sv. Oirila in Metoda! Od sv. Jurija ob Taboru. (Bralno druatvo.) Naše novo bralno društvo je imelo v nedeljo, dne 24. avgusta avoj prvi občni zbor, kateri ae je vsestransko dobro obnesel. K društvu je priatopilo že zdaj petinštirideset članov, maogo še jih je pa svoj pristop zagotovilo. V odbor ao voljeni aledeči gospodje: V. Korun, profesuraki kandidat, za predaediiika; B. Brišnik, krčmar, za podpredaednika; J. Winter, župan, za blagajnika; L. Apat, zastopnik banke Slavije, za tajnika; F. Rak in M. Kobale, kmečka sinova, zav odbornika. Pregledovalci računov so: g. F. Šorn, nadueitelj; gosp. Martin Ropaa, izdelovatelj glaaovirjev; gdč. P. Jug, poštna upraviteljica. Društvo ai je naročilo najboljae 8lovenake liste in ,,Siidst. Post", dočim se mu po članovih darujejo štiri slovenski, trije nemaki in dva arbaka lista. Društveni knjižnici se je vložil temelj z mnogimi darovanimi knjigami. Bralna soba je v hiši g, podpredsednika B. Brišnika. Iz Celja. (S ii d ma r k i n S o k o 1.) Razloček med tema društvoma je gotovo velik. Siidmark je tuje velikonemško društvo, katero zaradi grdega njegovega namena vsak zmeren in pošten Nemec zaničevati mora; Sokolako društvo pa je domače, zraatlo na naaih tleh in skrbi samo za krepko in probujeno slovensko mladino. —¦ Siidmark ima 7. in 8. aeptembra shod Velikonemcev, Sokol pa avojo vsnovalno slavnoat. Da Slovenci pokažemo, da Siidmarkerji nimajo na južnem Štajerakem ničesar opraviti in da jih mi zaničujemo, kakor zaalužijo, domače društvo pa Ijubimo in apoštujemo, avetovali smo zadnjič, naj kresovi posvetijo Sudmarkerjem pravo pot. Slovenaki posestniki bodo to tudi gotovo naredili, nikakor pa ne z ,,ajdovico" kurili, kakor ae je nekje svetovalo. Komu da slavnost velja, če Velikonemcem ali Slovencem, bode se 7. septembra lahko apoznalo. Tz Ljutomerskih goric. Letoa je minolo baš ato let, kar je naa zgodovinopisec 1. 1844 ¦uinrli župnik pri Mali nedelji, Anton Krempelj ugledal beli dan. Mnogo ae je že o tem ugibalo, kako bi se temu za domovino zaaluženemu možu postavil doatojen spomenik. L. 1867. nabralo se je v to bilo že okoli 280 fl. Podobar Fr. T. y Mariboru je od te svote prejel 250 fl., sklesal lepo mramorno podobo Klijo, a valed neugodnih razmer preminil je ta umetnik in tudi podoba ž njim. Kakor mi je nek rodoljub iz Radoslavec pripovedal, našla se je ta podoba, toda pohabljena, a poganake podobe na krščanakem pokopalisči itak staviti ne sodi. Ne bi-li ae kakim drugim načinom ae tega leta poatavil Kremplju na pokopališči trajni spumenik; rodoljubi, ali boate dali, da prah koati alavnega pokojaika veter razpiše? F. B.