PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o
n
73
m
o
z:
L.
>
T7
03
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 303 (12.026)
Trst, sobota, 22. decembra 1984
Izjave predsednika vlade na tiskovni konferenci ob koncu leta
Craxi: Vlada dela v smeri dokončne rešitve vprašanja zaščite manjšine
Tiskovna konferenca predsednika vlade v dokaj optimističnem vzdušju
BOGO SAMSA
RIM — Primorski"dnevnik: »Gospod predsednik, pred dvema mesecema ste med svojim obiskom v Trstu sprejeli predstavnike slovenske manjšine, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Obrazložili so vam jezikovne, kulturne, gospodarsko - socialne in šolske probleme slovenske manjšine in se zavzeli za njih globalno rešitev. Kakšno je vaše osebno stališče, kaj bo naredila vlada za konkretno rešitev vprašanj?«
Bettino Craxi: »Slovenski enotni delegaciji sem že rekel, da se odločno zavzemam za pravično rešitev in popolno zaščito vseh manjšin. V tej smeri sedaj vlada dela, da se vprašanje dokončno reši.«
To je kratko vprašanje in odgovor, ki smo ga zastavili na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v dvorani zbornice v 'Rimu. Odgovor je jedrnat in očitno odraža določene premike, do katerih je prišlo glede iterja globalnega zaščitnega zakona v zadnjem času.
Sicer pa je bila tiskovna konferenca predsednika vlade v optimističnem
ozračju pozitivnih rezultatov, ki jih je letos zabeležilo italijansko gospodarsko in družbeno življenje. Uvodoma je Craxi predvsem poudaril padec inflacije. Primerjava je bila slikovita: sedem točk inflacije manj pomeni prihranek milijon lir za onega, ki ima letni dohodek 15 milijonov lir. Pravijo, da to ni zasluga vlade, temveč rezultat mednarodne konjunkture. Kolikor bi bil učinek obraten, bi bila vlada prav gotovo kriva. Da razpravljamo o tem, bodimo zadovoljni, je zaključil Craxi, in delajmo, da se bodo pozitivne težnje tudi v
prihodnjem letu utrdile.
Negativnih podatkov pa je še mnogo in predvsem se povečanje proizvodnje ni še odrazilo na večjo zaposlitev, pa čeprav se je realni zaslužek zaposlenih povečal. Glede kriminalitete so zabeležili svetlobe in sence: manj je ubojev in ropov, terorizma skoro ni več, toda strmo naraščajo smrti zaradi mamil, ki postajajo o-srednje vprašanje organiziranega kriminala. Glede zunanje politike je predsednik vlade obravnaval predvsem politiko miru in aktivno vlogo Italije na Sredozemlju.
Z razliko od lanske tiskovne konference, so bila letos vprašanja številnih časnikarjev bolj umirjena, malo je bilo zlobnih posegov. Craxi pa je nudil povsem novo, izredno spravlji vo in nepolemično podobo. Celo s komunisti se ni kregal. Predvsem se je zavzel za trdno vlado, ki pravi, da je že sama po sebi prispevek k stabilnosti italijanskega položaja. Lani je Italija zabeležila rekord glede malega števila stavk' in zmanjšanja socialne napetosti. Referendum o draginj-ski dokladi bi bil izredno škodljiv. Craxi se je v pozitivnih terminih izrekel o preobrazbi KPI v reformistični in socialni demokratski smeri. Glede predlogov, da naj bi KPI pomagala odobriti zakon Visentini, ko bo vladni dekret prišel v parlament, pa je citiral znan kitajski pregovor, da ni važno, če je mačka bela ali črna, važno je kako lovi miši. Na medklic, da gre tokrat za rdečo mačko, pa je dodal, da tudi on sam spada v to raso rdečih mačk.
Ladja plove dalje, je bilo geslo lan ske tiskovne konference. Sedaj tudi plove, čeprav nekateri oficirji godrnjajo.
Andreotti
navdušil
Poljake
VARŠAVA — Italijanski zunanji minister Andreotti je doma znan kot prekaljen politik, ki se znajde tudi v najbolj kočljivih trenutkih.
Na včerajšnjem sprejemu na italijanskem veleposlaništvu je namreč povabil tako najbolj dogmatske predstavnike poljskega režima kot tudi sodelavce Lee ha Walese, seveda pa niso manjkali visoki cerkveni dostojanstveniki in oporečniški intelektualci blizu stališčem poljske Cerkve.
To pa ni bil edini Andreottijev o-sebni uspeh. Na Poljskem je deležen take pozornosti, da bi jo zaman pričakoval kje drugje. Njegov kolega Olszowski ga spremlja na vsakem koraku. Včeraj je bil na Kopernikovi univerzi deležen "izrednih časti. S podpisom dveh sporazumov, gospodarskim in kulturnim pa je v bistvu odpravil s »politično osamitvijo«.
Sredi januarja pri nas
senatna komisija
RIM — Senator Castiglione je potrdil, da bo delegacija komisije za ustavna vprašanja senata obiskala našo deželo v- ponedeljek, 14., in v torek, 15. januarja, prihodnjega Ma.
V intervjuju za ljubljanski radio
Mitja Ribičič razgrnil široko paleto j ugoslovanskih problemov
sto mostov neposrednega množične-
LJUBLJANA — V Jugoslaviji ni le 2,3 milijona komunistov. Imamo 20 milijonov Jugoslovanov, ki so privrženi socialističnemu samoupravljanju, bratstvu, solidarnosti, miru, neuvrščenosti, skratka vsem pridobitvam revolucije, ki pa morajo imeti možnost v okviru SZDL da v celoti izpolnijo pluralizem samoupravnih interesov. In če tega ni, bodo še naprej ostajale tendence po političnem pluralizmu. Danes imamo preozko partijsko brv, po kateri prevzemamo soodgovornost za graditev socializma, namesto da bi gradili vr-
ga vpliva ljudi na oblast.
To je med drugim povedal v oddaji ljubljanskega radia »Studio ob sedemnajstih« član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič.
Mitjo Ribičiča so prosili, naj o-svetli zahtevo španskih borcev, da je potrebno sklicati izredni kongres ZKJ. Dejal je, da je ZKJ po 12. kom gresu dosegla takšne rezultate, ki te zahteve ne opravičujejo, ima izhodišča za politično akcijo, nadvse pomemben pa je dolgoročni program stabilizacije, ki konkretno opredeljuje
jugoslovanske cilje. Mitja Ribičič je med drugim poudaril: »Po 13. seji CK ZKJ smo priča širši razpravi, kot po pismu Tita in izvršnega komiteja, zdaj je ZK subjekt, ki sam prevzema svojo organizacijo v lastne roke in čuti odgovornost. Po minulem kongresu ni več skritih tem, vse skušamo reševati, iščemo nove oblike, kadar vemo, da po starih poteh ne gre več. Ni razloga, da ne bi pripravili rednega kongresa po ustaljeni poti, seveda s temeljito organizacijo. Te stvari smo razčistili in zato pisma španskih borcev nismo objavili, saj smo v pogovorih z njimi — bil je to enakopraven dialog — ugotovili, da so ocene ZK glede sedanjih razmer ostrejše kot ocene španskih borcev. Ti so vsi nosilci našega oboroženega boja, ugledni revolucionarji, zato je nemogoče, da se ne bi strinjali s politiko, ki ustreza njihovemu interesu, je dejal Mitja Ribičič.
Velikokrat smo kritizirani, tako je bilo tudi v primeru Kosova, pa ven-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cena bencina ostane nespremenjena
RIM — Včeraj se je pod predsedstvom predsednika Craxija sestala vlada, ki je med drugim sklenila, da se cena bencina ne bo spremenila, čeprav^so ugotovili, da je bencin poprečno dražji kot v vdrugih evropskih državah. Ker se na bencin zniža davek IVA, bo vlada povečala druge davke (davek.na^proizvodnjo), tako da bo cena ostala nespremenjena. Vlada je tudi odobrila odioK o pris-pevkih za lakoto v svetu ter imenovala novega poveljnika fmanerun stražnikov, ki bo general Lodi. Govorili so tudi o vojnem zlocmcu Rederju, vendar glede tega vprašanja niso sklenili nič.
Po nekajmesečni odsotnosti
Umrl sovjetski obrambni minister Dmitrij Ustinov
MOSKVA — Zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je obrambni minister Ustinov podlegel bolezni. S tem je potrdilo govorice v tem smislu, ki so že nekaj časa krožile med tujimi časnikarji vpričo dejstva, da pokoj-
nika ni bilo na spregled v javnosti od 27. septembra.
Dimitrij Fjodorovič Ustinov se je rodil 30. oktobra 1908 v delavski družini. Po rednem šolanju v rodni Samari, današnjem Kujbiševu, se je zaposlil kot mehanik v papirnici pri Gorkem in se vpisal v partijo (19Ž7). Leta 1934 je prejel diplomo vojaškega ladijskega inženirja, kot tak tudi služboval, a še pred izbruhom druge svetovne vojne, ki se je" za SZ začela leta 1941 z nemško invazijo, ga je Stalin imenoval za vojnega ministre (bilo mu je komaj 32 let); resor je obdržal vse do nastopa Hroščova, ki ga je leta 1957 povzdignil v podpredsednika vlade in leta 1963 v prvega podpredsednika s posebno zadolženostjo za gospodarske in vojaške probleme. Pozneje ga je Brežnjev imenoval v centralni komite in (1965) v politbiro.
Ustinov je bil obrambni minister vse od aprila 1976 in od tedaj se je njegov politični vpliv neprestano večal, kar je prišlo še predvsem do izraza po smrti Andropova z imenovanjem Čemenka za glavnega sekretarja KP SZ.
Porast življenjskih stroškov v decembru
RIM — Minister za industrijo Altissimo je sporočil, da so se cene decembra zvišale za približno 0,54 od sto in da se torej lahko sklepa, da znaša inflacijski trend med decem-brom 1983 in decembrom letos 8,6 od sto. Poprečna vrednost inflacije v letu 1984 bo, trdi Altissimo, 10,5 od sto, kar se pravi, je v mejah predvidevanj.
Sicer so se po podatkih ISTAT cene v petih velikih severnih mestih zvišale za 0,8 odst. v Milanu (letno 10,7), 0,5 odst. v Genovi (10,7), 0,5 odst. v Turinu (9,1), 0,6 v Trstu (9,2) ter 0,4 v Bologni (8,2). Kar zadeva draginjsko doklado, domnevajo, da bo premična lestvica v tem trimesečju poskočila za dve točki. Največ so se zvišali stroški za hrano, na drugem mestu so cene storitev.
V Gorici premiera Štiglicovega filma
GORICA — V Kulturnem, domu je bilo si noči premierska predstavitev filma Franceta Štiglica »Veselo gostivanje«, ki ga je slovenski režiser in ustanovitelj slovenske kinematografije posnel po romanu Miška Kranjca »Strici so mi povedali«. Večer sta priredila kinoatelje in Piccolo Cineforum, gorička filmska krožka, ki skrbita, da se vsi novi slovenski celovečerci redno in sproti vrtijo tudi v našem zamejskem prostoru. Sicer pa je bil celoten včerajšnji dan v Kulturnem domu posvečen filmu m se posebej Francetu Štiglicu.
Najprej so v dopoldanskih urah vrteli film, ki ga je posnel po Kosmačevi baladi »O tro-benti in oblaku«. Predstavo so si ogledali di jaki slovenskih višjih srednjih šol. Zvečer, pred projekcijama »Veselega gostivanja«, so predstavili monografijo o Francetu Štiglicu, ki jo je izdal Slovenski gledališki in filmski muzej, napisali pa so jo Vladimir Koch, Rapa Šuklje in drugi.
predstavitvi monografije sodeloval Vladimir )ch. Ugledna gosta je predstavil predsednik noateljeja prof. Darko Bratina, nakar je . Koch obrazložil pomen knjige. Publikacija namenjena poglobljeni obravnavi dela Fran ta Štiglica in razvoja slovenskega filma na ioh, saj, kot je dejal dr. Koch, »predstavlja iglic vodilno osebnost v nasi kinematografiji.« njiga obravnava režiserjeve pomembnejše fil e, čeprav jih ne podrobno analizira, pač pa i posreduje na preprost in vsem dostopen
»Pričujoča monografija,« je še dejal avtor, »želi biti skupaj z drugimi, ki smo jih že izdali in tistimi, ki bodo sledile, sestavni del zgodovine slovenskega filma, za katerega je danes — zlasti med mladimi opaziti rastoče zanimanje.«
Drevi Jadran-San Dona
Z drevišnjo tekmo v tržaški športni palači (ob 21. uri) se bo Jadran za letos poslovil od svojih zvestih navijačev. V goste tokrat prihaja peterka Basket San Donà, ki ima na lestvici isto številko točk kot naši košarkarji. Še lani in predlanskim je dre višnji Jadranov nasprotnik nastopal v drugi italijanski ligi, kjer pa je imel kaj slabe rezultate.
NA 10. STRANI
V Postojni razglasitev športnika leta Slovenije
Drevi ob 19.30 bo v Postojni slovesna razglasitev letošnjih najboljšega športnika in športnice ter najboljše ekipe Slovenije. Proslave se bodo udeležili tudi številni predstavniki iz zamejstva.
• Ribičičev intervju
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dar so pozneje ugotovili in spoznali, da je šlo za ohranjanje revolucije, ozemeljske celovitosti, je rekel Ribičič. Dobro je bilo, da ni bilo potrebe za fizično posredovanje vojske. Sami smo bili dovolj kritični do kaznovalne politike v odnosu do mladih, skratka, oblikovali smo skup-'* ni jezik z levimi silami v Evropi, ki ga v primeru sojenja šesterici nimamo. Ob takšnih dogodkih nam verjetno primanjkuje pravega političnega boja. Imamo slabe dokaze o njihovi organiziranosti oziroma sovražnem delovanju. Predvsem o gmotni podpori tujine. Mitja Ribičič je dejal, da so obtoženi na beograjskem procesu tako branjeni, da je prič več kot jih je bilo na procesu proti Draži Mihailoviču. Hkrati obstaja podpora iz tujine, kar daje trdna tla spoznanju, da utegnejo biti povezani z zunanjimi silami, to pa je pravzaprav njihova najšibkejša točka. Vendar ne glede na vse skupaj, je ta proces na obrobju dogajanj. Kar pa zadeva pisanje po nekaterih časopisih, ali sporne članke, je Ribičič dejal, da je razmišljal, da bi vsa ta pisanja morali objaviti doma, morda v posebni reviji in se jim zoperstaviti s komentiranji in svojimi stališči, kajti to bi bila boljša obramba kot pa kaznovati nekatere
posameznike. Zdaj pa ocenjujemo članke, ki jih ljudje ne poznajo, torej tudi ne morejo vedeti, kaj sploh ocenjujemo, je menil.
Ko je govoril o kadrovski politiki, je Mitja Ribičič poudaril, da je potrebno do kongresa narediti velike spremembe. Nanj je nemogoče priti s celotno sedanjo kadrovsko strukturo, poleg tega pa bodo predhodno tudi volitve. Morali bi spremeniti miselnost, doseči prodor mladih ljudi, mlajših, saj se je vselej izkazalo, da je takšno ravnanje prineslo v gospodarskem in političnem življenju pozitivne rezultate. Ribičič je dejal, da naj bi na odgovorne izvršne funkcije, politične in upravne prišli ljudje med 40. in 50. letom starosti, ki so na višku svoje ustvarjalne aktivnosti.
»Naše želje so vedno v razkoraku z možnostmi. Ljudje se zavedajo težavnosti gospodarskega in političnega položaja. Želijo si miru, ne razmišljajo o tem, da bi nas utegnil kdo napasti, kajti dovolj smo močni, da bi se uprli, želijo si mir v smislu stabilnosti, bratstva, strpnosti, politične kulture, humanih odnosov, predvsem pa, da bi se bolj zavedali skupne odgovornosti, da bi gradili Jugoslavijo, kot skupno deželo, saj vemo, da smo usodno povezani,« je * dejal Mitja Ribičič, (dd)
Elena Massa oproščena
NEAPELJ — Elena Massa je oproščena obtožbe, da je umorila Anno Parlato Grimaldi, ker »ni storila kaznivega dejanja«. Razsodba neapeljskega sodišča, ki ne dopušča nobenega suma, je še najbolj presenetila obtoženko, ki je planila v jok in med solzami ponavljala le besedo »neverjetno«. V državi, kjer na debelo delijo oprostilne razsodbe zaradi pomanjkanja dokazov, res zveni skoraj neverjetno jasna oprostilna razsodba o primeru, ki je dvignil toliko prahu in se je o njem na široko razpi-
sal ne samo bulvarski temveč tudi resni vsedržavni tisk.
Eleno Masso, novinarko pri »II Mattino« so obtožili, da je iz čustvenega in profesionalnega ljubosumja umorila svojo tekmico, ki naj bi ji odvzela moža, Anno Parlato Grimaldi. Resnici na ljubo pa je zakonska zveza Elene Masse propadla še preden je njen mož spoznal Grimaldijevo. Tudi alibi neapeljske novinarke je bil za sodnike prepričljiv. Tiste noči, 31. marca 1981, ni torej proti Grimaldi-jevi streljala Elena Massa temveč nekdo drug.
V žariščih napetosti	Piše Pavel Stranj
Lakota: večna bolezen v deželi
kjer sonce sije 13 mesecev na leto
Suša in lakota sta prizadeli celotno območje južno od puščave Sahara, od Atlantika do Indijskega oceana. Z drugimi besedami ta suša pomeni, da se puščava širi proti jugu in kaže, da je najbolj prizadeta država trenutno Etiopija.
Suša je stara znanka Etiopije. Po malem je spremljala zgod&vino te dežele že od pamtiveka. Med leti 1958 m 1978, na primer, samo sedem od sto dveh okrajev v državi ni trpelo zaradi pomanjkanja dežja. Posebno huda je bila suša v letih 1973-74, ki je terjala 200.000 življenj a sedanja kriza presega vse ostale.
Pod udarom suše in torej lakote je danes približno 7 milijonov prebivalcev, ki živijo večinoma v severnih pokrajinah države: Wallo, Tigré in Eritreja. V življenjski nevarnosti je več sto tisoč oseb, ki zapuščajo svoja bivališča in iščejo pomoč v preko 200 središčih, kjer je na razpolago zdravniška nega in prehrana. Te selitve potekajo v dramatičnih pogojih tekme s smrtjo; ponoči je na tej 2.500 m visoki planoti temperatura med 2 in 5 stopinjami.
Za pomoč je mobiliziran ogromen organizacijski aparat: 600 tovornjakov, 54 letal in 24 helikopterjev znašajo potrebščine, v glavnem iz pristanišča Assab. Vendar problem ni le v tem, da pomoč od nekod pride in da se ga potem pravilno razdeli. Lakota v Etiopiji je tudi politični problem.
Prva politična »komplikacija« je ta, da v pokrajinah Tigré in Eritreja deluje več gverilskih skupin, ki nadzorujejo široka območja. Vlada noče skleniti premirja z uporniki, da bi lahko učinkoviteje delila hrano, ravno tako noče, da bi hrana prišla v roke gverilcem. Gverilcem pa ni prav, da ljudstvo prejema hrano od »sovražnika« in da se izseljuje.
Druga politična komplikacija je v tem, da lakota prihaja deset let potem, ko je sedanji marksistično usmerjeni sistem ukinil fevdalizem. Fevdalni sistem, je poleg vseh svojih negativnih plati, na podlagi starodavne izkušnje, do neke mere uravnaval tržišče in nekako krhko prehrambeno ravnovesje. Agrarna reforma je razbila stari ustaljeni sistem in predno se je uspel izoblikovati nov, je udarila sedanja lakota. Vlada ni dolgo hotela priznati nevarnosti, da je ne bi nasprotniki zlorabljali v politične namene, zato je priznala lakoto kot prvenstveni problem šele, potem ko je sredi septembra praznovala deseto obletnico ukinitve fevdalizma. Diagnoza krize je bila jasna
že marca, ko so zmanjkale zaloge žita. Zaradi te zamude je mednarodna pomoč (ki ima tudi svojo politično logiko), prišla takt) pozno in še danes ne krije niti polovice potreb.
Nedvomno je sedanja lakota posledica, dediščina fevdalnega sistema, katere dolg bo morala plačevati sedanja vlada. Vprašanje je le če bo zmogla ta napor: posledice suše in lakote niso le mrtvi prebivalci, škoda gre celo preko osebnih iisod tisočev nesrečnežev. Lakota je uničila družbeno tkivo in proizvodni sistem celih pokrajin. Ljudje so pojedli semensko zalogo, prodali imetje, jesenskega pridelka ni, poletnega ne bo. Treba bo začeti vse znova. Predvsem bo treba nastaviti smotrnejši sistem kmetijstva. Zemlja je bila vse preveč izčrpana; morala je prehraniti preveliko število ljudi in živine; dobivala pa je premalo nazaj; premalo energije, ki bi zaustavila prodor puščave.
Zasebne televizijske postaje burijo duhove tudi v Nemčiji
BONN — Predsedniki enajstih deželnih vlad niso podpisali državne po godbe o reorganizaciji radijskih in televizijskih služb, ki je postala potrebna zaradi uvajanja kabelske in satelitske televizije in drugih tehnoloških dosežkov na področju tega množičnega občila. V ZRN sta radio in televizija v pristojnosti zveznih dežel, ne pa zvezne vlade, in za to je potreben sporazum vseh e najstih ministrskih predsednikov. Nesoglasje poteka v skladu s strankarsko pripadnostjo: 7 zveznih držav je pod vladavino CDU (Bavarska pod CSU), medtem ko so v 4 zveznih de želah ministrski. predsedniki socialni demokrati.
Že pred dobrim mesecem so ministrski predsedniki dosegli načelno soglasje o novi ureditvi radia in televizije po zveznih deželah. Sporazum, ki so ga dosegli v Bremerhavnu, naj bi bil zdaj podlaga za državno pogodbo. Bremerhavenski sporazum določa okvirne pogoje, ob katerih bi lahko začele v vseh zveznih deželah v ZRN delovati zasebne radijske in televizijske postaje. Ministrski pred
sedniki so se v Bremerhavnu tudi sporazumeli o jamstvih za razvoj ja v nih radijskih in televizijskih postaj — to je že obstoječih postaj.
Socialdemokrati so bili do nedavnega proti ustanavljanju zasebnih postaj, vendar so spoznali, da bodo zvezne dežele pod vlado CDU šle svojo pot, če bo SPD vztrajala pri tem stališču. Toda med članstvom SPD je še vedno hud odpor do delne privatizacije radijskih in televizijskih postaj.
Spor med sedmimi in štirimi premieri se suče v bistvu okrog vprašanja, kako določiti enake pogoje za delovanje javnih in zasebnih radij skih in televizijskih postaj. Za ministrske predsednike, ki so člani CDU oziroma bavarske CSU, je pomembno to, da dobijo zasebne radijske in televizijske postaje več časa za oddajanje gospodarske propagande kot javne postaje. Le te pobirajo naročni no, zasebne {»staje pa je ne bodo mogle.
Sedem »črnih« ministrskih pred sed nikov se namerava sestati 14. januarja. Zagrozili so, da bodo v skrajnem
primem šli svojo pot, četudi brez državne pogodbe, za katero je potrebno soglasje. Iz tiska in ' iz javnosti pa leti ostra kritika na deželne premiere, ki se prepirajo, medtem ko radijske in televizijske postaje ob zahodni meji — v Luksemburgu, Franciji in Belgiji — oddajajo reklamo za zahodnonemška podjetja in tudi pobirajo denar od njih.
Bombni atentat v Libanonu
Mrtvi in ranjeni zaradi eksplozije pred šolo
BEJRUT — Petindvajset mrtvih in ranjenih je tragični in še nepopolni obračun včerajšnjega dinamitnega a-tentata v druzovskem naselju Ras Al Metn v libanonskih gorah, kakih 20 kilometrov severovzhodno od Bejruta.
Vest je prinesel radio socialprogre-sistične stranke. Neznanci so v avto-
Iraški letalski napad na tankerje v Zalivu
BAGDAD — Iraški vojaški komunikeji so včeraj poročali, da je njihovo letalstvo napadlo v Zalivu pri iranskem naftnem terminalu na otoku Karg »dva velika plovna objekta«. Eden od teh je 233.000-tonski norveški tanker Thorsavet. Kot poročajo Llpyds iz Londona je tanker zadela iraška raketa, ki je povzročila požar, posadka je že poslala klic na pomoč in zapušča ladjo.
O drugem »velikem plovnem objektu« pa se je izvedelo bore malo. Iz Zaliva prihajajo vesti, da jo je skupil neki liberijski tanker, ki je bil še huje zadet kot Thorsavet, saj so baje med posadko tudi mrtvi in ranjeni.
Sinoči pa so v Londonu trdili, da je iraško letalstvo napadlo še neki tretji tanker.
mobilu, parkiranem pred krajevno šolo, pustili peklenski stroj z okrog 200 kg razstreliva. Druzovski radio je kmalu po atentatu objavil natančnejše vesti : v eksploziji sta umrli dve osebi, drugih trideset pa je bilo ranjenih, med njimi devetnajst otrok.
Falangistični radio je dopoldne sporočil, da so druži s topovi obstreljevali krščansko četrt v vzhodnem Bejrutu.
Položaj v krvavečem Libanonu, kjer žrtev domala več ne štejejo, je tudi v vodilnih izraelskih vojaških krogih vzbudil nesoglasja in kritične pomisleke. Mnogi vojaški opazovalci so mnenja, da so politični in vojaški mogotci z ogromnimi finančnimi žrtvami sestavili številno armado, ki pa se na bojiščih ni izkazala zaradi kratkovidnosti njenih vojskovodij. Politično vodstvo in industrija vojne o-preme sta si podali roko in lani je proizvodnja orožja zaposlila četrtino vseh delavcev v industriji, izvoz bojne opreme pa je Izraelu navrgel 730 milijonov dolarjev.
I v v ■	■ V V ■
ISCI ISCI...
toda na koncu dobiš najboljše cene še vedno pri »NUOVI MAGAZZINI CERBI NI«
Trst — Ul. Rossetti 6, Ul. Giotto 8 — Tel. 795309 - 795313
Nekaj primerov:
HI-FI NAPRAVA PIONEER XA 50 2 x 32 WATT Z DVEMA ZVOČNIKOMA 799.000 lir	RADIO-REGISTRATOR PHILIPS 8534 Z LOČLJIVIMA ZVOČNIKOMA 379.000 lir	TV COLOR PHILIPS 22 PALCEV Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM 90 KANALOV 770.000 lir
TV COLOR GRUNDIG 26 PALCEV Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM	POMIVALNI STROJ CANDY 520	LIKALNIK VAPORSIMAC S POSEBNO POSODO ZA VQDO
838.000 lir	469.000 lir	99.000 lir
Predvidena so za kmetijska podjetja
Dežela končno odmrznila dopolnilne odškodnine
Zveza slovenskih izseljencev zanjo pripravila več pobud
Skupina starejših slovenskih
emigrantov zopet v
VIDEM — Deželna uprava F-JK je končno »odmrznila« postopek za izplačevanje finančnih prispevkov oziroma tako imenovanih dopolnilnih odškodnin, ki jih Evropska gospodarska skupnosti podeljuje kmetijskim podjetjem, ki obdelujejo najmanj tri hektarje zemlje v goratih predelih.
Ustrezni odlok, ki je bil izdan 5. decembra, se nanaša na finančna nakazila, ki jih mora dežela izplačati za leto 1982; ta nakazila so bila namreč dalj časa zamrznjena zaradi težav, ki so bi le povezane s tolmačenjem obstoječih normativov. To je seveda povzročilo nemalo težav kmetijskim podjetjem ; za čimprejšnjo rešitev problema so se izrekle stanovske sindikalne organizacijo, nekatere svetovalske skupine v deželnem svetu pa so tudi vložile pismena vprašanja pristojnemu odborniku.
Finančnih prispevkov iz tega sklada bo v vsej deželi deležnih okrog sedem tisoč kmetijskih operaterjev s_ področij Gorskih skupnosti ter petnajst občin iz nižinske Furlanije; prispevkov bo nadalje deležnih še štirinajst občin (ozna cene so kot oškodovane) iz videmske in tri iz pordenonske pokrajine.
Celotni finančni znesek presega šiiti milijarde lir; deželna uprava ga je že nakazala Gorskim skupnostim in pokrajinam, ki so zadolžene, da te
prispevke neposredno izplačajo zainteresiranim kmetijskim podjetjem.
• TRST — Pod predsedstvom inž. Vittoria Zanona se je včeraj sestala skupščina delničarjev deželne finančne družbe Friulia, ki je soglasno odobrila proračun, ki je bil zaključen 30. junija letos. Kot v prejšnjih letih je proračun družbe razdeljen na dva dela: tako redni proračun kot izredni sta se zaključila z aktivo, ki znaša skupaj 2.288 milijard lir.
ČEDAD — Tudi letos se je ponovilo letovanje, za kar gre zahvala ekonomskemu posegu iz deželnega sklada za izseljenstvo, skupine starejših, ki so se po trideset in več letih lahko vrnili preko oceana na rodno zemljo. Med temi izseljenci, ki so v torek prispeli na ronsko letališče, je tudi šestnajst Slovencev, ki so prišli iz Argentine, eden pa iz Kanade.
Zveza slovenskih izseljencev in njihovih družin je ob tej priložnosti poskrbela za vrsto pobud, da bi bilo le-
tovanje te skupine čim bolj prijetno. Danes bo na Stari gori slovesna maša, ki jo bodo darovali trije duhovniki iz dolin, prej pa je še predvideno srečanje na sedežu Zveze v Čedadu. Sledilo bo kosilo v Tribbiu, nato pa ogled kraja. V petek je v gostilni Al Fogolar v Gaglianu predvideno srečanje, na katerem bo dr. Clavora govoril na temo: Socio - ekonomski razvoj potresnega območja s posebnim poudarkom na obmejni pas, čemur bo sledilo predvajanje diapozitivov na isto temo. V potek, 4. januarja, bo na sporedu srečanje na sedežu Zveze v Bardu, kjer si bodo starejši emigranti lahko ogledali etnografski muzej.
Krajevne in deželne oblasti bodo skupino izseljencev pozdravile pred njihovim odhodom, ki je predviden 18. januarja v Fojdi v gostilni Da Scozzir, kjer bo Zveza slovenskih izseljencev priredila večerjo, kateri bo sledil nastop zbora in folklorne skupine iz Nadiških dolin.
Izšle štiri nove knjižice za otroke
ČEDAD — Ob letošnjih božičnih praznikih je Študijski center Nediža izdal štiri nove knjižice za otroke.
Benečiji
Gre za štiri krajše bajke, od katerih je tri napisala Ada Tomasetig (Le-sica an Jež, Mož an Medved in Kra-jica Vida), ena pa je iz zbirke Moja vas 1977 (Tončič, ki jo je napisala Silvia Podorieszach).
Teksti so napisani v slovenskem narečju, »nediškem«, in ponovljeni v slovenskem književnem prevodu. To omogoča, da so knjižice razpoložljive širšemu krogu prebivalstva, poleg tega pa omogočajo tudi razširitev kulturnega zaklada Benečije na otroke celotnega slovenskega jezikovnega področja. Z jezikovnega vidika so knjižice zanimive tudi za vse tiste, ki želijo iskati primerjave med narečjem in jezikom. Knjižice je s črno-belimi in eno barvno risbo ilustriral Alessio Petricig, ki se je pred časom posvetil ilustraciji z velikim uspehom.
Nove publikacije so predvsem primerne za šoloobvezne otroke, kot družinsko čtivo, za učitelje in za tiste, ki imajo radi med rokami nekaj svežega in spontanega in tistim, ki jim leži pri srcu valorizacija napisane pogovorne besede. Knjižice bodo kmalu na prodaj v knjigarnah, že sedaj pa so na razpolago pri raznih slovenskih združenjih, pri Novem Matajurju (Čedad, tel. 731 190) in pri Zavodu za slovensko izobraževanje (Špeter, tel. 727 490).
Delegacija tolminske občine na uradnem obisku v Čedadu
TOLMIN — Občino Čedad je pred kratkim obiskala delegacija tolminske občine, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Marjan Rozman, v njej pa so bili še Edo Torkar, predsednik izvršnega sveta, Zdravko Likar, predsednik občinske konference SZDL in Ciril Kos, član komisije za mednarodne odnose pri tolminski SZDL. Na sedežu občinske uprave je Tolmince izredno toplo sprejel župan Pascolini, tu pa so bili še občinski svetovalci in drugi predstavniki občine. Ugotovili so, da so stiki med obema občinama tradicionalno dobri in da prispevajo k navezovanju vezi med tolminsko in tudi drugimi občinami v Benečiji. Pogovarjali so se tudi o gospodarskem sodelovanju in pri tem sklenili, da je treba oživiti delo skupne gospodarske komisije. Tolminski gostje so si ogledali mestne znamenitosti, livarno in kmetijo v bližini Čedada in na koncu Čedajce povabili na obisk v Tolmin.
DAVORIN KORON
Poimenovana je po dr. Ivanu Regentu
Sežanska bolnišnica praznuje 30-letnico
SEŽANA — Sežanska bolnišnica »Dr. Ivana Regenta« je včeraj proslavila 30-letnico obstoja. Na posebni slovesnosti v Sežani je spregovoril tudi predsednik republiškega komiteja za zdravstvo Borut Miklavčič. O bolnišnici, ki zdaj že trideset let zagotavlja prebivalcem razmeroma velike (po površini) občine pomemben del zdravstvenega varstva, je bilo zadnji dve leti veliko slišati, predvsem v zvezi z njenim nadaljnjim razvojem in obstojem. Kaže, da bo prav ta jubilej prinesel za to vprašanje kolek tivù, občini in zdravstvenemu varstvu v regiji in republiki primerno rešitev.
Bolnišnica »Dr. Ivana Regenta« je v prvih povojnih letih vse svoje sile posvetila zdravljenju tuberkuloze, ki je bila tedaj resen socialno-medicin-ski problem. Kasneje pa je glede na potrebe (tuberkuloznih obolenj je bilo vse manj) svojo dejavnost usmerjala v internistično dejavnost, predvsem v pulmologijo — zdravljenje pljučnih bolezni. Glede na to, da so med tem razvili zadostni in kakovostni inter-nistični oddelek v Ankaranu, je postajala usmeritev sežanske bolnišnice vse bolj vprašljiva. To je prišlo še Posebej do izraza v zadnjih letih, ko so se začele gmotne razmere v zdravstvu zaostrovati in terjati kar se da varčneje obnašanje in po sklenitvi sporazuma o delitvi dela v slovenskem zdravstvu. Dobri dve leti razprav, dokazovanj in celo sporov, so
kot kaže, le privedli do predlogov, ki bi lahko «a vse pomenili boljše in smotrnejše zdravstveno varstvo.
Člani republiškega komiteja za zdravstvo so namreč predlagali naslednje: glede na povečevanje pljučnih obolenj, bi kazalo okrepiti v Sežani pulmološki oddelek (ob pomoči Inštituta za pljučne bolezni Golnik), ki naj bi zagotavljal storitve tudi za uporabnike severnoprimorske regije. Skladno s povečevanjem oddelka za pljučne bolezni pa naj bi postopoma zmanjševali in končno ukinili (najpozneje konec leta 1986) internistični oddelek. V Sežani bi v celoti ohranili, ali celo nekoliko povečali obseg internisene ambulantne dejavnosti, hkrati pa bi glede na potrebe zdravstveni center v teh prostorih organiziral tudi druge specialistične ambulante. Na primer okulistično, otorinolaringološko in morda celo nevrološko ali kirurško...
Taka rešitev bi po mnenju večine najodgovornejših najustrezneje reševala to — dolgo časa skoraj nerešljivo vprašanje. Dokončno izoblikovan predlog pa bodo morali potrditi še na regionalni in februarja še na republiški skupnosti.
Bolnišnica dr. Ivana Regenta so prenovili leta 1954. Zdaj je v njej zaposlenih 140 delavcev, razpolaga pa s 113 posteljami. Od teh je trenutno 73 namenjenih pljučnim bolnikom in 40 drugim boleznim z internističnega področja.	BORIS ŠULIGOJ
TRGOVINA
LINEA DIRETTA
Ul. Economo 2 — Trst
JE PONOVNO ODPRTA
z novo in bogato izbiro
MODNIH OBLAČIL
•	na stotine usnjenih modelov
•	na tisoče modelov moških in ženskih oblek
•	izredno široko izbira casual
PO IZREDNIH CENAH
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
______________326.________________
Dvajset lukenj, druga ob drugi. Mož je moral imeti vražjo srečo, da jo je tako poceni odnesel. S tem tipom bodo še velike težave, si je mislil Dušan. Zaprl je kočo in se izgubil po sledi v gozdu. Zavila je v grapo, kamor so bili odpeljali Tečka.
XV.
Razmere v odredu Karlu niso bile všeč. Način Poveljevanja se ni skladal z njegovimi predstavami o vodenju vojne na tako občutljivem področju, kot so bili Brkini in Istra, zaledje ozemlja z možnostjo invazije zahodnih zaveznikov, zaledje velikih obmorskih luk ter njihove povezave s cestami in železnicami.
Boj je zahteval posebno taktiko in njej prilagojene majhne, gibčne udarne enote, sestavljene iz prekaljenih borcev. V njegovi glavi in podzavesti je bila zelo gibljiva enota, ki pa ni bila več v modi. Istrski °dred je imel toliko borcev kot brigada. Štabna enota Pa je imela le malo manj osebja kot bataljoni. Ob-
veščevalni center, odredno sodišče, štabna pisarna in še odseki... Bilo je tako, kot bi imel odred svoje osvobojeno ozemlje, v resnici pa so bili obdani s pet tisoč sovražnimi vojaki na razdalji malo daljšega marša. Nič ni slabšega kot pisarniško ukrojena vojska z vodstvom, ki je vase zagledano. Ko je te svoje pomisleke omenil komisarju Batogu, mu je ta smehljaje se ugovarjal:
»Dragi Karlo, lepo te prosim, da ne presojaš novega položaja s staro pametjo v žepu. Nismo več v letu 1942, temveč 1944, v zadnji etapi vojne. Ne pozabi, da nas vodi korpusni štab po analogiji prakse z osvobojenega ozemlja, izhajajoč iz kočevskih in ne iz notranjskih razmer, če bi nas vodil 9. korpus iz Trnovskega gozda, bi nas najbrž usmerjal drugače.«
Bil je lep, sončen zimski dan. Hodila sta po grebenu in se pogovarjala o položaju. Njunim očem se je odgrinjal čudovit razgled na zgubano, belo gričevje, ki se je od Snežnika izgubljalo prek Slavnika v globino Istre, proti morju, na drugi strani pa proti Pivki in Krasu. Karlo je prvič povedal komisarju, da bo vodil odred z lastno pametjo. Tako kot se je boril proti Italijanom s četo, tako se bo z odredom proti Nemcem. Komisar pa ga je svaril: »Karlo, pod naš odred sodi ozemlje sto kilometrov v daljavo in šestdeset v širino. Glede na korpusne okrožnice pa smo majhno ozemlje. Po ljudsko bi se reklo — daleč od oči, daleč od srca. Meni je to nerazumevanje všeč, ker sem rad samostojen. Tej revoluciji hočem dati nekaj svojega in ji tudi dajem.«
Karlu se je zdel Batog zanimiv. Na videz je bil trd in precej grob, v bistvu pa pretirano občutljiv,
mehak in ranljiv. Ni še imel opravka s komisarjem, čigar odzivanja bi bila tako nepredvidljiva in ambicije tako visoke. Ni se čudil, da sta si bila dobra z Bračičem in tudi z Bolkom, korpusnim komisarjem, ki ga je Batog koval v zvezde in si ga vedno jemal za vzor. Rad je imel može trde roke, ki so naglas oboževali Stalina ali pa so se vsaj odločno obnašali.
»Oprosti, Batog, jaz bi vodil vojsko drugače. Uporabljal bi svoje izkušnje.«
»Ne boš je mogel drugače, čeprav boš odredni komandant. Trenutno pa ne pozabi, da zate še ni soglasja. Pa naj te to ne moti, ker bo zagotovo prišlo. Še nekaj bi te rad opozoril: ne gre samo za okrožnice korpusnega štaba, temveč tudi za želje pokrajinske partije, pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte, organizacije italijanskih partizanov v Istri pr. sosedov Hrvatov. Sem ti povedal dovolj? Navzkrižja interesov... Kdo in kako jih bo uredil, ne vem, mora pa jih upoštevati vsakdo, kdor hoče poveljevati. Treba je biti politik in diplomat, ne samo vojak.«
Sonce je utonilo v megleno zaveso nad Pivko, s hriba na severu pa je potegnil leden veter. Umaknila sta se v hišo, kjer je domoval štab, ki se ni premaknil že precej dolgo.
Namestnik poročnik Savo in voditelj odredne partijske organizacije Pišot sta bila na položajih pri bataljonih. Batog je namignil vodji pisarne, da bi bila rada s komandantom sama. Sedel je za mizo in potegnil iz toka pištolo. Položil jo je predse, vzel ven naboje in jo razstavil. Čistil jo je vsake tri dni s posebno strastjo, čeprav jo že dolgo ni uporabljal.
Mrzlične priprave Tržačanov na letošnje božične praznike
Božična poslanica tržaškega škofa: »Bodimo boljši!«
Božični prazniki vsak dan močneje trkajo na vrata Tržačanov. Kot vsako leto se ljudje veselijo teh december -s kih prazničnih dni in se zato temeljito pripravljajo, da bi jih čim lepše, preživeli. Praznično mrzlico je po prejšnjih razmeroma »umirjenih« dneh končno opaziti tudi po ulicah in po trgovinah, ki so za nalašč bogato o-kinčane in opremljene, da bi s svojim bliščem privabile kar se da razsipajočih kupcev.
Trgovci so se še sredi decembra pritoževali nad skromnim obiskom odjemalcev, v zadnjih dneh pa se jim je z okrepljeno prisotnostjo kupcev vrnil nasmešek na obraz. Po statističnih izračunih bodo ljudje prav v teh dneh porabili velik delež trinajste plače, če že ne vso trinajsto plačo. Največ denarja bo šlo za raznorazna in raznovrstna darila svojcem in prijateljem, mnogo denarcev pa bodo ljudje potrosili tudi za božično kosilo. Že po tradiciji mora biti namreč božično kosilo nevsakdanje bogato, s specialitetami, ki si jih laliko le ob naj večjih prilikah in praznikih privoščimo.
Večina Tržačanov bo tudi tokrat praznovala božič doma, za domačo mizo, medtem ko si bodo mnogi dan kasneje, na Štefanovo, privoščili o-
bed v gostilnah na podeželju. Ob letošnjih božičnih praznikih ni zapaziti večjega povpraševanja po izletih, čeprav so klasične tute, kot na primer na Dunaj, še vedno vabljive. Daljši dopust v toplih krajih (Brazilija) je domena tistih, ki ga imajo precej pod palcem.
Ob letošnjem božiču je tržaški škof Bellomi naslovil Trstu in tržaški škofiji božično poslanico, v kateri pou-
darja pomen božiča. Ta praznik nam narekuje, da se odkrito in pogumno izrečemo za človeka, proti vsakemu nasilju, proti zatiranju svobode, proti raznim rasizmom, proti terorizmu, proti oboroževalni tekmi in stroškom za vojne — je zapisal tržaški škof in takole zaključil svojo poslanico: »Božič zahteva od nas, da smo bolj razumevajoči, bolj solidarni, bolj umirjeni, skratka, da smo boljši.«
nase
Učenci in dijaki bodo sledili danes zadnjemu dnevu pouka v letošnjem sončnem letu. Z jutrišnjim dnem se bodo namreč začele zanje, za učitelje in profesorje božične in novoletne počitnice, ki bodo trajale vse do vključno 6. januarja 1985. Šolarji in šolniki se bodo tako vrnili v šole po petnajstih dneh počitnic v ponedeljek 7. januarja.
Po številnih naših šolah se v teh dneh poslavljajo od novega leta s tradicionalnimi božičnicami. Ponekod so jih priredili že v prejšnjih dneh, na nekaterih šolah pa bodo na sporedu danes. Včeraj so imeli podobno prireditev na učiteljišču, božičnice pa se je udeležil ugleden gost, tržaški škof Bellomi, ki je obiskal tudi ostali slovenski šoli pri Sv. Ivanu.
Takoj po božičnem in novoletnem predahu čaka našo šolo nova težka preizkušnja. V januarju bodo namreč potekala vpisovanja otrok v osnovno šolo. Prehod otrok in otroških vrtcev v šolo je ključnega pomena za obstoj naše manjšine, zato je potrebno tudi letošnjemu pred vpisu posvetiti čimvečjo pozornost.
Novoletne čestitke obmejnih organov
Včeraj ob 9.30 so se, kot vsako leto, srečali na jugoslovansko - italijanski meji pri Fernetičih predstavniki obmejnih organov obeh sosednih držav in si izmenjali že tradicionalna novoletna voščila.
Tokratno srečanje je bilo še pomembnejše, saj so predstavniki obeh držav postavili ob kamnu, kjer poteka meja med obema državama, visoko smreko v znak prijateljstva, sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov med obema državama.
Pod smreko so bila položena darila, ki sta si jih obe strani izmenjali ; sledil je nato v kraški kleti v Sežani sprejem, na katerem so izmenjali zdravice in voščila predsednik občinske skupščine Sežana Tihomir Kovačič in vladni generalni komisar v Trstu Mario Marrosu. Svoje čestitke sta prinesla tudi župan repentabrske občine Pavel Colja in podtajnik sekretariata za notranje zadeve SRS Miro Zupančič.
Po uradnih razgovorih, je sledila družabna prireditev, ki je še podkrepila želje po še tesnejših prijateljskih odnosih med obema sosednima državama.
Pripravila jo je skupnost S. Martino al Campo
V dvorani tržaške pokrajine prodajna razstava daril
Skupnost S. Martino al Campo prireja tudi letos v pritlični dvorani tržaške pokrajine (Trg Vittorio Veneto 4 pri poštni palači) prodajno razstavo obrtniških izdelkov. Gre za bogat izbor lončenih posod, keramičnih izdelkov, slik, igrač, usnjenih predmetov, knjig, obeskov in ogrlic, ki so jih izdelali v glavnem v Leccu in Turinu, kjer delujeta skupnosti, s katerima je tržaška navezala tesne stike.
Vsi predmeti so izdelani skrbno in okusno, tako da so lahko pri merno darilo za vse okuse, pa tudi za vse žepe, saj so cene bolj pristopne kot v razglašenih trgovinah, čeprav je kvaliteta — predvsem mislimo na igrače in keramične izdelke — povsem ista. Med igračami bi najprej priporočili »igro miru«, ki jo prodajajo v verziji za otroke inn odrasle, stane pa okrog 18 tisoč lir. Sredi poplave najrazličnejših iger z orožjem, ki imajo kot glavni cilj predvsem uničevanje in vojno, se nam zdi ta alternativna igra, kolikor je pač lahko mir »alternativen« vojni, zelo spodbudna. Gre za nekak »človek ne jezi se«, kjer igralci postopoma izločujejo orožje posamez nih držav in ga nadomeščajo s cveticami. Lepe so tudi nekatere stenske slike, ki so primerne za okrasitev otroških sob.
Izkupiček prodaje je namenjen finančnemu skladu skupnosti S. Martino al Campo, ki pod vodstvom Maria Vatte deluje v našem mestu že celo desetletje, vedno na področju emarginacije in socialne problematike. Sedež ima v Ul. Gregorutti 2 in odprt je vsako jutro in popoldne, razen v sobotah popoldne in ob praznikih. V skupnosti dela okrog 30 prostovoljcev, ki skušajo na najrazličnejše načine pomagati mladim, ki so zavili na pot kriminala, mamil, alkoholizma in ki so bili izločeni, ali so sami izločili iz družbe. Skupnost in;d tudi stanovanje v Ul. Rota, kjer trenutno živi pet mladih, v prihodnjih dneh pa bo odprla drugo na Opčinah, v Narodni ulici. V teh stanovanjih bodo našli streho nad glavo mladi, za katere je življenje postalo nerešljiva kletka, iz katere ne morejo najti izhoda brez pomoči pri-
merno pripravljenega sočloveka. Še posebno učinkovita je beseda in izkušnja tistih, ki so to pot že prehodili in ki so našli svoj prostor v družbi.
V prihodnjih dneh bo skupnost od pria javnosti tudi svoj študijski center, v okviru katerega so že več let zbirali podatke o emarginaci ji v Trstu in o načelih, kako so javne in zasebne ustanove doslej reševale vprašanja kriminalitete mladoletnih, uživanja mamil, alkoholizma, in drugih družbenih pojavov, ki vodijo v emarginaci jo.
Sprejem na jugoslovanskem konzulatu
Bivši borci in aktivisti za miroljubno sožitje
Na .jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu je bil tudi včeraj, kot že nekaj let zapovrstjo sprejem, ki ga je generalni konzul Drago Mirošič pripravil predstavnikom borčevskih organizacij to in ostran meje ob dnevu jugoslovanske ljudske armade in ob bližajočih se novoletnih praznikih. Udeležili so se ga predstavniki pokrajinskega odbora VZPI - ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega 'gibanja za tržaško ozemlje. Odbora Zveze vojnih invalidov NOV in Zveze združenj borcev obalno kraškega področja, navzoči so bili tudi spomeni-čarji NOV, predstavniki združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora Oskar Kjuder.
Vse ,ie v imenu jugoslovanskega generalnega konzulata prisrčno pozdravil generalni konzul Drago Mirošič, ki je poudaril pomen boja in aktivne udeležbe vseh bivših borcev, aktivistov in antifašistov za utrjevanje miru, dobrih sosedskih odnosov in mirnega sožitja, kot tudi za ohranjanje idealov, za katere so dali borci v času narodnoosvobodilnega boja tudi svoje življenje.
Svoje zadovoljstvo nad tem tovariškim in prijateljskim srečanjem so nato izrazili, v imenu Združenja aktivistov predsednica Neva Lukeš, ki je preudarila velik delež vseh aktivistov tudi v povojnem času, tako za pravice Slovencev, kot tudi za dobro so-
žitje z vsemi naprednimi silami, v imenu pokrajinskega odbora VZPI -ANPI predsednik Arturo Calabria, ki je preudaril prijateljske vezi obeh narodov, prekaljene v desetletju borbe proti fašizmu, in v imenu Zveze združenj borcev obalno - kraškega predro-čja Mario Abram. Prišle so do izraza tudi zahteve, da se končno prestavi spomenik predi im borcem pred tržaškim pokopališčem in tudi spremenik za predle na področju med Štivanom, Medjo vasjo in Tržičem.
Celotno prireditev s prepevanjem borbenih partizanskih presmi je obogatil s svojo »frajtonarco« še Miro Maver.
Natečaj za slovensko pomožno učiteljico
Na oglasni deski na tržaškem šolskem skrbništvu je na ogled razpis natečaja za eno premožno moč za prizadete otroke na šolah s slovenskim učnim jezikom. Rok za predstavitev prošenj zapade 19. januarja 1985.
• Prebivalci Kolonje in Škorklje si bodo lahko jutri po znižani ceni 2,000 lir ogledali glasbeno komedijo »Hudičev rep«, ki jo bodo prikazali ob 17. uri v paviljonu ARAC javnega vrta v Ul. Giulia.
Praznična prireditev v Dijaškem domu
Pred božičnimi in novoletnimi počitnicami so gojenci in vzgojitelji Dijaškega doma Srečko Kosovel staršem in prijateljem pripravili prijeten družabni večer s programom, v katerem so predstavili sadove domskih dejavnosti.
Po prezdravu ravnatelja Švaba, je najprej nastopil letos lepo številen otroški zbor Glasbene matice, ki ga vodi Novella Kralj. Telovadne veščine so prekazale skupine, ki vadijo v okviru Šprerine šole in v katere so vključeni tudi razvojno moteni gojenci. Nekaj deklic je nastopilo s flavtami, ki se jih učijo igrati pri Glasbeni matici, dva gojenca pre sta igrala na klavir oziroma na kitaro. Bistvena domska dejavnost pa je seveda učenje, zato so jo tokrat enakopravno, a na privlačen način, vključili v spored. Štiri skupine so se pretegovale za zmago na tako d-menovanem kvizu, bodisi zaradi pravih in tolažilnih nagrad, kot zato, da bi se kar najbolje izkazali pred starši.
Dolg program je zaključil čarodej Vik j, ki se je v svoji nenavadni vlogi prav tako nenavadno dobro odrezal in prežel zasluženi navdušen a-plavz. Domske kuharice pa so pripravile zakusko, ob kateri se je iztekel predpraznični večer, pripravljen tudi v zameno za tradicionalni domski dan, ki je letos zaradi gostovanja v Mariboru, odpredel.
• Rajonski svet za Kolon jo in Škork-
Ijo se bo sestal danes, ob 18. uri. Med drugim se bo moral izreči o predlogih sprememb gradbenega pravilnika.
Herman Sulčič že 60 let v kriški godbi na pihala
»Star sem 73 let in mnogi mi večkrat svetujejo, naj vendarle odneham. Jaz pa si ne znam predstavljati svojega življenja brez godbe in zato bom nadaljeval vse dokler bom imel kaj moči v sebi in seveda vse do tedaj, ko me bo domača godba pretrebova-la«. To je Herman Sulčič, živo preoseb-ljanje več kot stoletne kriške godbene tradicije, ki prav letos praznuje 89-letnico neprekinjenega udejstvovanja v domači godbi, katere kapelnik je bil vse do letos, ko je njegovo mesto prevzel mlajši Giancarlo Gasser. Kriška godba bo visok jubilej Hermana Sulčiča počastila jutri prepreldne na tradicionalnem božičnem koncertu, ki bo ob 17.30 v Ljudskem domu.
Sulčič je vstopil v domačo godbo pri 13 letih, ko je skupino vodil dirigent češkega porekla Guido Natek. Godba je takrat igrala pod okriljem Lege nazionale, ker je fašizem prepovedal vsa slovenska kulturna društva. V domači godbi je slavljenec igral do izbruha vojne, zaradi izrednega presluha pa so ga tudi pri vojakih vključili v godbo. Leta 1946 je skupno z učiteljem Furlanom in z Ginom Sul-čičem spret prestavil na noge vaško godbo, ki je takrat zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov vadilo v gostilni »pri Vermi«, nato pre v Ljud-
skem domu. Skupno z nekaterimi od bomdki PD Vesna (v prvi vrsti z Viktorjem Bogatcem) in z nekaterimi starši je bil Sulčič leta 1968 med pobudniki ustanovitve mladinske godbe, ki je bila takrat prva naša godba sestavljena izključno iz mladih članov. Ta dogodek mu je pomenil največ je življenjsko zadoščenje, kot mu je danes v veliko veselje, da je godba Vesna prav pred kratkim prebrodila hujšo krizo, zaradi katere nekaj let ni nastoprela. Herman Sulčič igra bom-bardin, v primeru pretrebe pre mu lahko kljub sedmim križem zauprejo še vsak drugi inštrument.
Jutri v cerkvi na Trgu Rosmini božični koncert Mladinskega zbora Glasbene matice
Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, bo tudi letos nastopil v okviru božičnih koncertov, ki jih prireja tržaška pokra-jina. V nedeljo bo imel samostojen koncert v cerkvi na Trgu Rosmini. Za to priložnost je dirigent naštudiral z zborom tri božične pesmi tržaškega skladatelja Ivana Grbca, ki so izšle v zagrebški Grlici sredi tridesetih let. V spored pa je vključil še skladbe čeških avtorjev iz 15. in 16. stoletja, ki jih bo tokrat na orgle spremljal Marko Sojianopulo, ter Brittnovo skladbo »A ceremony of carols« ob spremljaviharjistke Jasne Merlak - Corrado. Ni pa izključno še kako presenečenje. Koncert se bo pričel ob 16.30.
Božični koncert v stolnici sv. Justa
V stolni cerkvi sv. Justa bo drevi ob 20.30 v okviru božičnih prireditev koncert orkestra in zbora gledališča Verdi, ki ju vodi Andrea Giorgi. Na izrednem koncertu bodo med drugim prvič v Trstu izvajali »Božični oratorij« Heinricha Schiitza z nastopom solistov Stelle Doz, Giuseppa Botta in Ivana Sancina ter organista Marca Ghiglioneja, in — prav tako prvič v Trstu — skladbo »Missa Sanctae Euphaemiàe« Giulia Viozzija v spomin pred kratkim umrlega tržaškega skladatelja. Vstop na koncert je brezplačen.
Srečanje krvodajalcev iz Doline in Hrvatinov
Na šoli v Hrvatinih se bosta danes srečali sekciji krvodajalcev iz dolinske občine in Krajevna organizacija Rdečega križa iz Hrvatinov. Srečanje pretrjuje dejstvo, da je prestala sekcija krvodajalcev iz občine Dolina zadnje čase p*re-cej dejavna in se oblikuje v trdno samostojno organizacijo v sklopu prekrajinr skega združenja tržaških krvodajalcev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da število krvodajalcev v dolinski občini stalno raste; na zadnjih volitvah prekrajinskega združenja krvodajalcev pre je bil v upravni odbor izvoljen tudi Vladimir Furlan iz Doline.
Na današnjem srečanju v Hrvatinih, ki se bo pričelo ob 18. uri, bodo sodelovali pionirji in mladina KS Hrvatini, Lutkovna skupina Paprilou, gost večera pre bo moški prevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota. (ris)
Predstavili so jo včeraj na tiskovni konferenci
»Korenina« - zadruga mladih brezposelnih za zaščito in ovrednotenje naravnega okolja
V DECEMBRU SO CENE POSKOČILE ZA 0,6 OD STO
V prostorih hotela Jolly je bila včeraj tiskovna konferenca o novi zadrugi, ki jo je ustanovila skupina brezposelnih. Zadruga, ki si je nadela ime »ba radice — Korenina« in šteje trenutno okrog trideset članov, od katerih je približno polovica Slovencev, ima namen ovrednotiti naravne lepote naše pokrajine. Cilj zadruge je predvsem sodelovanje z raznimi ustanovami, združenji in znanstvenimi inštituti za zaščito narave na tržaškem ozemlju.
Na tiskovni konferenci je prvi spregovoril predsednik zadruge Silverij Pizziga, ki je najprej poudaril, da naša pokrajina nujno potrebuje boljšo in bolj kvalificirano zaščito. Razne krajevne ustanove, ki so za to odgovorne, za ta problem niso pokazale prevelikega zanimanja.
»La radice — Korenina« je nastala na pobudo mladih, ki nimajo zaposlitve in bi radi delovali na področju varstva okolja. Člani zadruge name navajo predvsem poskrbeti za ovrednotenje naravnega ambienta v mestnem okraju, ob morju ter na kraški planoti. Zidruga bo v bodoče organizirala razne raziskave na našem o-zemlju in to po možnosti v sodelovanju z raznimi krajevnimi in zasebnimi ustanovami, ki skrbijo za ovrednotenje krajevnih naravnih lepot in pospešitev turističnega delovanja v kraškem in morskem okolju.
Sredi septembra je obiskala našo deželo kot gost Slovenskega raziskovalnega inštituta in Furlanskega filološkega društva delegacija Evropskega urada za proučevanje manjšinskih jezikov, ki ima svoj sedež v Dublinu in deluje pod okriljem Evropske gospodarske skupnosti. Delegacija je i-mela tudi v Trstu vrsto srečanj s predstavniki slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov in organizacij, o-biskala pa je tudi nekatere šole, med temi tudi slovenska otroška vrtca v Bazovici in na Greti. Obisk delegacije EGS v vrtcu na Greti je sprožil dlakocepsko (in še kaj več) reakcijo nekaterih melonarjev, zlasti njihovega »izvedenca za manjšinska vprašanja« Camberja, ki je kot občinski svetovalec naslovil na župana Richettija vprašanje, v katerem išče vse mogoče razloge za diskreditiranje obiska zgoraj omenjenih manjšinskih izvedencev. Camber gre tako daleč in v Primeru, da občina ni izdala ustreznega formalnega dovoljenja sa ta o-bisk, sprašuje 'Richettija, če misli sprejeti »ukrepe« proti odgovornim vrtca na Greti. Mislimo, da se Cam-berjevo vprašanje že komentira samo po sebi in zato upamo, da fco žu-
Zadruga namerava delovati samostojno, obenem pa bo v bodoče gojila tudi stike z vsemi ustanovami, ki delujejo na področju varstva okolja. V tej smeri pa mislijo delovati predvsem v prvi osebi in nesporno je, da bi njihovo delo prineslo korist tudi širši tržaški javnosti. V načrtu so tudi poklicni tečaji, ki bodo mladim operaterjem v tej stroki nudili potrebno strokovno podlago.
Zadruga bo delovala v različnih sektorjih kot npr. pogozdovanju, organizacijah za preprečevanje gozdnih požarov, vzdrževanju mestnih parkov in nasadov, ustanovah za upravljanje in organizacijo vodenih izletov v naravo. Nadalje nameravajo člani sodelovati pri ustanovah, ki skrbijo za gradnjo turističnih objektov in za vzdrževanje krajev, namenjenih rekreaciji in turizmu, vzdrževali naj bi zelenje v mestu, čistili plaže, v načrtu pa imajo tudi ustanovitev nekaterih centrov namenjenih agroturiz-mu (kmečkemu turizmu), ki bi jih upravljala zadruga sama.
Pri vsem tem je treba poudariti, da »La radice — Korenina« ne namerava nameniti svojega delovanja pospeševanju množičnega turizma, kjer bi to nedvomno kvarno vplivalo na še ohranjeno naravo na našem ozemlju. Predstavniki zadruge so poudarili tudi korist, ki bi jo našim krajem prinesel razmah agroturizma, ki
pan znal, tako kot se spodobi, odgovoriti na tako nizkotni poseg.
Povsem nasprotnega tona pa je vprašanje, ki sta ga vedno v zvezi s tem obiskom naslovila tržaškemu županu komunistična svetovalca Spetič in Visioli. Predstavnika KPI sprašujeta Richettija, če misli uprava navezati stike z EGS in zaprositi za pismeno poročilo, ki ga je komisija izdelala po tržaškem obisku, saj gre za problematiko, ki od blizu zadeva tudi tržaško občino. Prepričana sva, da uprava ne namerava nasedati štrumentalnim zahtevam po morebitnem disciplinskem postopku, ki bi bil absurden, pravita Spetič in Visioli, ker bi bilo to v samem nasprotju z visoko stopnjo omike in z evropsko občutljivostjo, ki označujeta tržaško občino.
• Miljska občina je od včeraj lastnik komprenzorija bivše ladjedelnice Alto Adriatico na desni strani pokra jinske ceste Trst - Milje. Občina si je zagotovila komprenzorij za milijardo 50 milijonov lir. Področje obsega skupno 27 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, poslopja z uradi, menzo, delavnico, skladišče in slačilnice.
na našem ozemlju ni razvit, čeprav obstajajo možnosti za njegov razvoj. »La radice — Korenina« načrtuje tudi razvoj jahalnega turizma. V tej športni panogi se lahko udejstvuje vsakdo. Treba pa je preračunati vse možnosti za uresničitev tega načrta.
Ob koncu tiskovne konference sta spregovorila tudi pokrajinski odbornik za ekologijo Martini, ki je zagotovil, da bo javne organe opozoril na to zadrugo, ter dolinski župan Edvin Švab. Ta je poudaril, da zadruga uresničuje med drugim tudi sožitje med predstavniki italijanske in slovenske narodnostne skupnosti ter postavlja temelje za skupno sodelovanje.
HJ
Delavci Terni kritični do načrta vodstva podjetja
Tovarniški svet železarne Terni je negativno ocenil dokument, ki ga je pripravilo vodstvo podjetja za gospodarsko sanacijo obrata. Svet je sicer izrekel povoljno mnenje o načrtu za preureditev plavža, s katero naj bi tudi potencirali proizvodno zmogljivost, kar pa samo po sebi še ne odpira novih možnosti za uveljavitev na tržišču.
Položaj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini je bil v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med predstavniki deželne konfederacije za o-brtništvo (CNA) in svetovalsko skupino KPI v deželnem svetu. Na sestanku so se predvsem dotaknili vprašanj, ki zadevajo vajenstvo. Predstavništvo CNA je izrazilo mnenje,
V	decembru so se cene proizvodov najširše potrošnje zvišale v povprečju za 0,6 odstotka. Ta sicer še nedo-končni podatek o nihanju cen v Trstu je včeraj izdala statistična služba tržaške občine.
V	decembru se je podražila prehrana za 1,2 odstotka, razni dragi stroški 0,6 odstotka, cena električne energije in goriv se je znižala za 1,5 odstotka, medtem ko so ostali stroški za oblačila in za stanovanja v bistvu nespremenjeni.
V	obdobju januar - december 1984 so cene narasle skupno za 9,2 odstotka, pri čemer je bil porast najbolj občuten pri »raznih stroških« (10,1 odstotka), najmanj pa so se podražili energetski viri (2,6 odstotka). V dragih mestih, v katerih računajo porast cen, so zabeležili za obdobje januar december 1935 sledeče poraste: Milan +10,7 odst., Genova +9,3 odst., Turin +9,1 odst. in Bologna + 8,2 odst.
Fabricci ni več tajnik UIL
Carlo Fabricci po dolgih letih zapušča mesto pokrajinskega tajnika UIL. Njegov odstop so uradno sprejeli na včerajšnji seji vodstva tržaške U IL, ki se je sestalo na sindikalnem sedežu na Trgu Papa Giovanni. Na isti seji so tudi vzeli na znanje odstop člana tajništva UIL Ernesta Rus-„sa iz zdravstvenih razlogov, na njegovo mesto pa je bil izvoljen novi taj-
da je treba boljše ustvariti pogoje za uvedbo vajencev v obrtništvo, s čimer naj bi po eni strani zmanjšali stopnjo brezposelnosti, po dragi pa pripomogli k razvoju obrtništva.
Predstavniki KPI so s svoje strani seznanili predstavnike obrtnikov z zakonskim osnutkom o obrtništvu, ki ga bodo vložili v deželni svet.
nik Franco Di Salvo. Poleg njega sestavljajo novo tajništvo še Di Turo, Gasivoda, Lovero, Lubini, Trebbi in V indigni, Fabricci ostane član tajništva le kot predsednik ENFAP, prav tako Attilio Pison kot predsednik O TIS. Dokler ne bodo imenovali novega odgovornega tajnika namesto Far briccija, bo tajništvo delovalo kolegi alno.
Voščilo predsednika deželnega sveta Manzona
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je imel v tem letu 70 sej, na katerih je obravnaval in odobril 70 zakoskih osnutkov. V teku leta 1984 so razni svetovalci vložili 133 interpelacij in 268 pismenih vprašanj, uprava pa je odgovorila na 63 interpelacij in 124 vprašanj. Razne svetovalske skupine so imele skupno 188 sej in 48 posvetovalnih srečanj.
To so glavni podatki, ki jih je predsednik deželne skupščine Manzon povedal včeraj med tradicionalnim srečanjem za izmenjavo voščil s predstavniki tiska.
»Leto 1984,« je med dragim dejal v svoji voščilnici predsednik Manzon, »je kljub številnim problemom, zlasti na gospodarskem področju, zabeležilo nekaj pozitivnih premikov, kar gre pripisati predvsem zmanjševanju inflacijskega pojava in kar nam omogoča, da lahko gledamo v prihodnost z večjim optimizmom.« Svoje voščilo je Manzon podkrepil z obvezo, da bo skušal deželni svet še z večjo prizadevnostjo skrbeti za nadaljnji vsestranski razvoj teh krajev v interesu vsega prebivalstva, zlasti pa v interesu novih rodov, ki potrebujejo boljših perspektiv za prihodnost.
# Pokrajinska uprava sporoča, da bo razstava o kraški arhitekturi na Pomorski postaji odprta do 15. januarja, in sicer ob dejavnikih od 9.30 do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren iz Bolj unča vabi v sredo, 26. t. m., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na ŠTEFANO-VANJE. Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren in dramska skupina z veseloigro v narečju T. Miche-luzzi »žiuljenje je use ana komedja* v priredbi in režiji Tatjane Turko.
ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo urad zaprt 24. in 31. decembra.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v srenj-ski hiši v Borštu NOVOLETNI KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA. Vabljeni!
SKD Barkovlje prireja SILVESTROVANJE v društvenih prostorih v Ulica Cerreto 12. Za informacije telefonirati na št. 69-297.
Urniki trgovin ob božičnih praznikih
Od božičnih praznikih bodo trgovine delovale po sledečih urnikih:
jutri, 23. 12., bodo vse trgovine, razen tobakam, lahko odprte;
v ponedeljek, 24. 12., bodo lahko vse trgovine odprte;
v torek, 25. 12., bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v jutranjih urah;
v sredo, 26. 12., bodo vse trgovine zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo lahko odprte v jutranjih urah;
v soboto, 29. 12., bodo lahko odprte tudi tiste trgovine, ki imajo ob sobotah navadno zaprto;
v ponedeljek, 31. 12., bodo lahko vse trgovine odprte.
Po ogledu slovenskega vrtca na Greli
Poskus špekulacije na račun obiska komisije EGS v Trstu
Pomemben jubilej revije »Est-Ovest«
Revija »Est - Ovest«, ki jo izdaja tržaški Zavod za študije in dokumentacijo o evropskem Vzhodu, je proslavila pred kratkim petnajstletnico obstoja. Revija je bila ustanovljena leta 1970 in je po starosti in frekvenci izhajanja edina italijanska publikacija, ki v celoti obravnava gospodarska in družbena vprašanja v vzhodnoevropskih državah. Doslej je izšlo 50 zvezkov revije, ki je izhajala do leta 1979 trikrat letno, pred petimi leti pa je postala trimesečnih.
»Est-Ovest« je imela v teh letih številne ugledne sodelavce iz socialističnih držav, občasno pa so v revijo pisali tudi nekateri ministri in odgovorni za gospodarska vprašanja držav vzhodnega bloka. Skupno je izšlo v reviji nad 400 študij, analiz in dokumentarnih not.
Srečanje KPI z obrtniki
Vzhodnokraški rajonski svet zahteva volitve odborov jusarskih upravičencev
V vzhodno kraškem rajonskem svetu menda še ni bilo takšnega soglasja, kot je prišlo do izraza na zadnji seji °'o razpravi o resoluciji, ki jo je predložila kamunistič- \ na skupina v zvezi z vprašanjem nedopustne razprodaje jusarskih zemljišč. Popolno soglasje je spremljalo tudi resolucijo, ki jo je predložil sam predsednik rajonske skupščine Milan Sosič in ki zahteva od občinske u-Prave, da pokrene vsei korake za razpis volitev, s katerih bi izšli odbori za ločeno upravljanje jusarske imo-vine.
Jusarsko vprašanje je bilo torej spet v središču pozornosti rajonske skupščine na Opčinah. Obe resoluciji sta bili posledici nerazumljivega in nedopustnega ravnanja tržaške občinske uprave v zvezi s prodajo nekaterih jusarskih zemljišč v davčnih občinah Opčine in Bani za razširitev suhozemskega terminala pri Fernetičih. Občina je tedaj namreč pristala na neverjetno nizko ceno, ki je bila v kričečem nasprotju s prodajnimi cenami drugih jusarskih zemljišč. Povsem razumljivo je, da se krajevna skupnost čuti zaradi tega oškodovana in ftič čudnega ni, da so openski in banovski jusafski upravičenci vložili ugovor na deželno upravno sodišče, ki sedaj vso zadevo proučuje. ,
Mimo uradne prijave nezaslišanega ravnanja občine Pa je krajevna jusarska skupnost prišla tudi do spoznanja, da je skrajni čas, da jusarski upravičenci sami Prevzamejo neposredno upravljanje zemljišč in odvzamejo +> funkcijo občini, ki se je v vseh teh letih izkazala za skrajno nezadovoljivega upravitelja. Zahtevo po volitvah Jusarskih odborov je tako osvojil tudi vzhodnokraški rajonski svet, ki jo je, kot rečeno, posredoval občinski upravi.
Z resolucijo, ki jo je predložila skupina KPI, pa je rajonski svet reagiral predvsem na nezadovoljiv odgovor.
ki ga je dal župan Richetti v zvezi z vprašanjem cene, sklicujoč se na dejstvo, da je za to pristojen Komisariat za jusarska zemljišča, kateremu gre tudi nasloviti vse zadevne pritožbe. Rajonski svet pa ugovarja, da bi občinska uprava nikakor ne smela pristati na tako smešno nizko prodajno ceno, ki je v popolnem nasprotju ne le z interesi openske in banovske jusarske skupnosti ter vsega vzhodnega Krasa, temveč tudi z interesi občine same.
Vendar pri tem ne gre samo za golo vprašanje cene, temveč tudi za odnos, ki ga ob tem ima občina do prizadetega prebivalstva ter do rajonskega sveta samega. Na očitek, da se občina pred prodajo ni predhodno posvetovala z rajonskim svetom, je župan na kratko pribil, da upravljanje jusarskih zemljišč ne sodi med argumente, za katere se zahteva obvezno mnenje rajonskih svetov. Resolucija ta odgovor čisto enostavno odbija. Četudi upravljanje jusarskih zemljišč ne sodi po občinskem pravilniku med argumente, za katere se zahteva obvezno mnenje, je po mnenju rajonskega sveta moralna dolžnost vsake odgovorne uprave, da se o tako pomembnem vprašanju posvetuje s prebivalstvom, oziroma njegovimi demokratično izvoljenimi predstavniki — rajonskimi svetovalci. Rajonski svet zato smatra županov odgovor za nesprejemljiv in zahteva izčrpnejša pojasnila v zvezi z razprodajo. Ob tem obnavlja zahtevo po čimprejšnjem srečanju z odgovornimi upravitelji, ki ga doslej še ni bilo.
Na dnevnem redu je bila tudi nova varianta PEEP na Opčinah, vendar rajonski svet o njej še ni izrekel mnenja, ker smatra, da ne odgovarja stari in znani zahtevi po globalni reviziji PEEP. Namesto mnenja je rajonski svet soglasno izrekel zahtevo, da bi se čim-prej sestal s tehniki in odgovornimi odborniki za poglobitev zadeve.
Ulico San Michele je včeraj preplavila žveplena kislina
Ozka in prometna Ulica San Michele, ki povezuje Nabrežje z gričem Sv. Justa, je bil včeraj kot naročen scenarij za snemanje prizorov iz Dantejevega Pekla. Kot pri peklenščkih se je dvigal nad asfaltom bel dim, v poseben »užitek« mimoidočih pa je božal njihove nosnice nezamenljivi duh po... gnilih jajcih. Dim; bi ljudje prenesli, toda neznosen smrad jih je prepričal, da je bolje poklicati gasilce in karabinjerje.
Le-ti so takoj razumeli ,da se je polila po cestišču žveplena kislina, ki jo je nekdo bržkone prevažal v avtu. Toda kaj, če se ta kdo ni zavedel o-riginalne Ariadnine niti, ki jo je puščal za sabo? Sled je bila vsekakor tako jasna, da je ni bilo mogoče zgrešiti: vodila je proti Trgu Cavana, nato je zavila mimo šolskega skrbništva proti Trgu Papa Giovanni kjer se je v bližnji ulici nenadoma ustavila. Gasilci so vso pot skrbno izplaknili z vodo, karabinjerji pa so ugotovili, da je sled pustil za sabo 52-letni Riccardo Calzi iz Gabrovca, ki je s svojim dostavnim vozilom prevažal štiri pletenke žveplene kisline, od katerih je ena v Ul. San Michele iz še nepojasnjenih razlogov počila. Ker je Calzi imel »vse papirje« v redu, karabinjerjem ni preostalo drugega, kot da so mu zapisali globo, češ da ni dovolj poskrbel za varno namestitev tovora. Poleg žveplene kisline je tako izgubil tudi 125 tisoč lir.
Sporočilo občine
Tržaška občina sporoča, da v torek (božič) in sredo (Štefanovo) ne bo pogrebov. Uradi za pogrebne prevoze pa bodo vsekakor odprti v sredo, 26. decembra, od 8. do 12. ure. V primerih smrti na domu ali v zasebnih zdraviliščih bo deloval dezinfekcijski obrat Krajevne zdravstvene enote (telefon 94-69-20), za prevoz trupel v mrtvašnico pa občinska služba za pogrebne prevoze (tel. 820424).
Zapustila nas je naša draga
Fanny Ogrizech
Pogreb bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek.
Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, hčeri J ole in Sonja z družinama in drugi sorodniki.
Pesek, 22. decembra 1984
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
IVANKA HERGOLD
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
Krstna uprizoritev
Režija: BORIS KOBAL
PONOVITVE:
DANES, 22. t.m., ob 20.30 — a-bonma red F — druga sobota po premieri;
JUTRI, 23. t.m., ob 16. uri — abonma red G — popoldan na dan praznika.
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija: JOŽE BABIČ
v četrtek, 27. t.m., ob 16.00 — abonma red I — mladinski ; v petek, 28. t.m., ob 9.30 — izven abonmaja;
v soboto, 29. t.m., ob 20.30 — abonma red F — druga sobota po premieri;
v nedeljo, 30. t.m., ob 16.00 — abonma red G — popoldan na dan praznika.
gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Ciril Kosmač: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU. Pripoveduje Jurij Sou ček. Danes, 22. t. m., ob 8.00 in ob 10.40 na Državnem znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu.
VERDI
Jutri, 23. decembra, ob 16. uri druga predstava Debussyjeve opere »Pelléas et Mčlisande«. Red G. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Danes, 22. t. m., ob 16.00 (red prost) in 20.30 (red 1. sobota) bo v Trstu gos tovalo Stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevim delom »L'impresario delle Smirne«. V glavnih vlogah igrajo A. Reggiani, V. Ciangottini e G. Galavotti. V abonmaju odrezek št. 4.
V	torek, 25., in v sredo, 26. t. m., ob 18. uri ponovitev dela »Fraulein Pollinger«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 25. t. m., ob 19.30: Letni koncert zbora in orkestra Akademije za glasbo.
Mala dvorana
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. t. m.: Novoletni program za otroke.
Srednja dvorana
Danes, 22. t. m., ob 9. in 11. uri: Projekcija filma »Nasvidenje v naslednji vojni«.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 23. t. m., ob priliki 6. spominskega zimskega poho da na Javornik na Črnim vrhom izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče je ob 7.00 pred spomenikom v Bazovici. Vabljeni !
IMBalcUa
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 22. t.m., ob 18. uri na razstavo nakitov in srečanje z umetnico
MIŠO JEVNIKAR
Umetnico bo predstavil zgodovinar in kritik Zoran Kržišnik.
TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA
sporoča, da bo razstava
»Kamnita hiša«
o kraški zidni arhitekturi v Pomorski postaji, odprta do 15. januarja 1965 s sledečim urnikom:
—	delavniki : od 9.30 do 13.30 in od 16. do 19. ure
—	nedelja in prazniki : od 10. do 13. ure
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. Igrata R. Burton in J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg.
Fenice 15.30 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi.
Excelsior 17.30 — 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2: Zaprto.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Sapore di zia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Mignon 16.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Berme«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Garetta«. Claudia Cardinale.
Capitol 16.30 — 22.00 »Star 80«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Vediamoci chiaro«. Johnny Dorelli, Eleonora Giorgi.
Lumiere 16.00 — 22.00 »I ragazzi della 56. strada«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Sexy femme«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »The Blues Brothers«.
razna obvestila
Osnovna šola O. Župančič se iskreno zahvaljuje društvu Škamperle za predvajanje lepega filma Kekca kot Miklavževo darilo.
Odbor zveze vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo člane in prijatelje na tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo 28. decembra ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Bolj unča.
Godbeno društvo Prosek priredi v sredo, 26. t. m., ob 17. uri »Tradicionalni koncert« v kontovelski dvorani. Vabljeni !
Kriška godba na pihala Vesna - Križ
prireja jutri, 23. decembra, ob 17.30 »Božični koncert« v kriškem Ljudskem domu.
Godbeno društvo Nabrežina s sodelovanjem dekliškega zbora Devin priredi jutri, 23. decembra, ob 16.30 tradicionalni zaključni letni koncert v nabre-žinski telovadnici. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA iz Ricmanj
priredi danes, 22. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih
ZAKLJUČNI KONCERT
Prostovoljni prispevki bodo dodeljeni Skìadu za raziskave rakastih obolenj.
Vabljeni
razstave
Foto Trst '80 sporoča, da je razstava črno-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja '85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih.
Danes, 22. decembra, ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius odprli razstavo tržaškega slikarja Alda Bressanuttija. Razstava bo odprta do 10. januarja '85.
čestitke
Danes stopata na skupno življenjsko pot SUZANA STARC in GIORGIO SLAVEC. Vse najboljše in najlepše v zakonu jima želijo sestra Cinzia z možem Sergijem ter mali Peter. Voščilom se pridružuje Marija.
Danes se vzameta NEVENKA in BRANKO. Vsi, ki smo s teboj, Nevenka, delili ure na tržaški univerzi, vama voščimo vso srečo.
Danes se BRANKO poroči. Oh, oh, ubogi, ubogi mi. Ostali smo sami. Kako bomo raziskovali mi? Društvo mladih raziskovalcev DMR.
Otroci in starši 1. razreda osnovne šole V. Šček čestitajo učiteljici NEVENKI ŠKRLJ in soprogu ob današnji poroki.
Danes praznuje rojstni dan naš tata MILČI. Vse najboljše mu iz srca želita Marko in Nada.
Danes dopolni 18 let in postane polnoletna naša SABINA FABJAN s Proseka. Da bi bila srečna in da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji iz srca želijo mama, tata, Jadranka, Damjana in Franko. Ksenija pa pošilja teti koš poljubčkov.
Danes praznuje naša VESNA 18. rojstni dan. Vsega, kar si sama želi, ji voščimo vsi, ki jo imamo srčno radi.
é
Prišel je BRANKO, vzel NEVENKO.
Danes je veliko slavje, pijmo na njuno zdravje, da bi v sreči se kopala, da bi sama ne ostala.
Odbor KD Rdeča zvezda.
Danes se poročita
BRANKO JAZBEC in
NEVENKA ŠKRLJ
Iskreno jima čestita kolektiv SDORI.
Danes stopala na skupno življenjsko pot
SUZANA STARC in GIORGIO SLAVEC Da bi bila srečna in da bi jima luč ljubezni svetila skozi vse življenje, so želje očeta An gela, mame Klare, sestre Ma nuele in none Štefanije.
darovi in prispevki
V	spomin na Marijo Hrovatin vd. Grmek daruje Miroslav Turčinovič 20.000 lir za postavitev doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na dragega očeta in nonota Božidarja šušmslja darujeta hči Elda in vnuk Marko 15.000 Ur za SSG in 15.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na svoje drage darujeta Ivanka in Franc Resinovič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Emilije Vremec vd. Hrovatin darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja. na grob Vincence Sosič darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob tele Cene daruje nečakinja Karla z družino 50.000 lir za sklad M. čuk.
Učenci, starši in učiteljstvo osnovne šole P. Trubar darujejo 300.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na očeta Rozete Ozbič daruje zborovodja Franc Pohajač 30.000 lir, člani Sveta sodelavcev 103.000 lir ter Marija in Drago Danev 20.000 lir za OPZ in MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Rozetinega očeta Janeza Poberaia daruje Magda Calzi 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Ob peti obletnici smrti bratov Pavla in Toneta Kalca ter prijateljice Zore Čokove darujejo v počastitev njihovega spomina Pina. Lucija in Seraf 30.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Janeza Poberaja darujejo kolegice hčere Rozete 40.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Ginota Puritano ja daruje družina Kalc (Padriče 29) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ivana Vidmarja darujejo žena Pavla ter hčeri Nina in Vera
20.000	lir za ŠZ Bor.
Mila Kralj in družina Križmančič (Trebče 218) darujeta 10.000 Ur za sklad M. Čuk.
V	spomin na starše daruje družina Sivitz .50.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Ob gostovanju v Novem mestu darujeta Darko Žerjal 30.000 lir in Jordan Kralj 10.000 Ur za KD F. Venturini.
Za KD F. Venturini so darovaU Lidija in Bernardo Zobin 30.000 Ur, Danilo Jercog 50.000 Ur in Boris Bandi
50.000	Ur.
V	- spomin na starše in sestre daruje Roža (Trebče) 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Zorota Križmančiča daruje družina Kalc (Gropada 83) 5.000 Ur v isti namen.
Ob božičnih praznikih daruje Vale-rja Čuk (Trebče 142) 10.000 Ur ter Ivan Purič 30.000 Ur v isti namen.
N.N. iz Trsta daruje 50.000 Ur v isti namen.
Ob božičnih in novoletnih praznikih daruje Marija Mezgec 20.000 Ur v isti namen.
V	spomin na Klavdija Čoka darujeta družini Poropat in čok 50.000 Ur za zgradnjo kultumo-športnega centra v Lonjerju.
V	spomin na Vmcenco Malalan darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na starše Kosmač iz Za-
brežca daruje hči Marija 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grobova Julija Goj-če in Zorota Križmančiča darujeta družini Kalc - Baldissin 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Zorota Križmančiča da rujeta Ladi in Jelka (Gropada 96) 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki sv. Miklavža so učenci nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini zbraU 153.850 Ur za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Amalije Kočevar vd. Knez in na pok. Karla Krctiča darujeta Danilo in Jerica 20.000 Mr za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Prečniku.
Za sklad M. čuk sta darovala Egidio Pavat 50.000 Ur ter Marija AgelU 5.000 lir.
V	spomin na Klavdija Čoka darujejo sestrične Vojka. Miranda in teta Zala z družinami 20.000 Ur za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na bratranca Karla Blažino darujeta Milka in Zofka 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ladija Bukavca darujeta Miranda in Zofka Kapun 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
Ob 15-letnici smrti dragega moža darujeta Miranda in Zofka 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na svaka Franca Kapuna daruje Milka Daneu 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Vincenc Pauzin 10.000 Ur, Franc Bizjak 10.000 lir, Evgen Šajn 27.000 lir, Ana Žerjal 2.000 Ur, Dora Caharija 10.000 lir in Albina MerUni 10.000 lir.
koncerti
VERDI
Tržaško gledaUšče Verdi bo priredilo v okviru božičnih praznikov koncert s svojim orkestrom in zborom v Stolnici sv. Justa. Koncert bo danes, 22. decembra, ob 20.30. Kot soUsti bodo nastopili Stelia Doz, Giuseppe Botta in Gianni Sancin.
CRISTALLO
V glcdaUšču Cristallo so na sporedu baletne predstave za otroke, ki jih prireja gledaUšče Verdi. Šlo bo za pet predstav, zadnja bo danes, 22. t. m. Pričetek predstav bo ob 11. uri.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 22. decembra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob • 7.53 in zatone ob 16.08.
Jutri, NEDELJA, 23. decembra VLASTA
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo ob lačno, morje mimo, temperatura morja 12,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Elia Pizzolito. Massimiliano Coslovich, Gabriele Fava, Christian Orsini, Riccardo Puzzer.
UMRLI SO: 72-letni Eugenio De Re, 87-letni Emilio Bratina, 51-letni Mano Marsilli, 86-letna Maria Zoppò vd. Gru-sovin, 53-letni Giovanni Candotti, 73-letni Alceo Grimalda, 56-lelna Angela Marc, 73-letna VirgiUa Ferlora, 62-letni Bartolomeo Di Drusco, 71-letni Boris Bevilacqua, 93-letna EUsabetta Gizda-vich vd. Spetti, 91-letna Ameba Žvanut vd. Sorz, 77-letna Marcella Fantuzzi vd. Grubini.	.......
OKLICI: uradnik Guglielmo Volpi in uradnica Donatella Fregoncse, zastopnik Walter Vidonis in brezposelna Daniela Lai. profesor tehnične vzgoje EUgio Zla tich in tehnik Marisa Vidah, inštalater Marino Boico in gospodinja Nadia Štorman, vzgojitelj AntongiuUo Bua in učiteljica Anna Dévescovi, uradnik Giuseppe Fiermonte in delavka Rosanna Pai misano, farmacist Vladislao Jarcušek in univerzitetna študentka Paola Pelan, pleskar Antonio Rocca in gospodinja Marina Varagnolo, prodajalec Marco Celsèy in brezposelna Maria Rosanna Vissich, univerzitetni študent Mahmoud Shanloo in uradnica Susanna Patchett.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. d2ll'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197
menjalnica
21. 12. 1984
Ameriški dolar						1.910.—
Kanadski dolar .						1.430.—
švicarski frank .						745.—
Danska krona . .						170.—
Norveška krona .						210.—
švedska krona . .						213.—
Holandski fiorini .						543.—
Francoski frank .						199.—
Belgijski frank .						29.—
Funt šterling . .						2.230.—
Irski šterling . .						1.900,—
Nemška marka .						613.—
Avstrijski šiling .						87.—
Portugalski eskudo						11.—
Japonski jen . .						6.—
španska pezeta .						10,—
Avstralski dolar .						1.500.—
Grška drahma . .						14.—
Debeli dinar . .						8.—
Drobni dinar . .						7,-
mm
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
5. P. A.
TPUl - Ul IUA f I IL /I IO •	<52? G V-1-10
mali oglasi
IŠČEM hišo na Proseku. Tel. 763-119.
PRODAM novo ogrevalno blazino. Tel. na št. 754-833.
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavina.
PRODAM igrače Play mobil: številne vojščake s trdnjavo in indijanskim taborom kot nove za 45.000 Ur. Tel. 227-319 ob kosilu.
PRODAM fiat 1500/C po ugodni ceni. Tel. 271-944.
RESTAVRACIJA VOLNIK priredi »silvestrovanje«. Rezervacije po tel. na št. 040/227-349.
PRODAM v Zgoniku razne terene. Tel. na št. 226-613.
KAROSERIJA ŽERJAL - Krmenka prodaja fiat uno/45 ter delta, letnik 1983, po ugodni ceni.
ANGLEŠČINO inštruiram v Skednju. Tel. 828 175.
PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529.
PRODAM otroško posteljico, voziček in box. Tel. na št. 040/730-495.
PARCELE na vzhodnem Krasu prodam. Tel. 040/226-461.
MINI BCL, leto 1983, v odUčnem stanju, za 5.500.000 prodam. Tel. na št. 040/763-965 (delovni umik).
PRODAJAMO vpeljano trgovino jestvin v Bregu. Za informacije tel. na št. 040/62928.
ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uUca 44, Opčine - Trst.
DRAGULJARNA
AUMiUM
TRST — Ulico Mazzini 43/d
Kupi staro zlato (ocenitev do 18.000 lir odvisno od karatnosti) ob nakupu.
PAVLIHOVA PRATIKA
je v prodaji v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON NABREŽINA
IN PRI VSEH RAZNAŠALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
PERTOT
Vas vabi v prenovljene prostore
NABREŽINA 106/4 Tel. 040/200339
in vošči vesel božič in srečno novo leto.

Igrača |e otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepši dar
TRST
UL PONCHIELLI 3
WS8W9
«LINEA» ... LODEN
«Salko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina
«LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
dragocena darila	v trajen spomin
ilrtiguljtirna
iMalalan
ura
zlu lo popravila
Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465
film - film - film ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija,
ITALIJANSKA
SCANNERS
Režija: David Cronenberg. Glavni vlogi : Jennifer 0’Neil in Patrick Mc Goohan. Euro TV, v nedeljo, 23. decembra, ob 20.30.
Nadnaravne človeške sposobnosti, boj za nadoblast, upor normalnega vsakdanjega človeka. Zgodba pripoveduje o »scannerjih«, ljudeh, ki okolje in bližnjega nadvladajo s telepatsko energijo. Zaroto scannerjev prepreči skesanec, pred tem pa spoznamo, kako si mislijo podrediti svet in vidimo, v čem obstaja grozljiva in neuzaustav-ljiva moč njihove telepatije. Film je zgrajen po običajnem scenariju grozljivke, prikaz tega kar junaki v zgodbi ne vedo, kar pa gledalec doživlja na ekranu. V marsičem spominja na Carpenterjevo serijo Hallowen : npr. tovarna kot vir uničevalne moči scannerjev, ki z masovno produkcijo določenega proizvoda zajame cel svet. Kanadski režiserji pa so večinoma nekonvencionalni, četudi se podredijo filmski industriji, zato je film morda že sam po sebi zanimiv.
OPERAZIONE SOTTOVESTE
»Operation Petticoat« - »Akcija telovnik«.
Režija : Blake Edwards. Glavne vloge: Cary Grant, Tony Curtis, Dina Merril. Italia 1, v ponedeljek, 24. decembra, ob 20.25.
Druga svetovna vojna je za mornarje podirajoče se podmornice »Sea Tiger« - »Morski tiger« vse drugo kot Pa dramatično doživetj^. Plovba postane celo pravo križarjenje, ko rešijo na krov skupino bolničark. Sam Polkovnik pojmuje vojaško disciplino na samosvoj način in zala dekleta vabi v kabino na Šampanje.
Skratka, oporočna upodobitev ameriške vojne mornarice in prijeten film Priznanega režiserja Edwardsa, ki je zaslovel in prodrl v filmsko sceno Prav s tem filmom. Med briljantno filmsko ekipo je najbolj zabaven Tony Curtis, ki je v takih vlogah ree enkraten.
helzapoppin
Režija: Henry C. Potter. Glavni vlogi: Ole Olson, Chic Johnson. Italia 1, v ponedeljek, 24. decembra, ob 23.30.
RONDO
Režija: Zvonimir Bckovič. Igrajo: Rclja Bašič, Stevo Žigon, Milena Dra-vič. TV Zagreb, v torek, 25. decembra, ob 20.55.
Nadaljuje se ciklus Filmski klasiki (doslej so predvajali Hitchcocka). Na sporedu bo še pet klasičnih del: prvi bo film indijskega režiserja Satyajita Raya, nato še Državljan Kane ame-
riškega režiserja Orsona Wellesa, Violette Noziere Clauda Chabrola, Ljubezen Karolyja Makka in Sovražnik Ži-vojina Pavloviča.
Rondo je prvenec režiserja, zlata arena za najboljši film in za scenarij ter za moško vlogo. Protagonisti filma so sodnik, umetnik in umetnikova žena. Vsako nedeljo sodnik igra šah pri umetniku, neopazno a naravno se porodi nedovoljena ljubezen do njegove žene...
HERCULES
Režija: Luigi Cozzi. Igrajo: Lou Ferrigno, Sybil Oanning, Rossana Podesta, Mirella D’Angelo, Claudio Cas-sinclli. Italia 1, v četrtek, 27. decembra, ob 20.25.
V stilu slavnega Conana, barbarskega upornika iz prazgodovinskega časa, so tudi Italijani posneli mitološki film. Junak je poustvarjen iz grške mitologije, vendar Lou Ferrigno težko vzdrži primerjavo s pošastnim Sehwarzeneggerjem vsaj na igralskem področju, saj je drugače bil že dvakrat imenovan za Misterja v body buildingu. Slavo mu je prinesla serija telefilmov Neverjetni Hulk, film pa predlagamo le ljubiteljem mitsko barbarskega žanra.
LE DUE INGLESI — »Les deux
Anglaises et le Continent« — »Angležinji in Celina«.
Režija: Francois Truffaut. Glavne vloge: Jean-Picrre Leami, Kika Mah-ham, Stacey Tendeter, Sylvia Marriot. Canale 5, v petek, 28. decembra, ob 24.00.
Claude, pariški mladenič obišče angleško prijateljico Anne, zaljubi pa se v njeno sestro Muriel. Med tremi junaki filma se prepletajo zgodbe ljubezni in prijateljstva, razkola in smrti. Razdalja in različno življenje zdaj približajo, nato pa oddaljijo Francoza od deklet, ki sta ga ljubeznivo poimenovali Celina. Z vsako se sreča vsakič v drugačnih okoliščinah in doživi dvoje različnih ljubezenskih zgodb. Čez nekaj let sreča Muriel,' ki mu pove o sestrini smrti. Lepi trenutki pa so že zdavnaj minili in tudi to srečanje je le spomin.
Truffaujev film so kritiki podcenjevali, v kolikor so v njem iskali le podobnosti in razlike s Jules et Jim. Blazne dogodivščine dveh prijateljev pa tukaj postanejo resno, skoraj ritualno življenje dveh Angležinj, konvencionalnost odnosov in izbir. Truffaut vse to mojstrsko podčrta z montažo in plan sekvencami, intimno plat pa odkriva s kadriranjem, s prikazom surovih detajlov.
Prvi kanal
10.00	Un’età per crescere
10.10	Nils Holgersson - Risanka 10.45 30 let naše zgodovine
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Flash
12.05	Colpo al cuore -. TV film
12.30	Check-up - Medicinska oddaja
13.30	Dnevnik
14.00	Prisma - Tednik
14.30	La città dei ragazzi - Film
16.05	Memorie e speranze
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	H sabato dello zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Le ragioni della speranza -Verska oddaja
18.20 Programi prihodnjega tedna
18.40	R gioco dei mestieri - 7. del
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico 5 - Spektakel povezan z loterijo
23.00	Oro - Mito e realtà
23.55	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Program prihodnjega tedna
10.15	Due e simpatia - L’albergo del
libero scambio - Nadaljevanka
11.55	Casanova farebbe così - Film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia 14.CO Odprta šola
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05 Zbis - Otroška serija 8.20 Pedenjžep - Otroška serija 9.10 V domovini deklice Heidi 9.35 A. Ingolič - Mladost na stopnicah - Mladinska nadaljevanka
10.05	Čudeži narave - Ameriški los
-	Znanstvena serija
10.25	Včeraj za jutri
11.05	Ljudje in zemlja - Ponovitev
12.00	Spoznano, neznano - Oddaja o znanosti
15.00	Neznani Chaplin : Skriti zaklad
-	Nadaljevanka
15.55	Poročila
16.00	Vaterpolo: Partizan - Jadran
17.00	PJ v košarki : Partizan - Crve-na zvezda - Prenos
18.30	Čudeži narave - Poljudnoznanstvena serija
18.50 Risanke
19.15 Cic-cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Veliki beli up - Ameriški film 21.40 Zrcalo tedna
CANALE 5
9.00	Phyllis - TV film
9.30 La piccola grande Nell - TV film
10.00	Pietà per i giusti - Film drama
12.00	Non solo moda - Ponovitev
12.50	D pranzo è servito - Kviz
13.30	Audace colpo dei soliti ignoti - Filmska komedija
15.30	II maestro di Vigevano - Film
17.30	II mondo degli animali - Dokumentarec
18.00	Športna rubrika
19.30	Zig-zag - Kviz
20.25	Premiatissima - Spektakel
23.15	Programi prihodnjega tedna
23.45	Terrore a 12 mila metri - Film
RETEQUATTRO
8.30 Brillante - Novela
9.20	Alla ricerca di un sogno - TV film
10.10 Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - Novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - Novela
15.05 Caccia al 13 - Ponovitev
15.40	Time Express - TV film
16.30	La battaglia dei pianeti - Risanke
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.40	Samba d’amore - Novela
19.25	M’ama non m’ama - Igra
20.25	Duello al sole - Film
23.00	La vita privata di Sherlock Holmes - Filmska komedija
1.20 Hawaii squadra cinque zero -TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Un albero cresce a Brooklyn -Filmska komedija
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	športna sobota
16.15	Sereno variabile - Turizem -spektakel - nogomet
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	- 18.30 Sereno variabile - 2. del
18.30	športna poročila
18.40	L’ispettore Derrick - TV film
19.45 Dnevnik 2
20.30	L’oro di Napoli - Film
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50 H cappello sulle ventitré
23.30	Polčas košarkarske tekme
0.10 Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.25	Šola in vzgoja - Televizija dela zgodovino
16.55	L’ambiente e 1’uomo - Vzgojna oddaja
17.25	Ma non è una cosa seria -Film
18.25	II pollice - Že gledani in novi programi
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - L’avventura e la scoperta
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Scarpe da tennis - Zgodbe današnje mladine
22.05	Confessioni del cavaliere d’industria Felix Kruli
23.05	Jazz club - 50 let jazza v Bologni
22.00	Andrej iz Stražišča - Zabavnoglasbena oddaja
22.50	Poročila
Koper
17.00	P J v košarki: Partizan - Crve-na zvezda - Prenos
18.30 Vaterpolo - Prvenstvo Jugoslavije: Partizan - Jadran
19.00	Dokumentarec
20.20 Wehrmacht, i giorni dell’ira -Film
22.10 Le avventure di Bailey - TV film
22.35 Zdravnik in pacient - Zdravniška rubrika
Zagreb
9.00	Zimski šolski spored
14.45	Sedem TV dni
15.45	Poročila
15.50	TV koledar
16.00	Vaterpolo: Partizan - Jadran
17.00	Košarka
18.30	Živeti z naravo - Dok. serija
19.30	Dnevnik
20.00	Igrani film
21.45	Dnevnik
22.00	Za konec tedna
11.30	Operazione sottoveste - TV film
13.00	Angeli volanti - TV film
14.00	Šport
16.00	Bim bum barn
17.40	Musica è - Vodi Maurizio Seymandi
18.40	Variety - Vse kar je modernega 19.50 Lady Georgie - Risanke
20.25	Supercar - TV film
21.25	Hazzard - TV film
22.30	II principe delle stelle - TV film
23.30	Deejay television - Glasba
TRIVENETA
9.30 The Flying kiwi - TV film
10.00	Josephine - Film
14.00	Rassegna di tappeti 16.45 Filmski program
20.30	D bravo di Venezia - Film
22.00	TV film
22.30	Primo mercato
TELEPADOVA
16.00	H mio amico marziano - TV film
17.00	Risanke
19.20	Marcia nuziale - TV film
19.50 Marna Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
21.20	Riavanti marsh! - Filmska komedija
23.30 športna rubrika 0.30 Ix> strangolatore della notte -Film
TELEFRIULI
16.50 La piccola grande Nell - TV film
17.15 Robottino - Risanke
18.30	H selvaggio mondo degli animali -
20.30	Messaggero d’amore - Film
22.10	L’ora del topo - TV film
23.10	L’asassino è al telefono - Film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; vsem: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) 8.40 Slovenska lahka glasba;
9.00	- 13.00 Dopoldanski program; Glasbeni mozaik ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka;
11.40	Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: glasnik Kanalske doline;
12.30	Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«;
14.30	Glasbeni Usti; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 15.00 Glasbeni listi; 16.00 V svetu valčka; 16.30 Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Roman v nadaljevanjih: Milan Lipovec: »Ljudje ob cesti«; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
Do 10.00 Glasba; 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; tel. 212658;
18.00	Listajmo po časopisih; 20.00 Športna sobota v sodelovanju s Primorskim dnevnikom; 21.00 Neposreden prenos košarkarske tekme Jadran - San Donà; do 23.00 Nadaljevanje.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev: Kruh in sol Radia Koper;
13.40	Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.30,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; <7.15, 12.30, 15.30,
19.30	'Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Dvojna tračnica; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.35 Športna rubrika; 16.32 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz. .
20.00	Zaključek programov
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend - radijski variete; 10.15 Black-Out; 11.00 Glasbeno srečanje z Omello Vammi; 11.44 Čudežna svetilka ; 12.30 Zgodovinske osebnosti: L. Trotski - 17. nadaljevanje; 13.25 Master - sobotne predstave;
14.05	1984; 15.05 Popoldanski variete;
16.30	Dvojna igra; 17,30 Autoradio;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in šport; 19.20 Tudi mi smo tu; 20.00 Black-Out; 21.03 »Z« kakor zdravje;
21.30	Večerna kriminalka; 22.00 Božič v Bocnu; 22.27 Gledahška predstava;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila ; 8.00 Igrajte z nami: 1, 2, X; 8.05 Šolska vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.00 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Glasba; 12.45 Glasba; 15.00 Radijska priredba: 15.50 Glasba; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Kolbe -komedija v dveh dejanjih; 19.00 Glasba; 19.50 Glasbena oddaja; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert;
10.05	Po repubUkah in pokrajinah;
10.25	- 11.30 Popoldne ob lahki glasbi;
11.30	Srečanja repubUk in pokrajin;
12.10	- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. uri - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri -Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim;
19.35	Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
V četrtek zvečer
Ljubljanske pevke v Križu
V Domu Alberta Sirka v Križu je v četrtek zvečer koncertiral ženski Pevski zbor obrata Kolinska iz Ljubljane, ki ga vodi Janez Tiler. Koncert je Priredila Glasbena matica v sodelovanju s kriškim KD Vesna. Na prireditvi je nastopil tudi ženski pevski zbor s Proseka - Kontovela, ki ga vodi Janko Ban. Na sliki: nastop ljubljanskih pevk.
BRESCIANI BRUNO
Ulico Nazionale 39
Telefon: 211711 — OPČINE
ZA PRIJETNE PRAZNIKE VAM PREDSTAVLJA NAJNOVEJŠE MODELE TELEVIZORJEV S PRIKLJUČKOM TELEVIDEO
NORDMENDE
Hi - Fl RADIO - REGISTRATORJI
@SANYO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V upanju na boljše 1985
Delavci tržiške ladjedelnice postavili železno božično drevo
Včeraj v Novi Gorici
Predstavili jugoslovanski del mednarodne sabotinske ceste
Sveža grobova v Štandrežu Lojze Tabaj
Tudi letos so delavci tržaške ladjedelnice postavili železno božično drevesce na Trgu republike v Tržiču. To so napravili letos že v drugo, saj so na podoben način tudi lani opozorili javnost na že takrat slab položaj v ladjedelnici.
V četrtek zvečer, po zaključku delovnega časa v ladjedelnici, se je pred njo zbrala množica delavcev. Prišli so tudi mnogi tistih delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Sprevod je šel po glavnih ulicah najprej do Anconette zatem na Trg republike, kjer ga je pričakalo veliko število ljudi. Delavci so nosili bakle, kar je dajalo poseben pomen večerni manifestaciji. Na čelu sprevoda so hodili tržiški župan Saccavini ter zastopniki pokrajine in okoliških občin kot tudi sindikalisti.
Na trgu so delavci postavili božično drevesce iz železnih cevi, na katerega so, namesto običajnih darov, dali nekaj paketov z napisi, ki opozarjajo na nevzdržno stanje v ladjedelnici. Zatem je goriški nadškof Bommarco daroval mašo v tržiški glavni cerkvi.
Smo ob koncu leta 1984. Položaj v ladjedelnici se je poslabšal. Vedno več je delavcev v dopolnilni blagajni.
V Rimu so izglasovali zakone v podporo obnovi italijanskega ladjevja. Denar je na razpolago. Zagotavljal bi delo vsaj za nekaj let. Vendar pa se stvari zavlačujejo. Vse to na škodo tovarn in delavcev, ki so v njih zaposleni.
Delavci v Tržiču upajo, da ne bodo njihova dosedanja prizadevanja zaman. Zaradi tega upajo, da bo v prihjajočcm letu 1985 bolje. Ne le zanje marveč za celotno gospodarstvo tržiškega območja.
Družabni večer študentov
V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer družabni večer slovenske mladine, na katerega vabijo slovenski goriški akademiki. Na tem družabnem večeru se bodo zbrali u-niverzitetni študentje, srednješolci, druga mladina ter tudi tisti, ki so že dokončali višje šole.
• Goriški gasilci so bili včeraj popoldne zaposleni z gašenjem požara, ki je nastal v silosu za žagovi-vino, v tovarni Calligaris v krminski industrijski coni. Škoda je omejena. Goreti je začelo okrog 12.30.
NOVA GORICA — V občinski skupščini je bilo včeraj srečanje med investitorji in izvajalci del pri gradnji jugoslovanske trase tako imenovane Sabotinske ceste, ter časnikarji. Srečanje je potekalo ob zaključku del na jugoslovanskem delu te ceste.
O prometnici mednarodnih razsežnosti smo v Primorskem dnevniku sproti poročali, zato tokrat le nekaj novosti, ki so jih sporočili včeraj. Skupni stroški gradnje znašajo okoli 70 milijard starih dinarjev. Na most (slednji je največji ločni most v Sloveniji) odpade skoraj 21 milijard starih dinarjev. Povedali so nadalje, da so jugoslovanski graditelji ceste skrbno pazili na okolje. Tako so namesto predvidenega betonskega viadukta v drugi serpentini ceste zgradili kamnomet iz betona, ki bolj pri-stoja okolju. Okolje je sicer že urejeno na 60 odstotkih trase, do prihodnje pomladi pa bodo ob prometnici posadili še precej drevja, grmičevja in drugih rastlin,
Predstavnik Skupnosti za ceste Slovenije, ki je investitor gradnje, Andrej Devičnik, je izrekel priznanje in zahvalo podjetjem, ki so svoje delo zelo vestno opravila pred rokom. Posebna zahvala in priznanje velja jugoslovanski vojski, ki je izvedla začetna dela na Sabotinu, nadalje projektantu mostu čez Sočo Stojanu Dolganu in podjetju Primorje iz Ajdovščine, ki je most zgradilo. V Novi Gorici so včeraj povedali, da je bilo treba zaradi tehničnih ovir pri gradnji na italijanskem delu rok otvoritve preložiti. Andrej Devičnik je ob tem dejal, da »po zagotovilih, ki jih imamo z Italijan
JADRANSKI KOLEDAR
s priloženimi knjigami delijo raznašala in poverjeniki. Kdor ga je naročil v goriški podružnici Primorskega dnevnika naj ga osebno dvigne.
ske strani, bi dela pri njih končali do konca marca ali do začetka a-prila prihodnjega leta.«
Predsednik novogoriške občine Danilo Bašin pa je glede otvoritve nove prometnice izrekel željo, da bi novi rok, ki je bil postavljen v pomladanske mesece prihodnjega leta, bil tudi dosežen in da bi takrat Sabotinska cesta dejansko zaživela v celotnem svojem namenu, tako kot je bilo predvideno.«
razna obvestila
V	Katoliškem domu bo jutri, v nedeljo, ob 17. uri, kulturna prireditev. Nastopajo člani slovenskega, furlanskega in tržaškega mladinskega gibanja Gioventù nuova.
V	cerkvi v Romijanu bo danes ob 9. uri božičnica otrok tamkajšnje slovenske osnovne šole.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi v nedeljo, 30. t.m., ob 16. uri na silvestrovanje v Kulturnem domu v Gorici. Vstop samo z vabilom, ki je na razpolago na novem sedežu v Ul. della Croce 3 vsak dan od 10. do 12. ure, do 28. t.m.
V	osnovni šoli Oton Župančič v Ul. Brolo bo božičnica danes ob 10.30.
Na sedežu KŠD Vipava na Peči bodo imeli jutri, 22. t.m. prihod Dedka Mraza. Odbor društva vabi starše o-trok, ki hočejo ob tej priložnosti obdarovati svoje otroke naj prinesejo darila v četrtek in petek od 19. do
20.30	na sedež. Tudi društvo bo dalo svoja darila. Nastopil bo otroški zbor Rupa - Peč.
Božičnica na šoli F. Bevk bo v Gorici jutri, 22. t.m., ob 11. uri. Vsi vabljeni.
Božičnica na šoli v Podgori bo jutri, 22. t.m. ob 11.30. Vabljeni.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu prireja v Domu Andreja Budala tradicionalno silvestrovanje. Pojasnila in vpis pri odbornikih in v Domu Andreja Budala ob sredah in petkih od 19.00 do 21.00.
Pri novem Discount!! COOP v Tržiču
Ul. C. A. Colombo 35 (drž. cesta za Trst)
v v
je BOHC i boljšim okusom do 31. decembra is84
Grissini družinski zavitek BARILLA 250 g	Testenine VOIELLO 500 g	Moka COOP 00 ' 1 kg	Bocconcini s pršutom 500 g	Grah FINDUS 450 g	Kava S. Giusto rdeča vrečka 500 g	Kavna mešanica bar COOP 400 g
680 lir	790 lir	540 lir	2.490 lir	1.920 lir	4.950 lir	4.950 lir
Semensko olje 1 I	Olivno olje extravergine COOP 1 I	Olivno olje extravergine v pletenki 5 I	Majoneza KRAFT kozarec 450 g	Med AMBROSOLI 250 g	Mlečna čokolada COOP 400 g	Čokolada COOP 400 g
1.650 lir	3.780 lir	19.500 lir	2.080 lir	1.580 lir	2.950 lir	2.650 lir
Gubana LAURENCIG	Panettone COOP 950 g	Panettone Tartufane MOTTA	Pandoro COOP 681 g	Peneče se vino VALDESINO	Peneče se vino MARTINI	Brandy stravecchio BRANCA
6.790 lir	5.250 lir	7.980 lir	4.160 lir	790 lir	4.490 lir	6.380 lir
Whisky GLEN GRANT	Prtički SCOTTEX 80 kom.	Toalet, papir TENDERLY 10 rol	Pomaranče TAROCCO 108 vrečka	BIO PRESTO sodček 8 kg	Pršut PARMA kg	Pršut PRAGA VIDA kg
10.790 lir	790 lir	2.690 lir	1.180 lir	17.900 lir	19.500 lir	8.900 lir
Domača salama SAURIS kg	Ovčji sir GALLURA FIORE kg	Skuta SABELLI kg	Švicarski emmenthal kg	Parmezan Reggiano 83 kg	Kuhan zampone GIAN kg	Jajca 55/60 x 6
9.900 lir	10.580 lir	3.790 lir	7.980 lir	16.800 lir	8.350 lir	790 lir
Purica minor kg	Pegatka kg	Svinjsko pleče v kosih kg	Extra mešano 750 g	Ananas SLONOKOŠČ. OBALA		
4.680 lir	4.450 lir	6.880 lir	2.890 lir	1.790 lir		
cocp
si ti,
kdo ti lahko audi več?
Dolgoletna bolezen je pretrgala nit življenja Doj- . zeta Tabaja v Štandrežu, človeka, ki je izhajal iz kmečke družine (na Pilošču) in ki je domači zemlji ostal zvest, dokler ga bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. Dojze se je rodil 12. decembra 1911 v Štandrežu. Nikoli ni pozabil na svojo narodnostno pripadnost, zlasti pa ne med najtežjim obdobjem naše zgodovine. Še pred odhodom v partizane (24. februarja 1944) je delal na terenu. V partizanih je bil dodeljen 1. bataljonu 17. brigade. V začetku aprila leta 1944 je bil ranjen v bojih z Nemci na Ledinah. Po krajšem zdravljenju v partizanski bolnišnici se je vrnil domov ter kot terene sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Po vojni je veliko sodeloval in pomagal pri KD Oton Župančič in bil nekaj let tudi predsednik društva, kasneje pa jo pomagal pri ustanavljanju sekcije VZPI-ANPI in bil tudi v odboru združenja, dokler ni zbolel.
Pokojni Lojze je bil nositelj medalje za hrabrost in medalje zaslug za narod, imel je priznan status borca.
Od Lojzeta so se svojci in celotna vaška skupnost poslovili včeraj opoldne, na štandreškem pokopališču.
Anton Marvin
štandreška skupnost je te dni izgubila še enega zavednega člana. Nepričakovano je preminil 78-letni Anton Marvin, upokojeni kovinostrugar.
Tudi Anton izhaja iz kmečke družine, vendar se je odločil za drugačen poklic. Za strugarja se je izučil v domačem kraju ter se nato zaposlil v podjetju Brunnschweiler. Dolgo let, vse do upokojitve, je nato delal v livarni Safog.
V letih pred vojno in tudi kasneje je bil član domačega cerkvenega pevskega zbora, ki je takrat, pod vodstvom pokojnega Franca Lupina gojil poleg cerkvene tudi narodno pesem.
Kot zaveden pripadnik vaške in narodnostne skupnosti je bil vedno prisoten na vseh kulturnih in drugih prireditvah v domačem kraju in tudi drugod, kjer je bilo in je še zmeraj treba izpričati našo prisotnost in postavljati naše zahteve.
Antona Marvina bodo pokopali danes ob 11 uri, na domačem pokopališču.
Natečaj za mehanike in elektrikarje
Pri ustanovi ENEL so razpisali dva natečaja za zaposlitev diplomiranih mehanikov in elektrikarjev. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje v natečaju poteče 25. januarja 1985. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v uradih ENEL in tudi v uradih sindikata CISL/FL AEI.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Tutti dentro«. VITTORIA 17.00—22.00 »Gremlins«.
(Steven Spielberg).
CORSO 17.00-22.00 »Bianca e Berme«. Walt Disney.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Claretta«. COMUNALE 17.00—22.00 »La donna che visse due volte«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Nora misija«.
Ob 22.00 »Javna hiša v Parizu«. SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Dvojčice iz začaranega mesta«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32551.
Sekcija VZPI - ANPI iz Štandreža se klanja spominu Lojzeta Tabaja, svojcem pa izreka iskreno sožalje.
Različna tolmačenja o vlogi naše ustanove
Sestanek TO SKGZ
Glasbena matica tokrat prikrajšana pri razdelitvi pokrajinskih podpor
Treba je oživiti iz mrtvila slovensko konzulto na občini
V marsikateri javni upravi funkcionarji tolmačijo državne ter deželne zakone po svoje. Iz skladov deželnega sklada za pomoč strokovnemu šolstvu so v pokrajinskem sve-tu pred nekaj dnevi dali denar tako ustanovam, ki javno delujejo in v katerih so vzgojitelji redno vpisani o delavni seznam, kot nekaterim dru šivom ljudskoprosvetnega značaja, ki se s tem ukvarjajo le postransko, pa čeprav pohvalno. Očitno je, da niso bila ta ljudskoprosvetna društva vključena v porazdelitev prispevkov v za to nalašč predvidenih zakonih. Zaradi tega jim je kak pokrajinski upravitelj pomagal na drugačni način. Pa čeprav ni bilo to najbolj pravilno. Tako so nastradale tiste u-stanove, ki so obče znano priznane.
Pokrajinska uprava je sicer imela tokrat manj denarja na razpola Oo kot v prejšnjem letu: 100 milijonov lir namestno lanskih 136. Zaradi le0a je morala prispevke krčiti. Poleg tega pa velja tiha obveza pokrajine nasproti deželi, da določen znesek, največji, da mestni glasbeni šoli v Gorici. Ta je namreč občinska uprava. Že večkrat so jo skušali podržaviti, pa jim to ni uspelo. Zaradi tega daje dežela goriški občini s posredovanjem pokrajinske u-Prave in potom prej omenjenega zakona velik prispevek, ki je letos dosegel 57.500.000 lir. Nad petdeset odstotkov celotne dotacijer
Prispevke so dobile razne glasbene šole, šola za bolničarje v goriški bolnišnici ter še kdo. Koliko so dobili tisti, ki poučujejo glasbo, razen že omenjene občinske šole v Gorici? Glasbena šola v Mošu, 400.000 lir; glasbena šola Vivaldi v Tržiču,
26.000.000 lir; glasbena šola v Fari,
3.800.000	lir: Glasbena matica v Gorici, 2.600.000 lir; Katoliško kulturno društvo Mirko File j v Gorici. 1.000.000
lir; Prosvetno društvo Štandrež, 400 tisoč lir; glasbena šola v Šlovrencu
400.000	lir. Prispevke so dobili še: šola za bolničarje 6.000.000 lir; šola za keramiko v Šempetru ob Soči 400 tisoč lir; Amis di Lucinis, 1.500.000 lir; šola za. vrtnarice pri uršulinkah
6.000.000 lir.
Do tu gole številke. Med razpravo v pokrajinskem svetu je prišlo do ostrih polemik. Predlog porazdelitve teh 100 milijonov je dal odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan. Sicer je dejal, da ta porazdelitev ne zadostuje za potrebe glasbene vzgoje Slovencev, dodal pa, da ni to naloga tega zakona. Ostro sta mu osporavala komunistična svetovalka Aleksandra Devetak in socialistični svetovalec ara. Jože Cej. Devetakova je tudi sodelovala na seji komisije za šolstvo, na kateri je predhodno odbornik Špacapan predlagal porazdelitev denarja. Sam pravi, da je na njeno izrecno zahte vo katere kriterije so uporabili pri razreditvi, ni dal odbornik jasnega odgovora. Devetakova meni, da bi bili morali v komisiji izdelati kriterije ter jih potem posredovati odboru. Odbornik pa da je ravnal prav nasprotno. Zaradi tega je Devetakova v imenu komunistične skupine na seji pokrajinskega sveta v začetku tega tedna napovedala, da bo glasovala proti predlogu odbora. Proti taki porazdelitvi je bil tudi socialist Jože Cej, ki je obsodil dejstvo, da je bil Glasbeni matici v Gorici, torej jslovenski glasbeni ustanovi, nakazan premajhen znesek. Zaradi tega je glasoval proti sklepu odbora. To je sprožilo, kot smo že omenili o-stro reakcijo drugi partnerjev večinske koalicije in republikanec De Grassi je napadel socialističnega svetovalca. Predlog je bil seveda sprejet z glasovi večine.
Z naše strani ugotavljamo nekaj. Glasbena matica v Gorici je pričela dobivati prispevke iz sredstev tega zakona, oziroma prejšnjih, že konec šestdesetih let. Za takratne čase, ko je bila celotna dotacija za strokovne šole na Goriškem le nekaj nad 30 milijonov lir, je Glasbena matica dobivala sorazmerno veliko več denarja kot danes. Ta prispevek se je z leti večal in nekajkrat presegel sedaj nakazano vsoto. Sedaj pa tak korak nazaj. Vprašamo se: kako je moč Glsbeno matico deniti v isti koš z nekaterimi amaterskimi društvi, ki sicer vršijo koristno delo, ne nudijo učencem pa tistega strokovnega znanja, ki ga dajejo poklicne glasbene šole.
V četrtek novoletni koncert
Z novoletnim koncertom dunajskih valčkov se bo v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 pričela v Avditoriju letošnja občinska koncertna sezona. Nastopil bo orkester Vecchia Vienna, ki ga lahko označimo kot povsem mittelevropski ansambel, saj ga sestavljajo slovenski, italijanski in avstrijski glasbeniki. 35-članski orkester bo na goričkem koncertu vodil naš zamejski dirigent Stojan Kuret. Na sporedu bodo seveda tradicionalne skladbe družine Strauss in Franza Lebarja.
V Četrtkov koncert sodi v spored 6 koncertov, ki jih prireja goriška občina. Vstopnice za posamezne kon certe in abonmaji so v predprodaji pri okencih Avditorija vsak delavnik od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do
19.30.	Posamezna vstopnica velja 8 tisoč lir, abonma za šest koncertov pa 40 tisoč (mladinski 4 tisoč in 20 tisoč lir).
Zastoj delovanja konzulte za slovenska vprašanja pri goriški občini je bila osrednja tema letošnje zadnje seje goriškega teritorialnega odbora SKGZ. Iz poročila tajnika Edmunda Košute je bilo razvidno, da se člani konzulte niso sestali že približno poldrugo leto. Vzrok za zastoj je treba iskati v tem, da nimajo prevajalca. Ugotovljeno je bilo tudi, da predstavlja konzulta prvi primer enotnega nastopa različnih komponent go-riških Slovencev in da je v prvih letih svojega delovanja veliko napravila. Njeno mnenje je bilo večkrat odločilno, ko so se obravnavala vprašanja povezana z našo narodnostno skupnostjo. Pri tem so seveda prišla do izraza tudi nekatera znamenja neučinkovitosti in to še posebej v zadnjem obdobju, ko je nekako pojenjal začetni zagon in se je povečalo nerazumevanje občinskih upraviteljev.
V	razpravi je bila poudarjena potreba, da se ponovno oživi delovanje konzulte in to ob tesnem sodelovanju z vsemi komponentami, ki jo sestavljajo. V goriškem političnem življenju je njena prisotnost več kot potrebna, ker z njeno pomočjo lahko pridejo v večji meri do veljave naše zahteve v okviru goriške občine. Obenem pa bo treba povečati prizadevanja, da bo tudi pokrajina imenovala podobno konzulto.
Teritorialni odbor je poleg tekočih organizacijskih vprašanj razpravljal še o porazdelitvi finančnih prispevkov na pokrajini za strokovni in umetnostni pouk po deželnem zakonu 13 in izrazil obžalovanje, da je bila ena od članic. Glasbena matica, tokrat ponovno zapostavljena.	(k.d.)
Priznanja CONI
V	pokrajinski sejni dvorani je bila v sredo prijetna slovesnost ob pode-
litvi posebnih priznanj in nagrad Italijanskega olimpijskega komiteja (CO NI) društvom in posameznikom za u-spehe na športnem in organizacijskem področju. O dejavnosti v lanskem letu (nagrade in priznanja se namreč nanašajo na leto 1983) o uspehih in prizadevanjih športnih delavcev je spregovoril predsednik pokrajinskega komiteja CONI inž. Leonardo Cristiani, za njim pa deželni predstavnik CONI prof. Enzo Civelli. Sledila je podelitev posebnih priznanj, kolajn in plaket društvom in posameznikom za dosežke na posameznih področjih. Med nagrajenci je tudi članica društva Naš prapor Vesna Lutman, ki je na mladinskih igrah v Rimu osvojila prvo mesto v streljanju z lokom.
darovi in prispevki
Za društvo pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali: Luigi Vidozzi 20 tisoč lir, Ciril Bitežnik 10 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Stefania Jvetich 50 tisoč. Margherita Orzan 50 tisoč, Olivo Scarton 10 tisoč, Mirella Ballaben 5 tisoč, Angela Bosic 2 tisoč, Maria Donda 5 tisoč, Giuseppina Blasizza 10 tisoč, Maria Morando 5 tisoč, Bean 5 tisoč, Tommaso Saitta 10 tisoč, Anna Krapež 50 tisoč, Maria Bonutti 5 tisoč, Livia Vecchiet 20 tisoč, Bruna Pisciteli! 5 tisoč, podjetje Orzangross 20 tisoč, Giuseppina Micini 5 tisoč, Maria Fusor 15 tisoč, Elsa Accorsi 10 tisoč, Luigina Trabucco 50 tisoč, Donata Zaccagnini 20 tisoč, Antonio Luis 10 tisoč. Armando Pascoli z družino 30 tisoč, druž. Sergio Simo-nelli in Giannino Taverna 50 tisoč, Aldo Giorgini 50 tisoč, Elisabetta Pocar 10 tisoč, Graziosa Cazziola 10 tisoč, Felicita Štolfa 20 tisoč.
Gorica na razglednicah ob obratu 20. stoletja
Podjetni trgovci in fotografi so pred prvo svetovno vojno izdelali cel kup razglednic. Nič čudnega, saj to delajo tudi danes. Tako je tudi prav. Danes se sicer za ta posel zanimajo v glavnem večja založniška podjetja, takrat pa je bila to v glavnem domena malih trgovcev v tem ali drugem kraju. V skoro vsaki vasi si našel gostilničarja ali trgovca, ki je dal tiskati razglednico ali razglednice. Na teh je bila stavba v kateri je bil trgovski obrat, pred njim pa so bili fotografirani tastnik, njegovi sorodniki in še marsikdo. Takšna razglednica le seveda poštno opremljena romala v svet in je bila tudi v Teklamo trgovcu in njegovi dejavnosti.
Takšnih razglednic smo imeli veliko tudi v mestih. Zaradi tega je čisto povsem razumljivo, da vidimo na takih razglednicah iz let pred prvo svetovno vojno radovedneže kako
Goričani, Tržačani, Ljubljančani pa iz drugih krajev avstro -ogrskega cesarstva. K nam so prihajali celo fotografi iz ta kratne Nemčije in goriške razglednice so se tiskale tudi v Nemčiji pri tamkajšnjih velikih založnikih, ki so zalagali do mala vso Srednjo Evropo. Med tukajšnjimi slovenskimi založ niki in fotografi bi za sedaj omenil le dva: Jeretiča in Jerkiča. Slednji je bil zelo podjeten, prrisoten na vsaki slovenski prireditvi, fotografiral zbore, plese, pojedine in pogrebe. Krna lu je odprl trgovino tudi v Trstu in se tudi tam vključil v fotografsko opisovanje društvenega ter zasebnega življenja tamkajšnjih Slovencev. O njem bi veljalo napisati kaj obširnejšega.
Tako kot drugi njegovi kolegi je bil Jerkič podjeten. Čeprav je bil neposredno angažiran v slovenskem življenju Gorice ni pozabil na nemške in italijanske kliente. Zaradi tega najdemo
razglednic. Tako lahko ugotovijo kakšno je bilo nekoč življenje v Gorici, kakšne stavbe smo imeli, kako so se ljudje oblačili. Marsikaj se je od takrat spremenilo. Imamo v Gorici nekatere zbiralce, ki imajo po nekaj tisoč razglednic, med temi seveda tudi nekatere dvojnike. Večkrat so jih že razstavili. Največ uspeha je imela razstava starih razglednic, ki jo je občinska uprava priredila pred dvema letoma v avditoriju. Takrat je bilo razstavljenih nad petsto različnih razglednic. Takrat so izdali zbornik reprodukcij, ki je kmalu pošel. Zaradi tega je goriška občina sedaj izdala nov zbornik z več kot dvesto reprodukcijami v čmobeli tehniki. Zbornik sta uredila Gianni Simonelli in Vico Mischou. Slednji je napisal tudi spremne tekste k slikam in bil, to je njegova odlika, zelo pazljiv, da ni prišlo do običajnih tiskovnih napak. Knjigo so predsta-
Oiedajo v fotografski aparat. To tudi zato, ker je bilo ta-y~^t tofografvranje nevsakdanja stvar, ker je prišel fotograf J1® 1dico ali trg opremljen s stojalom, velikim fotoaparatom, po-ern Pa ukazal tistim, ki jih je želel fotografirati: »Glejte v aParat, glejte tička...«
Kar se Gorice tiče so v tridesetih letih pred prvo svetov-
vojno razni trgovci dali tiskati več kot 2000 različnih razgled-.lc,- Napisali smo »različnih« pa čeprav je jasno, da je v vejem številu primerov šlo za ene in iste motive. Travnik je °tl pač Travnik, grad grad, Trgovski dom Trgovski dom. Izdali 0 Uh razni založniki, motive slikali različni fotografi.
, Teh je bilo precej. Podpisani je doslej evidentiral nad štiri-eset založnikov. To so bili Slovenci, Italijani, Nemci. Bili so
n j	HrirTluH
l f OI	r■" p**'
r	M	■ IS
f	
	j ■» gr
njegove razglednice samo s slovenskim napisom, samo z italijanskim, samo z nemškim, ali pa kar z napisi v dveh ali kar treh jezikih. To ni bila samo Jerkičeva zamisel, to so delali v glavnem vsi založniki, tako domači, Slovenci, Italijani in Nemci, kot tudi tisti, ki so prihajali od drugod. To lahko ugotovimo, ker so vsi pridno tiskali svoje ime na prednji ali hrbtni strani razglednice.
Vsakdo med nami ima na domačem podstrešju staro škatlo s kakim dokumentom nonotov, s starimi pismi in razglednicami ter družinskimi fotografijami. Mnogi so take družinske spomine zavrgli še zlasti ob selitvah. Veliko je bilo pri nas uničenega, ker je bilo veliko stavb v Gorici porušenih med prvo svetovno vojno. So pa bili in seveda so še v Gorici tudi ljudje, ki se več let ukvarjajo z zbiranjem starih
vili prejšnji večer v goriškem avditoriju, spregovorila sta župan Scorano in odbornik za kulturo Obizzi, potem pa se je v goriško preteklost vrnil Luciano Spangher.
V zborniku je tudi nekaj razglednic s slovenskim napisom oziroma z napisom v več jezikih, med temi tudi slovenskim. Za objavo v našem dnevniku smo tudi tokrat izbrali nekaj takih razglednic. To sicer delamo že vrsto let saj na goriški strani objavljamo le take razglednice, ki imajo tudi slovenski napis. Te so za nas pomembne. Takih razglednic je kar se Gorice tiče nekaj sto. Nekatere so seveda dvojnik. Prav bi bilo jih nekoč zbrati v posebni publikaciji in jim dodati še druge fotografije društev oziroma prireditev. Tudi takih slik imamo kar precej na razpolago.
*	MARKO WALTRITSCH
V ženskem smuku, zadnji tekmi letošnjega leta
Slavje avstrijskih tekmovalk
Odložili 35. partijo
MOSKVA — Včeraj bi morali odigrati 35. partijo finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega pr vaka med Karpovom in Kasparovom, vendar so partijo nepričakovano prenesli. Vest so sporočili, ne da bi za to navedli kakršenkoli vzrok. Rezultat tako še vedno ostaja 5:1 v korist Karpova, kateremu zadostuje le še ena zmaga za ohranitev naslova.
Trofeja »Val di sole«
MALE’ (Trento) — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v nordijskih disciplinah se je na 7,5 km dolgi progi uveljavila Italijanka Gui-dina Dalsasso, (Jugoslovanka Jana Lakar je bila deseta) na 15 km člani je zmagal Švicar Grunenfelder, med mladinci pa je na 10 km prvi piišel na cilj njegov rojak Kapol. Na tej razdalji je odlično drugo mesto zasedel Jugoslovan “Sašo Grajf. Tekmovanja se je udeležilo kar 20 atletov iz 16 držav.
SANTA CATERINA VALFURVA (Sondrio) — Tri Avstrijke na prvih treh mestih ter druge tri v prvi deveterici : takega razpleta včerajšnjega smuka in obenem zadnje tekme svetovnega pokala v letošnjem letu ni pričakoval nihče. Edine, ki so se uspele vriniti v avstrijsko vrsto, so bile Švicarka Figini jeva (za katero pa je četrto mesto neuspeh, saj je bila glavna favoritinja za zmago), Zahodna Nemka Kiehlova, ki je tako prištela še nekaj točk svojemu prvemu mestu na skupni lestvici SP ter Francozinja Quittetova. Drugim favoritinjam se je godilo še slabše kot Figinijevi : Kanadčanka Graha-mova je bila šele deseta, Ehratova mesto niže, Walliserjeva pa daleč zadaj, kar na 20. mestu.
Izmed Italijank se je še najbolj izkazala 18-letna Marzolova, ki je s 15. mestom dosegla svojo najboljšo
uvrstitev, odkar tekmuje v svetovnem pokalu. Za zmagovalko je zaostala le za 1”11, kar dokazuje, da je bil včerajšnji smuk izredno izenačen, tako da je bilo vsako še najmanjšo napako težko nadoknaditi. Proga (na njej bo čez nekaj več kot mesec dni svetovno prvenstvo) je bila zelo hi tra in dobro pripravljena in so tudi tekmovalke, ki so startale z visokimi startnimi številkami, imele iste pogoje, kar je dokazala Gutensohnova, ki se je povzpela na zmagovalni oder, čeprav je starta la 27.
VRSTNI RED
1. Kirchler (Av.) 1’24”60; 2. Vitz-thum (Av.) 1’24”79; 3. Gutensohn (Av.) 1’24”88; 4. Figini (Švi.) 1'25”05; 5. Winkler (Av.) 1’25”19; 6. Kiehl (ZRN) 1’25"24; 7. Wolf (Av.) 1’25”32; 8. Quittet (Fr.) 1'25”35; 9. Wallinger (Av.) 1’25”40; 10: Graham (Kan.) 1’25”41; 11. Haas (Švi.) in Ehrat
(Švi.) 1’25”48;	13. Moesenlechner
(ZRN) 1’25”55; 14. Gros-Gaudeenier (Fr.) 1'25"58; 15. Marzola (It.) minuta 25”71.
SKUPNA LESTVICA ZA SP
1. Kiehl (ZRN) 88; 2. Kirchler (Av.) 70; 3. Hess (Švi.) 59; 4. Guignard (Fr.) 57; 5. Haas (Švi.) 55; 6. Oertli (Švi.) 54; 7. Walliser (Švi.) 49; 8. M. Epple (ZRN) 48; 9. Gerg (ZRN) 47; 10. Haecher (Av.) 45.
Jugoslovani v ospredju
CORVARA IN BADIA (Bočen) — Na prvem izmed dveh slalomov FIS v Val Badii je Švicar Thomas Biir-gler za same tri stotinke sekunde prehitel Bojana Križaja, zmagovalca v Madonna di Campiglio. Na tretje mesto se je uvrstil Tomaž Cerkovnik, ki je za Biirglerjem zaostal za 40 stotink sekunde, četrti pa je bil Rok Petrovič (po 1”02).
kratke vesti - kratke vesti
1. jugoslovanska košarkarska liga
V ospredju Partizan - C. zvezda
V današnjem 11. kolu L jugoslovanske košarkarske lige največje zanimanje vlada za srečanje v Beogradu med Partizanom in Crveno zvezdo. Slednja si deli prvo mesto skupaj s Cibono in Zadrom (katura tokrat čaka lažja naloga) medtem ko je Partizan na tretjem mestu s 4 točkami zaostanka.
SPORED 11. KOLA - DANES: Partizan - Crvena zvezda (tudi po TV); Borac - Gibona; Šibenka - Bosna; Budučnost - Jugoplastika; Sloga - Zadar. JUTRI : Radnički - IMT.
Osmine finala italijanskega pokala
MILAN — Včeraj so izžrebali pare osmine finala italijanskega nogometnega pokala (prve tdkme bodo 13., povratne pa 27. februarja 1985). Spored je naslednji: Genoa - Verona, Torino - Cagliari, Campobasso - Juven-
tus, Roma - Parma, Pisa - Sampdo-ria, Fiorentina - Bari, Empoli - In-ter, Milan - Napoli.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze profesionalcev je preklicala enotedensko izključitev za trenerja Fiorentine Val-careggija, kateremu je izreklo le o-pomin. Potrdila pa je izključitev za tri kola Zandonaju (Avellino) in za dve Armeni se ju (Pisa).
Operirali Falcaa
COLUMBUS — Na univerzi Columbus v ZDA so včeraj operirali Paola Roberta Falcaa, ki je imel težave s kolenom. Po prvih vesteh je kazalo, da bo kaj kmalu okreval, kasneje pa so prišle nič kaj spodbudne novice, da 'Roma ne bo mogla računati nanj vse tja do marca.
Januarja v Turinu Juventus — Liverpool
TURIN — Tiskovni urad Juventusa je včeraj sporočil, da srečanje, veljavno za »superpokal« med Juven-tusom in Liverpoolom 16. januarja 1985, v Turinu.
Saudski Arabiji azijski nogometni pokal
SINGAPUR — Z zmago z 2:0 v finalni tekmi je Saudska Arabija osvojila azijski nogometni pokal, ki je doživel že svojo osmo izvedbo. Enajsterica iz Saudske Arabije je bila v premoči skozi vseh 90 minut igre, pred hujšim porazom pa je Kitajce rešil njihov vratar.
Francescoli najboljši ameriški nogometaš
CARACAS — Urugvajec Enzo Francescoli je bil proglašen za najboljšega letošnjega ameriškega nogometaša. Pri anketi, ki jo je izvedel dnevnik »El Mundo« iz Caracasa, so sodelova-
li športni časnikarji iz 18 držav. Francescoli, ki igra pri Rivert Platu, je zbral 43 glasov in prehitel Argentinca Ubalda Fillola (vratarja brazilske enajsterice Flamenga), ki jih je imel 36 in rojaka Riccarda Boriimi ja (Indipendente, 25 točk).
Norveška boljša od Egipta
ISMAILIA (Egipt) — V prijatelj skem nogometnem srečanju je Norveška z 1:0 (0:0) premagala Egipt. Pred 10 tisoč gledalci je edini gol tekme dosegel Seland v 88. min.
snežne razmere
Forni di Sopra 10 - 50 cm; Ra vase letto 10 - 60; Piancavallo 10 - 70; Nevejsko sedlo 70 - 160; Cortina d’Ampezzo 10 - 70; Marmelada 30 - 150; Sappada 10-55; Sesto - Val Posteria 20 - 80; Madonna di Campiglio 60 -160; Kanin: postaja D 110, postaja C 50.
Smučarske naprave obratujejo.
Pred drevišnjim nastopom v Trstu proti Basket San Donò,
Za poslovilno tekmo Jadran dobro pripravljen
Marko Ban
Jadran se je po sobotni zmagi povzpel še za eno mesto, tako da je sedaj peti na lestvici in je bistveno popravil svoj položaj, ki je bil pred dvema koloma vse prej kot rožnat. Igra v soboto sicer ni navdušila občinstva, to pa je v tem trenutku se-
kundarnega pomena : kar razveseljuje je dejstvo, da je Jadran svojo letošnjo krizo prebrodil in da spet zmaguje.
Svoj zadnji letošnji uradni nastop bodo Žagarjevi varovanci opravili z ekipo Basket San Dona, ki ima v skupnem seštevku isto število točk kot naši košarkarji. San Dona se je vrnil med tretjeligaše šele letos, potem ko je dve sezoni nastopal v drugi italijanski ligi s slabšimi rezultati. Ogrodje moštva se od takrat ni bistveno spremenilo. V tej postavi ne izstopa noben posameznik, kljub temu pa je celota zelo izkušena in uigrana, tako da lahko prevzame vlogo odločilnega igralca vsakič različen igralec prve postave.
Jadranovci so se na drevišnje srečanje ustrezno pripravili in so vsi odločno zaverovani v zmago za čim uspešnejši konec letošnjega leta.
Že spet morajo naši fantje zaigrati v hitrem tempu in osvojiti borbo pod košema. Če bodo izpolnili vsaj to dvoje, bi jim moralo, ob, dobri obrambi, zadostovati za zmago. Verjetno pa si naši navijači, ki bodo bržkone zelo številni, pričakujejo tudi nekaj atraktivnih potez. Prepričani smo, da bodo »plavi« izpolnili tudi to željo na vijačev, če jim bodo za to seveda dane priložnosti.
Srečanje med Jadranom in mo-
VSE ÉiÌ0^U0H
IN	Lastnik Danilo Bergamasco
PROSTI CAS	SESLJAM (Center)
vsem ljubiteljem športa vesel božič in srečno 1985.
PHYSICAL CLUB
EDI STARC
vošči vsem obiskovalcem in prijateljem
vesele božične praznike in srečno 1985
Opčine, Ul. S. Pellegrino — Tel. 214195 - 212618
štvom San Dona bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri.
(Cancia)
Košarkarski turnir Alpe-Adria v Vidmu
VIDEM — Konec tega meseca, in sicer 29. in 30., bo v Vidmu košarkarski turnir Alpe Adria, na katerem bodo nastopili domači Australian, DECE iz Pordenona ter reprezentanci Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Zaradi birokratskih zapletija-jev se je madžarsko moštvo Mogyei Zala zadnji trenutek moralo odreči sodelovanju.
SPORED: 29. t.m.: ob 16.00 Australian - Slovenija; ob 18.00 FJK -OECE; 30. t.m.: ob 9.00 finale za 3. mesto; ob 11.00 finale za 1. mesto.
Zmuda bo lahko igral
MILAN — Potem ko je predsednik Ascolija Rozzi izjavil, da ne nasprotuje igranju Poljaka Zmude pri Cre-moneseju, je italijanska vsedržavna nogometna zveza profesionalcev dala svoj pristanek. Zadnja beseda zveznega predsedstva bo tako le gola formalnost, saj je Sordillo že napovedal svoj pristanek, če bodo vsa društva soglasna. Vsekakor je predsednik Cremonese ja dejal, da bo Zmuda nastopil le v povratnem delu prvenstva.
Ščiti se
pred vročino, mrazom, hrupom s kakovostnimi zasteklitvami
Samo s kakovostnimi zasteklitvami lahko prihranite. Izdelane so, da dolgo trajajo, izolirajo stanovanje pred mrazom, vročino ali hrupom.
BARTOLI že dvajset let izdeluje kakovostne zasteklitve. Lahko mu zaupate.
41 B4RTOLI
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE
34074 TRŽIČ
Ul. dei Boschetti 46 - Tel. 0481/711321 d.k. in p. IVA štev. 00066850314
Vesel božič in srečno novo leto.
domači šport
Danes
SOBOTA, 22. decembra 1984
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Ccrvignanu: AUSA Pav Cervi-gnano - Meblo.
ŽENSKA C-l LIGA
18.00 v Repnu: Sloga Rinascita Ba-gnacavallo; 19.30 v Dolini: Breg - Mizar Boschi Bologna.
MOŠKA C-2 LIGA
18.00 v Trstu, telovadnica šole Mor-purgo: Nuova Pallavolo Trst - Bor JIK Banka; 20.30 v Štandrežu: Olympia Ter-pin - Volley Bali Videm.
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Friul-export Pastifico C ri sci Gorica; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -Pallavolo Sangiorgina.
MOŠKA D LIGA
17.00	v Trstu, telovadnica šole Volta: Volley Duke 80 - Naš prapor; 17.00 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jam-lje SOBEMA - Inter 1904 Trst; 18.00 pri Banih: Sloga - Italcantieri Tržič.
ŽENSKA D LIGA
20.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Killjoy; 20.30 v Foljanu : Corridori - Sloga; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje Centralsped - Inter 1904 Trst.
DEČKI
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Prevenire.
L MOŠKA DIVIZIJA
18.30	v občinski telovadnici v Lečniku: Mossa - Soča.
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran -Basket San Donà.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop - Santos; 19.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Ardita.
NARAŠČAJNIKI
15.00	na Kontovelu: Kontovel - Ferroviario.
DEČKI
16.00	v Trstu, Drevored 20. septembra : Santos - Bor.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
18.00	v Castelfrancu Venetu: Liberale Castelfranco Veneto - Kras.
Jutri
NEDELJA, 23. decembra 1984
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v žavljah: Zaule - Vesna; 14.30 pri Domiu: Domio - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 v Doberdobu : Mladost Fogliano;
14.30	v Padričah: Gaja - Chiaritola; 14.30 v Dolini: Breg - Sant'Andrea.
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Opčinah, Ul. Alpini : Opicina -Vesna; 10.30 v Bazovici : Zarja - Roia-nese; 10.30 v Dolini: Breg - Campanelle;
10.30	v Tržiču: Italcantieri - Sovodnje.
NAJMLAJŠI
10.30	v Miljah: Muggesana - Breg; 10.30 v Repnu :Kras - Opicina.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Opčinah: Polet - Bor Radenska.
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah: Polet - Libertas.
DEČKI
8.30	v Trstu, Trg V. Veneto: Ferroviario - Sokol.
PROPAGANDA
15.00	v tržaški športni palači: Servo-lana - Bor.
NAMIZNI TENIS
MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Tržiču: Italcantieri C - Kras; 10.00 v Križu; Mladina - C biadino A. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
14.00	v Repnu : Kras B - Dom, Kras A - Kras C.
ODBOJKA
DEČKI
9.30	v Trstu, telovadnica v Ul. Zan-donai : Volley Club Trst - Sloga.
obvestila
ŠD MLADINA
obvešča, da se začasno prekine pred-smučarska telovadba in se ponovno prične v ponedeljek, 7. januarja 1985, po običajnem urniku.
KOMISIJA ZA NAMIZNI TENIS
PRI TO—ZSŠDI ZA GORIŠKO priredi med božičnimi počitnicami tridnevni intenzivni tečaj v namiznem tenisu, ki bo v spodnjih prostorih ZSKD, Ulica Croce 3. Tečaj bo v naslednjih dnefi: četrtek, 27. 12., od 16. do 19. ure; petek od 16. do 19. ure ter v soboto od 9. do 12.30.
Tečaj bodo vodili trije trenerji in se ga lahko udeležijo začetniki, kot izkušeni igralci. Kogar to zanima, naj sc predstavi v športni opremi na vadbenem mestu.
SMUČARSKI ODSEK ŠZ BREG prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. Štiri nedelje prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, samo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak delavnik na sedežu društva od 20. do 21. ure do vključno 28. t. m. Vabljeni!
SK DEVIN
sporoča, da odpade zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah zaradi pomanjkanja snega.
Združena ekipa na navidezno lahkem gostovanju
AUSA Pav pripravlja Meblu past
V ženski odbojkarski C-l ligi
Breg in Sloga igrata doma
Če se bo vse izteklo po pričakovanjih se bo združena odboflParska ekipa Meblo nocoj po tekmi že tri kola pred koncem matematično uvrstila v skupino za napredovanje. Ta cilj sicer že nekaj tednov ni vprašljiv, sedaj pa ga utegne potrditi še matematika. Vodilne ekipe na prvenstveni lestvici B lige se bodo namreč v zadnjem letošnjem kolu (prvenstvo se bo nadaljevalo 5. januarja) pomerile vsaka z eno zadnjih treh uvrščenih ekip, od katerih ima edinole še Mugliano Veneto nekaj pičlih teoretičnih možnosti, da se v zadnjem hipu pridruži kakšni ekipi na tretjem mestu. Mugliano bo drevi gostil Ner veso in mora seveda nujno zmagati, kar pa bo nadvse težko, saj je Nervesa vse prej kot lahek plen, poleg tega pa nobene tekme ne jemlje podcenjevalno. Pordenone, ki je zavoljo boljšega količnika v setih
Odbojkarica Mebla Vesna Klemše
prav pri vrhu, pa bo igral na Proseku z OMA Linea Vogue, ki je še brez točk.
Meblo drevi gostuje pri AUSA v Červinjanu, ki je doslej premagal le OMA s 3:2. Gostovanje naših igralk.
ki je na prvi pogled lahko, skriva nekaj pasti. Predvsem velja opozoriti, da so domačinke žilava, mlada in ambiciozna ekipa, ki zlasti na domačih tleh ne igra slabo. AUSA Pav je v šestih kolih igrala le dvakrat pred svojimi igralci, obakrat dokaj uspešno, saj je poleg že omenjene zmage precej težav povzročila tudi Nervesi, ki jo je premagala šele po štirih setih.
Drugo vprašanje je tudi v tem, v kakšni luči se bo predstavila naša ekipa. Že v povratnem srečanju z OMA so bili opazni prvi znaki nezbranosti, ki so kajpak posledica dejstva, da je prvi cilj praktično že dosežen. Ne smemo pa pozabiti, da bi bilo zelo dobro, če bi naše igralke po prvem delu osvojile prvo mesto, s čimer bi si zagotovile v boju za napredovanje ugodnejši koledarski razpored.
Po štirinajstdnevni prekinitvi se no coj nadaljuje odbojkarsko prvenstvo tudi v ženski C-l Ugi. Tokrat igrata pred domačimi gledalci oba naša zastopnika — Sloga in Breg. Odbojkarice Sloge bodo gostile Rinascilo iz Eagnacavalla, ki je s 6 točkami na 3. mestu lestvice, igralke Brega pa bodo imele na drugi strani mreže v dolinski občinski telovadnici vodeči in za nameček še nepremagani Mizar Boschi iz Bologne. Naši dve šesterki pa nimata tako dobre lestvice in tudi izida 2. kola ne govorita v prid domačink, saj je Rinascita v prvem neposrednem obračunu premagala Slogo s 3:0, Breg pa je odvzel Bolonjčankam niz.
Slej ko prej ima več možnosti za uspeh Sloga kot Breg. Varovanke trenerja Miliča so na zadnjih nastopih pokazale napredek in Rinascita res ni nepremagljiva in še posebej v gosteh,
saj je vse tri zmage izbojevala pred domačimi gledalci in tudi z izdatno pomočjo sodnikov. Trener Sloge Bruno Milič pa nam je povedal naslednje: »Proti nam je Rinascita doma zaigrala res odlično. Medtem ko se gostje borijo za tretje mesto na končni lestvici podskupine, nimamo mi več prav nobenih ambicij. Odločilen bo za nas drugi del, na katerega se že pripravljamo. Na igrišče bo moja ekipa stopila z najboljšo postavo in ob dejstvu, da nimamo kaj izgubiti, pričakujem tudi dobro igro.«
Brežanke pa nocoj ne morejo računati na uspeh, ker po vsej verjetnosti ne bodo igrale z najboljšo postavo. Dosedanjo zmagovito pot odličnih nasprotnic bo izredno težko zaustaviti, pa čeprav vsako gostovanje lahko prinese tudi nevšečnosti.
G. F.
V odbojkarski moški C-2 ligi
Težka naloga za Bor JIK banko
Ogorčeni boji v ženski C-2 ligi
_ Odbojkarji moške C-2 in D lige pričenjajo drevi drugi del prvenstva. Od treh slovenskih zastopnikov v C-2 ligi bosta igrala samo Olympia Terpin in Bor JIK Banka, ker bo Val iz Štan-dreža v 6. kolu prost. *
Tokrat moramo dati prednost tržaškim odbojkarjem, ker bodo pred izredno zahtevnim in težavnim nastopom. Igralci Bora JIK Banke se bodo spoprijeli v mestnem derbiju z vse boljšo Nuovo Pallavolo. Pred prekinitvijo prvenstva so mladi Tržačani z veteranom Ražmanom na čelu pripravili veliko presenečenje, saj so u-speli zaustaviti zmagovito pot vodečega CUS. Izidi zadnjih treh nizov Potrjujejo, da je bila zmaga povsem zaslužena in dokaj prepričljiva, saj so mladi odbojkarji Nuove Pallavolo prepustili nasprotniku v treh setih samo 13 točk. To je prav gotovo najboljši podatek, da so prišli v formo ob pravem času in Grilancu in soigralcem bo dokaj trda predla. V prvem srečanju je zmagal Bor JIK Banka s 3:2, to pa je za domačine samo še razlog več, da pospravijo dve zlata vredni točki in se obenem tudi oddolžijo za prvi poraz. Točki sta izredno važni za obe šesterki, saj je Bor JIK Banka po 5. kolu na 3. mestu s 6 točkami. Nuova Pallavolo pa je zbrala dve točki manj in je stopničko nižje. Bitka za 3. mesto bo izredna, ker so gasilci iz Pordenona in Volley Bali iz Vidma verjetno izključeni iz tega boja, ker imajo samo po 2 točki. To pa seveda ob dejstvu, da bi se morala CUS in Olympia Terpin Potegovati za prvi dve mesti. Goričani bodo gostili Videmčane in točki bi forali ostati doma, kar bi bil za O-Jympio Terpin samo še dodaten izdaten korak na vami vrh lestvice. Sredi Vidma je Volley Bali precej namučil Špacapana in tovariše, saj se je srečanje končalo s 3:2 v korist gostov.
Osrednja tekma moške D lige bo v Trstu med Volley Duke 80 in Našim Prapor jem. Oba tekmeca imata 8 točk, Tržačani pa z gosti odprt račun, ker so izgubili edino prvenstveno srečanje prav z njimi. Težek nastop čaka tudi drugega goriškega zastopnika
Jamlje SOBEMA, ki ty> gostil vodeči Inter 1904, ki ima letos velike načrte in ambicije, in sicer napredovanje v višjo ligo. Ekipa Sloge pa bo gostila drugouvrščeni Italcantieri iz Tržiča, katerega bo izredno težko spraviti na kolena.
V prvi moški diviziji bo šesterka Soče po porazu v slovenskem derbiju sku šala že drevi popraviti neugoden start v nastopu v Lečniku. Tu jih namreč čaka nevarna šesterka Mosse, ki se poteguje za višja mestana lestvici. I-gralci Soče imajo na tem srečanju lepe izglede za uspeh, vendar pa se mora j-• zavedati, da je nasprotnik homo geno moštvo, katerega ne gre podce n je vati.
G. F.
Pred napovedano prekinitvijo zaradi praznikov bodo v amaterskih nogometnih prvenstvih igrali v 2. AL tekme predzadnjega kola, v 3. AL pa tekme zadnjega kola prvega dela prvenstev.
2. AMATERSKA LIGA
ZAULE - VESNA
Križani gredo v goste k ekipi, ki ima za seboj serijo sedmih pozitivnih nastopov. V tej seriji zanesljivi vratar ekipe Zaule Ganzi ani že 663 minut igre ni pobral žoge v lastni mreži. Zadnjič ga je premagal v šestem kolu napadalec Libertasu Sorrentino v 57. minuti igre. To je bil obenem drugi poraz, ki ga je ekipa Žavelj doživela v tem prvenstvu. Prvič je s 3:1 klonila San Sergiu. Ti podatki dokazujejo, da gostovanje Vesne ne bo lahko. Sam predsednik kriškega kluba Bogateč nam je med tekmo dejal, da prišteva Zaule med najresnejše kandidate za napredovanje. Zaule vodi bivši trener Primorca in Fortituda Claudio Fonda, ki ima na razpolago poleg že o-menjenega solidnega vratarju Canzia-nija še vrsto dobrih nogometašev kot so Stasi, Nonis, Milanese, Prandi in Atena. Prav slednji, ki igra vlogo
Tako Friulexport kot tudi Konto-vel Electronic Shop igrata v 6. kolu pred domačimi gledalci. Naši dve šesterki imata tudi lepo priložnost, da pospravita vse štiri točke. Kon-tovelke se bodo na Proseku spoprijele s Pallavolo Sangiorgino, s katero so prvo srečanje tesno izgubile s 3:2. Za Banovo in soigralke je drevišnji nastop izredno važen, ker morajo premagati enega od neposrednih tekmecev za osvojitev drugega ali morda tretjega mesta v 2. podskupini ob koncu prvega dela prvenstva.
Na zadnjih dveh nastopih so slovenske odbojkarice igrale dobro, najprej so tesno izgubile z vodečim in nepremaganim Virtusom iz Vigonova, potem pa konkretizirale dobro igro v domačem nastopu z Gorianom iz
napadalca, pa je tokrat izključen. Križani v tem napornem gostovanju upajo nadaljevati s pozitivno serijo, ki traja že osem nedelj, kar pomeni, da bi se zadovoljili tudi z delitvijo točk.
DOMIO - ZARJA
Zarjani pa igrajo proti ekipi, ki je dobro začela. Zgledalo je celo, da bo Domio med protagonisti tega prvenstva. S tremi zaporednimi porazi, pa so predstavniki Domia zdrsnili na 11. mesto lestvice in se nahajajo v skupini ekip, ki se. bori za obstanek v ligi. Na žalost je v tej skupini tudi Zarja, ki se kljub dobri volji ne more odlepiti od spodnjega deia lestvice. Ba zovci imajo za seboj le CGS in Autismo ter zaostajajo tri točke za Do-miom. Izid tega srečanja bo zato izredne važnosti kar pomeni, da na igrišču pri Dorniu se predvideva zelo o-ster boj za točke. Obe ekipi seveda računata na zmago, ker bi s to nekoliko popravile položaj na lestvici. Remi bi seveda bolj koristil domačinom kot pa zarjanom, ki morajo tokrat vsaj neporaženi z igrišča, ker bi se v nasprotnem primeru njihov položaj znatno poslabšal.
Tržiča.
Naša mlada združena šesterka Friulexporta je v prvem kolu na gostovanju v Gorici odigrala letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo. Domači Pastificio Crisci je bil proti varovankam trenerja Korena povsem brez moči. V preostalih kolih pa so se Goričanke izdatno opomogle, saj so kar trikrat zmagale in imajo se daj enako število točk kot Friulexport. Mlade domačinke bodo morale zaigrati izredno zbrano in samozavestno, ker je bitka za mesti pod vrhom izredno izenačena Res, da so v 1. podskupini samo tri šesterice, a je med temi tudi Pastificio Crisci, ki ne misli poceni prodati lastne kože. Nastop Pertotove pri Friulexportu pa bi moral prinesti bolj zanesljivo igro v napadu
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC - KRAS
Za mnenje o tem derbiju smo vprašali trenerja Primorca in odbornika Krasa.
ALDO KRALJ (Primorec): »Zaradi položaja na lestvici, sta ekipi precej popustili in zato mislim, da ne bo tako zagrizene igre kot je po navadi v derbijih. Neodločeni izid bi gotovo zadovoljil obe strani. Kar se tiče Primorca, bo za nedeljo v glavnem potrjena postava, ki je remizirala proti Primorcu, ker je Finessi še vedno izključen.«
ANDREJ RACE (Kras): »To je za nas tretji zaporedni derbi in moram reči, da je situacija oziroma ozračje v ekipi še vedno kočljivo. Z zamenjavo trenerja (Bandirli namesto Hafnerja) sem računal, da se bo stanje precej popravilo, vendar še vedno ostajajo problemi z nogometaši. Prejšnjo nedeljo jih je manjkalo kar sedem. Tokrat upam, da bomo spravili na igri šče vsaj popolno postavo. Košuta je okreval, Viilalta tudi, po dolgi odsotnosti pa bi se moral vrniti P. Ter-.
Res, da je žoga okrogla in so možna tudi presenečenja, a Inter 1904 ne bi smel presenetiti ekipo Sovodenj Centralspeda, ki je najmanj za dva razreda boljša. Tržačanke so izgubile gladko že prvi neposredni obračun in so za nameček na zadnjem mestu lestvice brez točk. Po zadnjem prepričljivem spodrsljaju s Corridonijem ima Bor lepo priložnost, da spet slavi v mestnem derbiju s Killjoyem.
Mlade igralke Sloge bodo gostovale pri Corridoniju. ki je po presenetljivem porazu z Nuovo Pallavolo iz Trsta pokazal svoje pravo lice in moč, s katero letos meri visoko. Razpleti na igrišču to dejstvo tudi potrjujejo in gostje imajo minimalne možnosti za drugi prvenstveni uspeh.
G. F.
čon. Kar se pa tiče izida upam, da nam bo uspelo iztržiti neodločen izid.«
GAJA CHIARBOLA Gajevci tokrat ne bi smeli zapraviti priložnosti, da se približajo zgornjemu delu lestvice. V goste pride e-kipa Chiarbola, ki je do sedaj izbojevala le dve zmagi in sicer proti šibkejšim ekipam, ki sta Roianese in Sant’Arma. Omeniti bi morda veljalo, da se je doslej v vrstah Chiarbole posebno izkazal napadalec Malvestiti, ki je dosegel že 10 golov, če bo ga-jevcem uspelo zaustaviti tega napadalca, predvsem pa če bodo igrali zbrano, bi jim zmaga ne smelu uiti.
BREG - SANT’ANDREA
Razmeroma lahka naloga pa čaka Brežane, katerim pride v goste ekipa Sant’Andrea, ki še ni prišla do zmage, ter je s štirimi osvojenimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. Kot zanimivost bi lahko dodali še, da so Tržačani v zadnjih sedmih nastopih dosegli le dva gola in to jasno dokazuje, da so Brežani v tem dvoboju nesporni favoriti.
Proseško Primorje bo v tem kolu počivalo.
AMATERSKI NOGOMET: težko za Vesno in Zarjo
V ženskem namiznoteniškem promocijskem prvenstvu
V Repnu derbi med Krasom B in Domom
V moški rokometni D ligi
Kras vseeno zadovoljil
C LIGA — MOŠKI
Po 14-dnevnem premoru se bodo ko-n®c tedna nadaljevala tudi namiznote-toška prvenstva. Po šestih odigranih k°lih se krasovi fantje nahajajo na odličnem 3. mestu lestvice, kar je ncdvomno mnogo več kot so pričako-^al4 na začetku sezone, ko so si za-dali cilj — obstanek v ligi. V zadnjem Ko'u prvega dela prvenstva, v kate-r®m so doslej osvojili štiri zmage in utrpeli le dva poraza, se bodo drevi, °b 18. uri pomerili v gosteh z ekipo Liberale Castelfranco Venelo. Današ-nJi Krasov nasprotnik je zelo solidna nkipa, ki je z razliko od zgoniških Predstavnikov, utrpela poraz več in icer v petem kolu, ko je klonila Duo-Folgore ju iz Tre viša. Žal bodo Krašovci odpotovali v Castelfranco Vento brez najboljšega igralca Edija r®leja, ki je službeno zadržan. Nado-ncstii ga bo izkušeni, a nedvomno IJnngo manj soliden Robert Milič, aloga gostov bo vse prej kot lahka p morebitna zmaga bi za krasovce Predstavljala pravo senzacijo. Sionski predstavniki bi tudi s pora-m 5:1 obdržali 3. mesto na lestvici.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO MOŠKI
Krašovci bodo jutri ob 10. uri v 4. kolu gostovali v Tržiču proti tretji postavi Italcantierija. V odsotnosti Roberta Miliča bodo rdeče-beli nastopili v postavi : Doljak, Fabec, Milič. Za zeleno mizo bo tokrat, kot še nikoli doslej, stopila izredno mlada in neizkušena postava. Težko je verjeti, da se bodo, z izjemo Doljaka, krasovci e-nakovredno upirali nasprotniku. Prav zaradi tega bodo zaigrali neobremenjeni in zna se zgodoti, da utegnejo spraviti nasprotnika v težave.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE
Tu bo na vrsti prvo povratno kolo. Obe tekmi na sporedu bosta jutri popoldne ob 14. uri v repenski telovadnici. Izredno zanimivo bo srečanje med Krasom B in Donom, m katerem se bodo skušale mlade krasov-ke oddolžiti nasprotnicam za tesen poraz 4:5, ki so ga doživele v prvem kolu. Brez dvoma pa so tudi Domov-ke od takrat veliko napredovale in bodo skušale dokazati, da tesna zma-
Krasov pingpongaš Robert Milič
ga iz prvega kola ni bila le slučaj. Obeta se nam izredno izenačeno in borbeno srečanje, v katerem bo nastopilo nekaj solidnih slovenskih i-gralk. V preostali tekmi bo na sporedu meddruštveni spopad med A in C postavo Krasa, v katerem so trenutno vodilne igralke Krasa A nesporen favorit za končno zmago.
Lestvica promocijskega prvenstva ženske: Kras A 6; Dom 4; Kras B 2; Kras C 0.
Z. S.
Krasovi rokometaši so s prvenstvenim nastopu proti CUS zaključili nastope v letu '84. Kot je bilo pričakovati, niso čotičevi varovanci v prvih šestih prvenstvenih srečanjih niti enkrat prišli do zmage, treba pa je pripomniti, da so se v treh srečanjih enakovredno borili z nasprot nikom. Že v drugem kolu, ko so gostovali v Mosestrah, se je morala domača sedmerka pošteno potruditi, da je strla odpor žilavih krasovcev. Tudi v domači tekmi proti Spilim-bergheseju so bili rdeče-beli na pragu pravega podviga, ko so še do 17 minut pred koncem srečanja vodili z dvema zadetkoma prednosti. Kot lahko sklepamo iz teh podatkov, so se Maglica in tovariši najbolje znašli proti trenutno vodilnima ekipama prvenstva. Vsekakor so vsi v Krasovem taboru z igro več kot zadovoljni in prepričani so, da bodo v novem letu s požrtvovalnostjo in resnostjo na treningih prišli tudi prvi ugodni rezultati. Skupno so doslej v šestih tekmah krasovci dosegli 97 golov, od katerih jih je dvojica Maglica - Sanna dala kar 63. Poleg
njiju je bil 11-krat uspešen Gabrijel Raseni, osemkrat je premagal nasprotnega vratarja Bogdan Budin, sedem krat je bil uspešen Ladi Budin, šestkrat Mirko Sardo, prav v zadnjem prvenstvenem nastopu pa sta se prvič vpisala v seznam strelcev tudi Flavio Trampuž in Zdravko Skupek, ki sta dosegla vsak po en zadetek. Krasovci so do sedaj streljali 24 7-metrovk, od katerih so jih 16 realizirali, 8 pa zapravili. Ne smemo mimo teh podatkov, ne da bi omenili, da je firma Trimac iz Trsta nudila Krasovim igralcem športni dres, trenerke in torbe, na katerih je seveda vtisnjen tudi reklamni napis zgoraj omenjenega podjetja.
IZIDI 6. KOLA: CUS Trst - Kras 22:20, Brazzalotto Quarto D'Aletino 25:26, Inter Nabrežina - Musestre 13:13, San Donà - Pordenone 21:23.
LESTVICA:	Spillimberghese 10;
Musestre, Pordenone 9; Quarto A’Al-tino 6; Inter Nabrežina, San Donà 5; CUS Trst, Kras 2; Brazzalotto 0.
Z. S.
Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir - V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za orga nizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul Išir 1 st . vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 hr besedo Ob praznikih povišek 20 IVA 18 :	Osmrtnice zahvale m šozolio po formatu
Oglasi i/ dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIFST Trst Ul Montecch, 6 tel 775 275. »tl* 460270 EST I, 11 vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 'ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Sama«
Izdaja L JziT	Ifcvjd član keRemke
m tiska P' 'l Tr$t	ril Sil «veze Imocmnth
I	"sJJX zakxln«kov FIEG
22. decembra 1984
»ZELENA ČRTA« V NIKOZIJI VENE V ZUBLJIH SOVRAŠTVA
NIKOZIJA — Na zeleni črti, ki deli ciprsko glavno mesto v dve vojaški coni, stoji cerkev, živ zgled sovražnega razpoloženja med ciprskimi Grki in Turki. Deset let je minilo, odkar so turške čete zasedle severni del otoka in deset let si to cerkev delijo Grki in Turki. Grški verniki imajo vanjo dostop le do obhajilne mize, oltar pa je že v rokah ciprskih Turkov. Okrog božjega hrama stoje vreče s peskom, izza katerih švigajo krivi pogledi -turških vojakov na vse strani. Na strehah bližnjih stavb leže ostrostrelci mirovnih čet OZN, malo dlje pa v bunkerjih čepe grški vojaki, ki prav tako budno nadzorujejo položaj na vroči črti.
Novembra lani je vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaš na severnem delu Cipra oklical Neodvisno turško republiko, a priznala jo je le Ankara. Prebivalci razkosanega otoka se v teh dneh nadejajo skorajšnje sprave: čez slab mesec se bosta v New Yor-ku sestala Denktaš in ciprski predsednik Spyros Kyprianu in razpravljala o možnosti prekinitve vojnega stanja. Morda bo t. i. zelena črta vendarle ozelenela, kajti sedaj je vzdolž nje
moč videti le zarjavele sode goriva, vreče peska in bodečo žico. Klavrno sliko dopolnjujejo porušena poslopja, kjer se že leta bohoti rastlinje in se vanje zatekajo tolpe potepuških psov.
Zadnja "pogajanja med grškim in turškim županom Nikozije De-metriadesom in Akincijem segajo v lansko poletje. Kot temelj dogovarjanja sta izbrala gradnjo skupnega mestnega grezničnega omrežja. Nenavadna pobuda je vžgala in kanalizacijo že gradijo, kajpada pod nadzorstvom mirovnih sil in enot obeh vojska. Meščani so uverjeni, da se bo to spravljivo dogovarjanje kmalu preselilo iz podzemlja na beli dan z uresničitvijo drugih objektov skupne koristi.
Nikozija pa tačas vzdolž zelene črte kaže žalostno lice. Nevtralni pas je širok le deset metrov. in ko se sprtim čuvarjem ozemeljske nedotakljivosti zazdi škoda krogel, se prično obmetavati s kamenjem in krepeli, v skrajnem primeru pa se celo opljuvajo. Meščani, ki so takih prizorov že vajeni, potrpežljivo in vdano prenašajo svojo usodo. Prepričani so, da narodne sprave ne bodo več učakali.
Na sovjetski »vegi« tudi ameriški aparat
CHICAGO — Na sovjetski vesoljski ladjici »vega«, ki od sobote leti proti znameniti Halleyevi kometi, kateri se bo približala marca 1986, je med raznimi znanstvenimi aparaturami tudi ameriška naprava za merjenje gmote tako imenovanega vsemirskega prahu. Izdelal jo je fizik John Simpson s tukajšnje univerze, nameščena pa je bila v »vego« na povabilo Zavoda za vesoljske raziskave pri sovjetski A-kademiji znanosti.
Gre za prvo tovrstno obliko ameriško - sovjetskega sodelovanja. Podobno napravo bodo namestili v drugo ladjico, ki jo bodo Sovjeti izstre-" lili čez teden dni.
Američani bodo vrnili Sovjetom ukrajinskega vojnega zločinca
WASHINGTON — Združene države Amerike so sklenile izgnati v Sovjetsko zvezo ukrajinskega državljana, ki je med drugo svetovno vojno opravljal stražarsko službo v žalostno znanem koncentracijskem taborišču Treblinka. To bo prvi nacistični vojni zločinec, ki ga bodo Američani izročili Sovjetom, kajti tistih malo bivših nacistov, kar so jih odslovili, so poslali v Zvezno republiko Nemčijo, oziroma na Portugalsko.
Možu je ime Fedor Fedorenko, star je 77 let, v ZDA pa prebiva že celih 35 let. Kakor navajajo pri washingtonskem notranjem ministrstvu, se je Fedorenko brž po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 moral vključiti v Rdečo armado. Nekega dne so ga zajeli Nemci, ga zaprli, nato pa ga lepo izurili v zloglasnem stražarskem poslu. Kot »kapo« je v treblinškem la-gerju delal dobri dve leti in se izdatno omadeževal s krvjo deportirancev
Federenko bi moral pravzaprav že včeraj odleteti prek Helsinkov v Moskvo, toda njegov odhod so začasno preprečili, po zatrjevanju tukajšnjega pravosodnega ministrstva, birokratski zapletljaji.
Še o telesni kazni v šolah
SYDNEY — Telesne kazni za neposlušne šolarčke, ki so pri nas le še grenkosladek spomin na otroška leta, bodo čee leto dni odpravili tudi v Novem Južnem Walesu v Avstraliji. Tako so predvčerajšnjim sklenili na letnem občnem zboru sindikata učiteljev v državni službi. Palica se bo torej končno umaknila novim vzgojnim postopkom, kajti vsi ravnatelji, ki so doslej imeli pravico vihteti palico, so vpisani v sindikat in se bodo dogovora nedvomno držali.
Odlok bo veljal le za državne šole, ne pa za zasebne, ki jih večinoma vodi duhovščina.
Doslej je veljalo, da je o telesni kazni za male razgrajače odločal le ravnatelj oz. njegov namestnik. Vsako kazen so zapisali v poseben register, tepeža pa so oproščena dekleta Viad 12 letom starosti oz. šolarji, katerih starši so se izrecno uprli tovrstni kazni. In kaj pravijo k vsemu temu učitelji? Zdi se, da mnogi nasprotujejo novemu odloku. V štirih šolah na pet bj učitelji radi še naprej s palico krotili nemirno otročad, kakopak le »v skrajnih primerih«, in le 4 odst. vseh učiteljev bi radi pretepanje za vselej odpravili.
Požar v premogovniku: 27 ljudi v nevarnosti
ORANGEVILLE (Utah) - Medtem ko je 27 rudarjev skušalo doseči svetovni rekord v količini v enem samem dnevu izkopanega premoga, je poldrugi kilometer globoko izbruhnil silovit požar in nesrečnikom zaprl vsak izhod. Med rudarji, ki se nahajajo v osrednjem rovu, je tudi ženska.
Delo reševalnih ekip otežkoča snežni metež. Glasnik družbe, ki izkorišča premogovnik, je povedal, da imajo rudarji še za tri dni kisika, zato bo treba reševalno delo pospešiti. Oran-geville leži 180 kilometrov jugovzhodno od Salt Lake Cityja.
Stoletnica prve sodobne strojnice
FERENCE — Industrija lahkega vojnega orožja praznuje letos jubilej, ki ga bržkone ne kaže glasno proslavljati. Pred sto leti je namreč zaregljala prva sodobna strojnica, prva, ki je za sprotno samodejno nabijanje izkoristila vzvratno silo eksplozije. Novo orožje si je 1. 1884 zamislil ameriški izumitelj Hiram Stevens Maxim (umrl 1. 1916). Njegov izum se lahko ponaša z nič kaj razveseljivim rekordom: novi mitraljez je bilo edino strelno orožje, ki so ga izbrale vse vojske sveta in je v rokah izkušenih strelcev pokosil na stotine tisočev človeških življenj. Avtomatska hitrostrelka je nadvse uspešno nadomestila tedanje počasne puške ter se premočno uveljavila — vse do danes je ni še nihče pregazil.
Maxim je bil genialen otrok. Že v deških letih je z uspehom preizkušal nova svetila in bilo mu je šele 20 let, ko je v nekem newyorškem obratu že načrtoval izboljšave parnih lokomotiv, obenem pa se posvečal izpopolnjevanju strojev in električnih naprav. Častno mesto v zgodovini izumiteljstva pa si je Maxim zaslužil z izumom brezdimnega smodnika, tkim. kordita, ki
je veliko močnejši od počasi izgorevajočega črnega smodnika. To ga je podžgalo, da se je lotil izdelave hitrostrelne avtomatske puške, ki naj bi se sproti nabijala.
Novo orožje pa kljub domiselni in resnično učinkoviti izvedbi ni bil prvi poizkus izdelave orožja, ki bi ga ne bilo treba vsakič znova nabijati. Pravzaprav je ta želja spremljala bojevito razpoloženje vojskovodje že odkar so Kitajci iznašli smodnik. Večcevni topovi so zapeli že v 14. stoletju, orglam podobne strelne naprave pa so vlekli na bojišča tudi v 17. stoletju in še pred sedemdesetimi leti je francoski maršal Etienne - Maurice Gerard izumil zapleten nabijalni mehanizem, ki ga je poganjala vodna para. A le uporaba kovinskih tulcev je končno izpolnila upe sodobnih armad. V drugi polovici prejšnjega stoletja so izumitelji kar tekmovali, kdo bo zgradil najbolj pripravno hitrostrelko.
S konkurenco je dokončno pometel Maxim ter vpeljal sistem, ki je v zadnjih sto letih na vseh svetovnih bojiščih krvavo potrdil vso svojo veljavo.
L. N. Tolstoj
KAVKAŠKI UJETNIK
Ilustriral
ŽELJKO L0RDANIČ
					
	PHILIPS		MSI	Service ttJ	SenUoe V7>	finS	PHILIPS	■
					
AGRARIA - SEMENARNA
A. Bossi
Trg sv. Jakoba 15, 13, 11 TRST — Tel. 796648
izbrana semena — hibridi — rastline — gnojila — artikli za vinarstvo in vrtnarstvo — domače živali
-vsem znancem, prijateljem in -klientom vošči vesel božič in srečno novo leto
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
duIce
grandi marche
VAM VOŠČI VESEL BOŽIČ