PniiBtu plačana v gotovir' HA)A VSAKO SOBOTO. Posamezna Številka Din 1*50 Uredništvo in upravništvo tednika „Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383. Leto I. Kranj, dne 8. decembra 1933. Štev. 25. Dvanajstletka Naše lesno gospodarstvo potrebuje nujne odpomoči Nobena gospodarska panoga ne občuti posledic današnje krize tako ostro, kakor baš lesno gospodarstvo, ki tvori glavni dohodek ljudstva, posebno v dravski banovini. Pereče lesno gospodarsko vprašanje se je že neštetokrat obravnavalo na raznih tozadevnih konferencah in na anketah interesnih gospodarskih organizacij. Stavili so se konkretni predlogi in nasveti, kako bi se naša lesna trgovina zopet poživela. Kakor kaže so žalibog vsi li predlogi in nasveti ostali le pri lepih besedah in obljubah, ker se za rešitev tega, za našo državo — posebno dravsko banovino — življen-sko v{ žnega vprašenja do danes še ni nič storilo. Da se lesno gospodarstvo nahaja na robu propada — vsled česar je ogrožen življenski obstoj tisočev in stotisočev našega ljudstva — ni kriva samo gospodarska kriza, ampak v veliki meri mi sami. Naše gospodarske interesne organizacije so slavile konkretne" predloge, da se v interesu zboljšanja lesne trgovine znižajo previsoke prevozne železniške tarife, zniža najemnina prostorov ob kolodvorih, zniža cenik za zavarovanje valute na dejanske lesne cene, uredi devizna, kreditna in obreslna politika, znižajo davčna bremena (posebno prometni davek), odpravijo razne stranske železniške in druge pristojbine itd. Za enoten in solidaren nastop v inozemstvu se je poduzelo vsemogoče, da se ustanovi enotna jugoslovenska lesna izvozna organizacija, ki bi zastopala vso našo lesno gospodarsko panogo. Vendar vsa prizadevanja bolj uvidevnih na merodajnih mestih niso naletela na razumevanje in to v prvi vrsli samo radi tega, ker bi bili s tem načinom reorganizacije naše lesne trgovine prekrižani osebni interesi posameznih lesnih podjetij in posameznih oseb. Medtem, ko se mi lovimo in iščemo prave lesne orijentacije in se bijemo in prepiramo radi osebnih interesov, nas druge države na lesnih tržiščih izpodrivajo in dovoljujejo svojim lesnim izvoznikom za izvoz lesa posebne bonitete, s katerih pomočjo uspešno plasirajo svoj les na, do danes še naših inozemskih tržiščih. Od našega lesnega gospodarstva je v nemali meri odvisno stanje drugih gospodarskih panog. Zato je — radi zboljšanja celokupnega našega gospodarstva — nujno potrebno, da se v prvi vrsti pokrene akcija za zboljšanje naše lesne trgovine. Kako stojimo danes v lesni izvozni trgovini nam jasno pove sledeča statistika o izvozu našega lesa od leta 1929. v letu 1929 smo izvozili za Din 1,830.258.000 — „ „ 1930 „ „ 1,450.426.000-— „ „ 1031 „ . 856.659.000-— „ „ 1932 „ „ 481.600.000 — Kakor kaže tudi letošnji izvoz ne bo presegel mnogo lanske višine. Od leta 1929. pa do leta 1932. se je torej zmanjšal naš izvoz v denarnem pogledu za 74°/o- Ta ugotovitev ne rabi nikakega komentarja, ker jasno priča v kakšnem položaju se danes nahaja naše lesno gospodarstvo in obenem jasno pove, v kakšnem stanju se nahajajo tudi druge gospodarske panoge. Zadnji čas je naša vleda z izdajo raznih nujnih in umestnih uredb in zakonov živahno na delu za obnovitev našega težko bolanega gospodarskega življenja. Ta akcija vlade je naletela med ljudstvom na splošno razumevanje in je nujno potrebno, da celokupni jugoslovenski narod vlado pri napornem delu z vsemi silami pcdpira. Z zabavljanjem in abstinira-njem ne bomo zboljšali položaja, ampak le s pozitivnim sodelovanjem. Mislim pa, da bi bilo sedaj treba poduzeti še nujne ukrepe od strani vlade, da se položaj lesne trgovine zboljša, ker z zboljšanjem te gospodarske panoge se bo avtomatično zboljšalo stanje tudi drugih gospodarskih panog, brez posebne pomoči. Mnenja sem, da krize ne bodo trajno odpravila razna javna dela, za izvršitev katerih je treba doprinesti gotovih denarnih žrtev, ampak le direktna odpomoč gotovih gospodarskih panog, katera ne rabijo denarnih sredstev, ampak le umestnih ukrepov. Smernice, po katerih naj se v bodoče uravna naše kmečko življenje, skrbi, delo in trpljenje, t8ko telesno kakor duševno, so nam znane. Kmečka dvanajstletka — tako so krstili uredbo o zaščiti kmeta tisti, katerim gre za obstanek — ki je za do vralu zadolženi kmečki stan navidezno silno ugodna uredba, pomeni za kmeta pri sedanjih razmerah, pov-darjam pri sedanjih razmerah, predvideno mučno dvanajstletno dobo boja s položajem, v katerega smo zabredli, ne po lastni krivdi. Pri proučavanju te uredbe se nam vsiljuje dolga vrsta perečih vprašanj, na katera je mogoč odgovor le, če pregledamo zlo do korenin. Eno izmed teh vprašanj bi bilo: Kam naj usmerimo in kako naj uredimo naša gospodarstva, da nam bo mogcče naloženo dvanajstletko uspešno izkoristiti in rešiti naša propadajoča domovja ogroženega pogina? Drugo, prvo izpopolnujoče vprašanje: Ali bo sploh mogoče pri sedanjih razmereh ugoditi nalogom zakona? Kmečko vprašanje se rešuje površno, ker ga rešujejo ljudje, ki ne poznajo kmetove duše in nimajo z njo nič sorodnega. Če vprašate, zakaj propadajo kmečki domovi, boste navadno dobili odgovor: Kriza! Ko so cerkveni učeniki sestavljali litanije, so vpletli med molitve tudi: »Kuge, lakote, vojske, reši nas o Gospod". Takrat najbrže krize še niso poznali, sicer bi jo bili gotovo dejali na prvo mesto. Dandanes jo sicer poznamo, ne občutijo jo pa tisti, ki jo rešujejo. Poznajo jo morda le po mršavih kapunih in puranih. Sicer pa je propadanja kmetije le deloma kriva svetovna gospogarska kriza. Pravi vzrok tiči globlje, prav pri koreninah: Kmetija ne more dati toliko, kolikor se od nje zahteva. Mi in država nalagamo ubogi pari več kakor more peljati. Obstala je sredi kolovoza, kmet-voznik pa kolne okrog voza, ker ne more naprej. Da dobimo podlego ze utemeljitev bojazni o neuspehu dvanajsletke, moramo poseči globoko v podrobnosti male kmetije. Pred menoj leži knjigovodstvo male kmetije zadnjih dveh let. Ta knjiga pove več, kakor vse ankete, zborovanja, več kakor vsi spisi in dolgovezni članki. Globoko me zaboli, ko pregledujem te jasne, neovrgljive dokaze počasnega propadanja kmečkih domov. Nepoznavalec naših razmer pravi: Kmet je gospod; plača davke in zavarovalnino, pa je prost kakor bik na gmajni. Zemlja mu rodi v obilici samo, da jo malo obdela, vse pridelke drago spravi v denar, preživlja ga pa kmetija zastonj. Prašiča potegne iz svinjake, pa ima kup mesa in zabele. Jajca mu nanesejo kokoši, da jih še porabiti ne more. Ped Hvalevredna je bila zamisel raznih činiteljev (srezkega načelstva, mestne občine, O. U. Z. D., krajevne protituberkulozne lige) oživotvoriti v Kranju protitu-berkulozni dispenzar. — Da ta ideja — hvalevredno spočeta — v kali ne zamre, marveč se razvija, živi in dorasle, hočem v svojem članku očrtati pomen in vlogo, ki jo igra protituberkulozni dispenzar v boju proti jetiki kot nalezljive in socialne bolezni, hočem vzbuditi zanimanje širše javnosti za napravo, ki se je praktično izkazala kot ena najučinkovitejših v zatiranju tuberkuloze. Da je boj proti jetiki potreben, mislim, da je to spoznanje prodrlo dovolj globoko v prepričanje vsakega, kdor se količkaj zanima za vsakdanja kulturna, Ttžek položaj današnjega našega lesnega gospodarstva, kakor tudi konkretne predloge za rešitev tega važnega vprašanja je obrazložil vladi in narodni visok pšenični hleb in krušni nož na njem, je vedno na mizi; mleko, surovo maslo, smetano, krompir, zelje pač vse ima zastonj, karkoli mu srce poželi — stroškov pa skoraj nobenih. Denar, ki mu sam od sebe prifrči v listnico, nosi v hranilnico itd. V dokaz, kako malo poznajo take vrste ljudje nas in naše težave, naj služi knjigovodstvo zgoraj omenjene kmetije. Takih in podobnih kmetij imamo na de-settisoče. V ilustracijo razmer bom navedel posamezne dohodke in stroške, da nepoučeni lahko na dlani pregledajo ta brezskrbni kmečki rej in kraj, kamor gre z lahkoto pridobljena lepa vsota vsakoletnega čistega dobička. Kmetije, na katero se nanašajo podatki, meri 10 ha, 70 a njiv, 2l/s ha travnika, ll3/4 ha gozda, deloma praznega, deloma zaraščenega z mladim drevjem. Kmetija ima za svoje potrebe dovolj drv in stelje. Redi se 10 govedi, 2 delovna konja, 6 prašičev, 22 kokoši, nekaj parov golobov, rac in zajcev. Gospodar je še mlad, trezen, razumen in priden. Med vojsko je nekaj časa užival italijansko gostoljubje, zato ve, kako hud je lačen pes. Gospodinja je priljudna, skrbna iri varčna, mati 6. otrok od 10 mesecev do 13 let. Dekla je pridna, potrpežljiva gorenjska punca v cokljah, plače ima 2 jurja sedem stotakov na leto, 1 par čevljev, 2 predpasnika, eno ruto, za pirhe kovača, za požinke pa kakor bo pridna. Gospodar plačuje potrebščine in zaslužek obrtnikom mesečno, najemnikom sproti, poslom pa popotrebi na račun, ostanek koncem leta. Davke in oblastem kadar ima denar. Oglejmo si to knjigovodstvo 1 Ne bom navajal posameznih postavk po načinu trgovskih računov, pač pa letne vsote izdatkov in prejemkov vseh vrst. Navedel bom tudi vse osebe, obrate in obrti, katerih se je posluževal. Dohodki za prodane pridelke: Din 3179 — Krava, tele in junica . Din 2340 — Din 3582 — Mleko...... Din 3270 — Din 320 — Din 375'— Din 1830 — Sem. detetja .... Din 282'— Din 114 — Din 450 — Din 316 — Pšenica semenska Din 310 — Rž semenska . . . Din 3<0 — Din 170-— Din 149 — 18 I W^X>" 'ffc.,_J* X^rf' $*K.Jf I i" Din 17.028'— Kmet ] u r. Dalje prihodnjič. socialno-higijenska stremljenja. — Da je boj proti jetiki danes — v času velike gospodarske stiske, širjenja industrije, vedno večjih delavskih mas, vedno trših in težjih življenskih pogojev, ki podpirajo razpa-senje te bolezni, bolj potreben kot kedaj, o tem, mislim, ni nobenega dvoma. Le sodelovanje vseh činiteljev, ki se jih problem jetike tiče, in ne v zadnji meri vsakega posameznika, ki lahko postane žrtev te strašne bolezni, organizirano po enotnih smernicah in smoternih načrtih, more uspeti v boju proti tako za-vratnemu, tako zločestemu sovražniku — kakor je jetika za ljudsko zdravje. Protituberkulozni dispenzar smatrajo nekateri za osrednjo točko, od katere se vodi boj proti tu- skupščini v posebni interpelaciji minister n. r. g. Ivan Mohorič. Interpelacijo bomo dobesedno prinesli v eni izmed prihodnjih številk. Vloga protituberkuloznega dispenzarja v pobijanju jetike Dr. Josip Bežek. Stran 2. TRIGLAV Štev 25. a točna popravila jamči. !Ku-puje staro srebro in alafo po najvišji dnevni ceni. Ze n i n i i n neveste o o p u s t! berkulozi kot ljudski in kužni bolezni, kot največjemu socialnemu zlu današnje dobe. Na kakšen način opravlja dispenzar to svojo nalogo, kje je njegov delokrog, kakšna sredstva, s katerimi deluje in se bori? Protituberkulozni dispenzar izsleduje predvsem jetičnika kot vir in vrelo kužnih kali — tuberkel-bacilov — in po njem ogroženo okolico; išče jih v družini, v poklicu, v družbi, kjerkoli. V dispenzarju sc prijavlja vsakdo sam, kdor se čuti sumljivo bolnega, pošiljajo ga šole, uradi, zavodi, tvorniško in obrtno nadzorstvo, delodajalci, prijavljajo ga zdravniki, babice, ambulance OUZD, zdravilišče, sanatoriji, ki sodelujejo z dispenzarsko napravo. V dispenzarju se izvrši najskrbnejši telesni pregled prijavljenca in se z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami ugotovi, ali pa zanika jetično obolenje ; skuša se ugotoviti tuberkulozno obolenje v njegovih prvih početkih, ki je še ozdravljivo ob najmanjših materijalnih žrtvah. Vesten zdravnik — po možnosti strokovnjak — skrbno preišče prijavljenca in ga opazuje. V dobro oskrbljenem laboratoriju se preišče pljunek, izločki, na bacile tuberkuloze s pomočjo mikroskopa, ali pa se na primernih gojiščih vzgoje umetne čiste kulture tuberkelbacilov, preišče se kri z ozirom na hitrost sedimentacij (to je sesedanja rdečih krvnih telesc v serumu), kar nudi važne zaključke glede jetičnega obolenja v telesu. Slednjič dožene kontrolni pregled z Ronfgenovim aparatom in še rentgenofotografija ev. jetično obolenje. Vsi osebni in družinski podatki, vsa klinična preiskava in laboratorijski izsledki se zabeležijo in vknjižijo na posebnih dispenzarskih formularjih. Sledi jasen, vsakomur razumljiv pouk o najvažnejših vprašanjih jetike: da je nalezljiva bolezen, povzročena po kužni kali. Tuberkelbacilu — ki se Visok jubilej, Na Miklavževo je praznoval 70-letnico rojstva g. Josip Niko Sadnikar, veterinarski inspektor v pokoju, naš največji strokovnjak na področju umetnostne obrti in starinoslovja ter zaslužni kamniški javni delavec. Rodil se je v Ljubljani, po dokončanih študijah na Dunaju pa je nastopil službo živinozdravnika v Črnomlju, bil nato prestavljen v Ra-doljico od tu pa pred 45 leti v Kamnik, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1926. Kljub naporni službi je našel vedno dovolj časa za udejstvovanje na kulturnem polju. Na svojem domu si je uredil krasno zbirko slarin, ki slovi kot kamniški muzej. Za njegovo nesebično in požrtvovalno sodelovanje ga je Nar. čitalnica 1. 1903. imenovala za svojega častnega člana. Jubilant si je v Kamniku in v vsem okraju pridobil največje spoštovanje, posebno pa ga cent naše kmečko prebivalstvo kot svojega velikega dobrotnika in svetovalca. —.Jubilantu naše iskrene čestitke I Skrunilec grobov. Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu so v torek opazili uslužbenci pokopališke uprave, da je v predelu, kjer pokopavajo v bolnici umrle, odkopan grob in iz njega odnesena tri trupla, dveh otrok in odraslega moškega. Baje je prenaša pri kašljanju, glasnem govorjenju drobnih kapljic sline sosedu naravnost v usta, ali pa se dviga v osušenem prahu v zrak, ki ga vdihavamo v pljuča, da trosi vsak odprti jetičnik nepojmljive milijardne količine kužnih kali v svet. Pouči se ga, da so najbolj občutljivi za jetično kal dojenčki, otroci vobče, zlasti v dozorevajoči dobi — puberteti — dovzeten zanjo splošno vsakdo, kdor jo dobi v svoja pljuča. Nauči se ga, kako ravnati s kužnim pljunkom, kako občevati in se ponašati z ljudmi doma, v družbi, v urodu i. t. d.; sploh v vseh higijenskih zapovedih, ki se jih mora držati bolnik sebi v korist in zdravje, svojcem in soljudem pa v izogib nevarnosti pred okužiivijo. Ta pouk vrši strokovno izobražena oseba, ki igra v dispenzarskem delovanju zelo važno vlogo, če ne najvažnejšo, je navadno skrbstvena sestra za tuberkulozo, ki se pa razume tudi na druge panoge socialno higijenskega skrbstva, kot so skrbstvo za dojenčke, matere, skrbstvo za zdravstvene, družinske in stanovanjske razmere itd., ki se vse tudi stikajo s tuberkuloznim skrbstvom. Potom skrbstvene sestre prodre delovanje protituberkuloznega dispenzarja neposredno v žarišče tuberkulozne infekcije, v rodbino jetično bolnega: ona skrbi, da se podvržejo vsi svojci sistematičnemu pregledu v dispenzarju, da se ugotovi ev. razpasenje tuberkuloznega obolenja v družini ali pa dožene prvotni izvor obolenja. Ona pregleda vso situacijo na domu bolnika, tako glede gospodarskega in socialnega položaja rodbine, nje gmotnega stanja, stanovanjskih prilik, kar je vendar tako zelo važno za smoterno pobijanje tuberkuloze; ona svetuje, ukrene vse potrebne higijenske mere, da se zlo omeji in čim manj razpase v familiji. (Dalje prihodnjič). skrunilec neki slaboumnež, ki mu je policija že na sledu. KATHEREINER KNEIPOVA SLADNA KAVA je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva 1 Pazite na tovarniški znak! Iz Kranja Gledališki oder se drami iz sna. Dolgo časa je počival in se pripravljal. — Kje so vzroki te letargije? Gotovo ne tam, kjer jih iščejo nekaterniki—: mea culpa. Labudje pesmi je konec, v petek zvečer se vrši premijera Klabundove kitajske igre „Krog s kredo", ki je dosegla v Ljubljani in tudi po večjih podeželskih odrih lep uspeh. Klabund, znani nemški pisatelj, ki je preminul pred letom dni, je kakor mnogi dosedanji pisatelji veliko brskal po orumenelih per-gamentih vzhodne kulture. Plod tega dela sta znani dramatizirani igri »Krog s kredo" in „Praznik cvetočih črešenj", katero ravno sedaj vprizarja ljubljanska drama. V »Krogu", tej pravljični igri, prevladuje socialni motiv, ki Je tako sodobno živ in resničen, da bi človek ne verjel, da je to delo ustvaril kitajski duh, ki je živel pred sto in sto leti. Velika oblast je drastično prikazana v gospodarju in davkarju Ma, skorumpirana uprava pa v sodniku CuČu in uradniku Čao. Ljubezenska poanta zaživi v glavni vlogi Haitang, nositelj socijalnih idej pa je ČangLing. . . . sicer pa — oglejte si dobro pripravljeno delo na novo opremljenem odru. „Krog" je režiral g. Kern Dore, vse vloge pa so zasedene z najboljšimi močmi. Repriza se vrši v nedeljo popoldne ob 16. uri, nakar opozarjamo zlasti okoličane. Praznovanje u^dinjenja. 15 letnico uedinjenja je Kranj zelo dostojno proslavil. Na predvečer je priredil Sokol v svoji telovadnici v Nar. domu akademijo z izbranim sporedom. Brat dr. Simon Dolar je v lepem nagovoru pojasnil pomen proslave, nato pa so se vrstili nastopi naraščaja, članov in članic z vzorno izvajanimi vajami, sokolskega pevskega zbora in orkestra. V petek, dne 1. decembra se je vršila v župni cerkvi sveta maša, katere se je poleg šol, zastopnikov vseh oblastev in društev udeležilo mnogo meščanov. Po maši je bila v sokolski telovadnici slavnostna seja na kateri je bilo sprejetih v sokolske vrste veliko število novopristopivših članov in članic, zaslužnim telovadcem pa so bile podeljene diplome. — Ves dan je vladalo praznično razpoloženje. Motilo ga je le delo po nekaterih tukajšnjih tovarnah, ki so s tem pač pokazale popolno ignoriranje našega največjega praznika. Brat starosta je to početje inozemskih kapitalistov na slavnostni seji tudi primerno ožigosal. V senu se je zadušil. V ponedeljek zjutraj, ko je šel posestnik Svelc iz Klanca po seno za živino, je opazil, da mole škornji iz njega. Odkopal ga je in presenečen opazil, da leži v njem Silvester Zankar, mrzel in ves moder v obraz. — Zankar je prenočeval v svislih pri Švelcu. Kot so pozneje ugotovili, je v soboto zvečer, ko je lezel na svoje prenočišče, omahnil v jašek za seno. Izkopati se iz njega ni mogel in se je revež zadušil. V torek popoldne so ga pokopali na tukajšnjem pokopališču. — Zankar je bil zadnji kranjski original. Prav vsakdo ga je poznal. Imeli so ga za nekoliko omejenega. Bil pa je po svoje pameten. Odgovora ti ni oslal nikoli dolžan. V prejšnjih časih je pisal celo enodejanke in jih uprizarjal na podih ali na prostem. Sicer pa se je pečal s prodajo časopisov in priložnostnimi deli. Mir in pokoj njegovi ahasverski duši! Občni zbor strelske družine v Kranju se vrši po sklepu odborove seje — dne 3. januarja 1934 ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Pozivajo se vsi novo sprejeti in stari člani te Tedenske novice M. Dobrepoljski Žrtev ljubezni Roman. 5 V pisarni ob tem času še ni bilo nikogar. Le pramen bledih sončnih žarkov se je ukradel skozi okno in predramil par zakasnelih muh, ki so s svojim brenčanjem motile svečano tišino. Naenkrat pa so se s truščem odprla vrata. S čvrstimi koraki je vstopil Peter Jamnik in napravil konec idilični tišini. Peter Jamnik je bil majhen in debel, dobrodušen in vedno vesel možakar. Star samec, narednik v pokoju. Mala penzija pa mu ni zadostovala niti za hrano in stanovanje, kaj šele za dobro cigaro, ki jo je, poleg četrtinke cvička ob nedeljah, cenil nad vse na svetu. Trda mu je predla v tem ozlru in vidno se je staral. Ko pa so dogradili tovarno ter je dobil v njej službo sluge, se je naenkrat pomladil. Nič čudnega — saj ni bil več v skrbeh za svojo četiinko in ljubljeno cigaro. Predstojniki so bili zadovoljni z njim. V službi je bil vesten in točen. In kako dobro je povedal, da je včasih celo resnemu in vedno čemernemu šefu pisarne ušel smeh. Bil je pravi original. V stvareh, ki so se tikale tovarne, je bil poučen kot malokdo. Ce ste govorili z njim, ste dobili vtis, da je prvi za ravnateljem. Varčen pa je bil tako, da so ga imeli za skopuha. Ob delavnikih je poznal samo pot od doma do tovarne in obratno. Le ob nedeljah je proti večeru zavil v gostilno ter ob četrtinki cvička debatiral o vsem mogočem s svojimi znanci. Tudi cigaro si je prižgal samo ob takih prilikah. Pokadil jo je dobro polovico, nato pa ugasnil in skrbno shranil v vestjo. Polovico tega ogorka je potem doma zdrobil v prah, da ga je med tednom njuhal, ostanek pa je požvečil. Delo, ki ga je opravljal v tovarni ni bilo težko. Od šestih zjutraj do osmih je brisal v pisarni prah s pisalnih miz. čez dan je hodil na pošto, na kolodvor, lepil znamke in opravljal manjša pisarniška dela. Predno je zjutraj pričel z delom, je segel s palcem in kazalcem desne roke v žep vestje, izvlekel ščepec prahu od cigare in ga ponjuhal. Nekaj časa je zadovoljno strmel v blede sončne žarke, parkrat močno kihnil, izvlekel robec in se obrisal. Ko se je še zadovoljno oddahnil, je vzel krpo za brisanje prahu. »Tako, pa pričnimo v božjem imenu", je dejal polglasno in se napotil k mizi šefa. Z največjo previdnostjo je obrisal Jamnik prah z njegove mize. Šef pisarne je bil namreč pedant svoje vrste. Bog ne daj, da bi našel kako stvar na svoji mizi premaknjeno. Vse je moralo biti na svojem mestu od držala, svinčnika do peres. Celo steklenica s črnilom je morala biti postavljena tako, da je etiketa na njej bila baš na pol obrnjena proti sedežu. S svetim strahom je respektiral Jamnik te šefove muhe. Raje bi se odpovedal trem cigaram, kot da bi bil radi tega samo enkrat zmerjan. Tem bolj brezskrbno pa je brisal prah na ostalih pisalnih mizah in se v gotovem ožim sam pokazal pedanta. »Ta presneti Kremžar je tudi od dne do dne bolj raztresen", je godrnjal Jamnik, ko je pričel brisati prah s pisalne mize knjigovodje. »No j a, nikak čudež. Včeraj je bilo prvega. Praznovati ga je bilo treba. In od tod raztresenost . . . Pet, šest zmečkanih listin, peresa neosnažena, eno celo zlomljeno in povrhu še tintnik odprt. Gospod Kremžar, gospod Kremžar! Tako, ne bo šlo dalje. Red cenimo pri nas nad vse... Hm, hm! Naj bo, danes bomo zatisnili eno oko, jutri in pojutrišnjem tudi še — potem pa, potem bo tako kmilu djsetega k se vrne red sam od sebe. In, z nJim pride za naneček maček, velik kot tiger 1 Da ga potolažite, gospod Kremžar, bo moral Jamnik enajstega v mesto po kisle kumarice .. . Ha, ha, ha . . ." Tako je šel Peter Jamnik od mize do mize. Pri vsaki je napravil m al nagovor. Ko pa je prišel do poslednje, ki je stala tik ob oknu, je sklenil roke nad glavo. »Za božjo voljo, gospod Suha". Vse kar je prav ... Ali je že kdo kaj takega videl? Na ravnilu srce, celo dva, in zadaj tuli eden. Po mizi sama srca, velika in majhna, nekatera celo prebodena s puščicami. In na pivniku srce, skratka — povsod sama srca! Pri srcu na pisalni podlogi je celo nekaj napisano". Peter lamnik se je sklonil, majal z glavo in glasno zlogoval: „Mal-vi-na". Glasno se je zasmejal, da je odmevalo po pisarni. Kazalec desne roke je položil na čelo in modroval : »Ta cepec ni pri pravi pameti! Ta Malvina je naša Malvina! Hudič naj vzame vse cigare, če ne misli ta teleban naše M ilvine! Znorel je, v resnici Je znorel! Ali se bo praskal za ušesi, ko mu pridejo na sled. Tepec neumni 1 Po milosti je bil sprejet za praktikanta v pisarno. In namesto da bi delal, počne neumnosti in sanjari o naši Malvini. Poba, še na pol mlečen s svojimi osemnajstimi leti!" »Dobro jutro, gospod Jamnik!" Jamnik se je prestrašeno obrnil. V sobo je stopil praktikant Suhač. Velik in suh mladenič. V očeh mu je žarel mladosten ogenj in rdeča lica so pričala o zdravju. Raz obraza se mu je bralo, da je nepokvarjen in dober mladenič. Štev. 25 »TRIGLAV Stran 5. družine, da najdalje do 15. t. nt. poravnajo članarino pri blagajniku družine (gosp. ravnatelju Češnju, Zadružna gosp. banka), ker v nasprotnem slučaju ne bodo imeli glasovalne ozir. volilne pravice na občnem zboru. Vabijo se tudi vsi prijatelji strelskega sporta, da do tega dne prijavijo svoj vstop v strelsko -družino ter plačajo članarino, ker se bo do obč. zbora vršila še ena odborova seja, pri kateri se bodo sprejemali novi člani. Obenem se vabi vse člane in nečlane strel, družine v Kranju, da se pridno udeležujejo ob sredah, od 8. ure dalje, malokaliberskega streljanja na kegljišču Narodnega doma. Dinarski dan Protituberkulozne lige. Krajevna Protituberkulozna liga priredi v nedeljo 10. t. m. nabiralni dinarski dan v svrho ustanovitve protituberkulozne ga dispenzarja. Liga pričakuje, da bo meščanstvo razumelo važnost in pomen te akcije, da se ji bo odzvalo zavzetih src, radodarnih rok in blage socialne misli in čuvstvovanja za veliko množico po jetiki trpečih in umirajočih, socialno udarjenih in upro-paščenih soljudi. „Dom in šola". V nedeljo, dne 10. t. m. ob */t 11. uri priredi društvo „Dom in šola" na tukajšnji •gimnaziji dvoje zanimivih nastopov z učenci, kjer se bo nazorno prikazal način dela s celim razredom. Starši vljudno vabljeni. Žigosanje merilnih priprav. Od 11. t. m. pa do vštevšega 14. t. m. se vrši v Cofovi hiši v Rožen-venski ulici pregled in žigosanje merilnih priprav. Opozarjajo se trgovci, gostilničarji in ostali, da prinesejo v omenjenih dneh merilne priprave v pregled in žigosanje. V petek, dne 15. t. m. in soboto, dne 16. t. m. se vrši istofam kontrola sodov. Smuški tečaj. Zimsko športni odsek SPD pri-cedi v nedeljo ob pol 2. uri pop. pri Sentpeterski graščini smuški tečaj za začetnike. Iz Stražišča. •§ Apolonija Bajželj. Bajželjnove mame ni več. "V torek popoldne, 19 dni po smrti svojega ljubljenega sina, nepozabnega Jakoba, je v visoki starosti 83 let •odšla za njim v večnost. Pokojna je bila pravi vzor slovenske matere, pridna in skrbna kot mravlja. Bila je desna roka svojemu pokojnemu možu pri nemajhnem gospodarstvu in v trgovini. A dasi je imela ne malo -dela in skrbi, je vse svoje otroke vzorno vzgojila. Njeno blago srce so poznali reveži daleč naokrog. Nihče-nI odšel od nje praznih rok. Kako je bila priljubljena in spoštovana je pokazal njen pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje ler jo v četrtek popoldne spremili k večnemu počitku na pokopališče j v Šmartnem. Naj v miru dočaka vstajenja dan poleg svojega moža in ljubljenega sina I Sorodstvu naše iskreno sožalje! Higijenska razstava. Higijenski zavod iz Ljubljane priredi v Sokolskem domu razstavo, ki bo v .nedeljo dopoldne ob 10. uri otvorjena s poučnim predavanjem. Predavanje bo pojasneval film. Razstava bo odprta 12 dni. Vstop prost. Velikodušen in posnemanja vreden dar. 'Gospod Artur Heller, lastnik tvornice Tekstilindus, je podaril za božičnico revežem občine Stražišče Din 10.000, za kar se mu županstvo v imenu občinskih ffevežev najiskreneje zahvaljuje. Iz Šenčurja Proslava „Uedinjenja", ki jo je priredila narodna •šola in S. K. J. je bila sicer kratka, pa tembolj prisrčna. Po govoru šol. upravitelja, med katerim so se -vršile tudi deklamacije ter dramatizirana pesem Otona Župančiča »Dete čeblja", je nastopilo 6 najmlajših Sokoličev, ki so v prizoru »Tukaj smo" (Rape) pokazali, da jim je njihovo sicer majhno srčece polno ■velike ljubezni do naše lepe uedinjene domovine. Dramatični odsek S.K.J. bo pod vodstvom br. prosvetarja Rape Vlada vprizoril v soboto, 9. XII, v -šolski sobi ob V*8. uri zvečer dve igri enodejanki: »Priljudni komisar" ter »Tri maske", ki jih bo ponovil istotam v nedeljo, 10. XII, ob 3. uri popoldne. Vsi rabljeni! Iz Tržiča Kmetijsko predavanje. Sreski kmetijski odbor za kranjski okraj si je dal prevažno nalogo, da bo priredil v vseh večjih središčih kranjskega okraja celo vrsto predavanj, ki naj zbude pri poslušalcih zanimanje in smisel za bolj pametno in dobičkanosnejšo obdelavo zemlje, da se razširi smisel za vrtnarski način obdelovanja vsaj nekega dela posesti, ki naj poviša kmetovalčeve dohodke na eni strani, na drugi strani pa naj preprečuje vse bolj uvažanje vsakršne zelenjave ob vsakem letnem času. Sreski kmetijski odbor je naprosil za predavanja iz vrtnarstva in ze-lenjadarstva nadzornika šolskih vrtov v p. g. Štrekla. i Prvo predavanje za Tržič in njegovo okolico je bilo v ponedeljek dopoldne od 9. do 12. ure v telovadnici meščanske šole. Kakih 30 zanimancev in vsi dijaki III. in IV. razreda meščanske šole se je zbralo v telovadnici in sledili so s tako velikim zanimanjem strokovnim izvajanjem g. predavatelja, da so zdržali brez odmora skoro 4 ure. H koncu predavanja se je razvila zanimiva debata v obliki vprašanj in odgovorov. Pred predavanjem je načelnik sreskega kmetijskega odbora nagovoril zbrane poslušalce in v kratkih besedah pojasnil namen teh predavanj. Ugrabljene Sabinke. Tržiš ki Sokol kaže letos izredno živahnost. Dramatični odsek je naštudiral letos že drugo noviteto, toda tako izvrstno kot je bila podana zadnja, že davno nismo videli predstave. Režiser br. Baltazar iz Križev, ki je igral gledališkega ravnatelja Zbrizaja, je izžel iz sicer ne bogvekaj močnega dela vse, kar se je le dalo izžeti. Obdelal je vsakega posameznika—diletanta tako, da je bila igra strogo enotna in složna. Salve smeha je zbujala naivna služkinja ge. Baltazarjeve, pristne zadrege profesorja, ki je sicer le malo preveč karikiral, briljantni nastopi zdravnika in vinskega trgovca so potrdili, da sta vlogi v najboljših rokah. Pri tej priliki se nam zdi omembe vredno, da je br. Lovš Mirko, ki šteje komaj 24 pomladi, nastopil že nad 150 krat pri najrazličnejših igrah in vedno kot cel mož. Ženske vloge so bile v splošnem dobre, veliko nadarjenost pa kaže s. Ziblarjeva Jožica, ki igra z vsem žttjem in biljem. Dvorana je bila prav dobro obiskana, le na eno bi hoteli opozoriti in to je na točnost obiskovalcev in igralcev, ki grešijo z zanašanjem drug na drugega tako neznansko, da bi človek mislil, ura se mi je zmešala. Mesto ob 8. se je začela predstava ob pol devetih. Torej več točnosti na obeh straneh in vsi bomo bolj zadovoljni. Nesreča. Tovarnar g. Jože Verbič si je v nedeljo na Zelenici pri smučanju zlomil desno nogo v členku. Prijatelji so ga spravili na smučkah do cestarja, tržiški zdravnik mu je nudil prvo pomoč in odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnico. To je letos prva nesreča pri smučanju. Priljubljenemu športniku in družabniku želimo skorajšnje okrevanje. Avtomobilski promet radi zapadlega snega prav občutno trpi. Prvi sneg je bil južen, padlo ga je doli do Kranja kakih 40 cm in napravile so se globoke kolesnice. Sedaj, ko je nastopilo mrzlo vreme, pa je v kolesnicah vožnja naravnost nevarna, kakor hitro se brzina zveča nad 35 do 40 km. Zato imajo tržiški avtobusi skoraj vedno nekaj minut zamude. Proli Ljubljani se cesta zboljša in snega skoro ni. Na gorah je vreme zelo prijetno in solnčno, smuka idealna. Proroki s svojimi prerokbami ne bodo uspeli, sneg, ki je zapadel koncem novembra, ne bo zginil, ostal bo vso zimo. Prav bo pa imel naš planinski ata g. Engelsberger, ki pravi, da bo letos dolga in huda zima in da bodo smučarji prišli na svoj račun tako daleč, da se bodo na sneg še jezili in manj zabavljali. Seja krajevne organizacije NSZ se vrši v petek, 8. dec. ob 9. uri v njenih uradnih prostorih. Krajevna organizacija JNS poziva vse svoje člane, da še tekom tega meseca poravnajo svoje obveznosti za prihodnje leto v uradnih prostorih ob navadnih uradnih urah. Sobno opravo na tomboli UVI, ki je bila v nedeljo, je zadel trgovec Perne iz Loma, drugi dobitki so pa tudi prišli v prave roke. Z Jesenic Božične jaslice, take kot jih izdeluje naš rezbar in slikar — diletant Lojze Višnar, so gotovo danes velika redkost. Niso po ceni, če pa pomislimo, koliko dela in truda je v takem umotvoru, tedaj so Višnar-jeve jaslice skoro zastonj. — Vse figure so izrezljane iz lipovega lesa, hišice, hlevi, jaslice, mostički, zasnežena polja in gozdovi, skale in hribi, vse je pred nami kakor v resnici. Pokrajina je tipično naša gorenjska. Pastirci, pastirice, Marija in Sv. Jožef, vsi so sami pristni Gorenjci v pestrih narodnih nošah. Lojze Višnar rezbari okoli pastircev že več let ter od leta do leta izpopolnuje posamezne figure, vsaki da svoje karakteristično življenje, zato ni kakor si bodi postaviti njegovih jaslic. Mlinar, ki je zvedel za rojstvo Kristusovo tovori oslička pred zamrznjenim mlinom. V hiši na bregu so pravkar zasedli otroci sani, da podričnejo pogledat Jezuščka, očanec s cedro v ustih stopa stisnjen v kožuh čez most proti jaslicam, okrog jaslic samih se drenja cela vas, tam v kotu poleg oslička je domač mizar pravkar izgotovil krasno kmečko zibelko. Vse to in še mnogo drugega, na čemur se z radostjo naslajo oko slehernega gledalca, je ustvaril naš Lojze Višnar. To svoje delo namerava razstaviti in prodati v Ljubljani. Vsi, ki se zanimate za lepe gorenjske jaslice, stopite k njemu, rade volje vam jih bo pokazal, še raje pa prodal, da bi drugo leto mogel ustvariti in pokazati še več. Prodana hiša. Zadnjič smo pomotoma poročali, da je kupil hišo slikarskega mojstra Legolina stav-benik g. Kren. Kot smo se informirali, je hišo kupil g. Herman Krenn, uradnik KID. Iz Škofje Loke Državni praznik narodnega ujedinjenja je praznovala Škofja Loka nad vse slovesno. Cerkvenemu opravilu v župni cerkvi sv. Jakoba so prisostvovali vsi predstavniki krajevnega javnega življenja, uredništvo, oficirski zbor, šolska mladina z učiteljstvom, občinski odbor z županom Stevom Sinkom, Sokol in gasilci v kroju, zastopniki raznih strokovnih, kulturnih in gospodarskih korporacij ter ostalo meščanstvo. JPo cerkvenem opravilu so imele vse šole svoje domače, skrbno pripravljene proslave, ki so na njih otroci deklamirali, peli in recitirali. Prisrčna je bila obdaritev, ki jo je oskrbelo mladini KJS, ki mu predseduje županja s. Alojzija Sinkova. Bilo je obdarovanih 72 otrok, 36 dečkov in prav toliko deklic. Razdeljenih je bilo za več tisoč dinarjev šolskih potrebščin, oblek, obutve, perila, peciva in tudi nekaj slaščic. Na obdarovance je imela s. Sinkova zelo lep govor, ki je opozarjala v njem na dolžnosti mladine do staršev, predstojnikov do kralja in Jugoslavije. Seveda so se otroci nesebičnim Kolašicam lepo zahvalili. Istočasno je imel Sokol svojo dopoldansko proslavo v Domu. Br. starosta Franc Dolenc si. je imel na zbrane idejno lep nagovor, z globoko pijetetnimi besedami se je spominjal vseh umrlih bratov in sester. Po zaprisegi, razdelitvi znakov in podelitvi diplom je bila s sokolsko koračnico slavnost končana. Zvečer je priredilo vojaštvo obhod po mestu, potem pa se je vršila v Sokolskem domu krasna akademija, pri kateri so sodelovali vsi društveni oddelki. Spored je bil vobče zelo skrbno izbran, prvenstvo pa je odnesel društveni salonski orkester s svojim vzornim nastopom. S posameznimi točkami so nastopili tudi solo pevci, moška deca in naraščaj, člani, pevski zbor in igralci, ki so prikazali odlomek Iz Špicarjeve igre „K luči". Ustanovitev Narodno strokovno zveze. V mestni hiši se je vršil v četrtek sestanek za ustanovitev krajevne organizacije nacionalnega delavstva. Sestanek je bil prilično dobro obiskan. Storjeni so bili sklepi, ki naj perečo zadevo našega delavstva čimpreje oživotvorijo. Kot delegat centrale je bil navzoč pri sestanku strokovni tajnik Vladimir Kravos. Novo učiteljsko društvo za škofjeloški okraj smo dobili. Preteklo soboto so zborovali v palači nove deške šole učitelji škofjeloškega okraja in si ustanovili novo učiteljsko društvo s sedežem V Škofji Loki. Pomembnega zborovanja so se udeležili tudi sreski načelnik Ivan Legat, župan Stevo Šink, predsednik sekcije JUU Uan Dimnik, predsednik kranjskega učit. društva Josip Lapajne in nadzornik Vinko Za-hrasfnik. Potek zborovanja je bil lep in sla navzoče zavzeli predavanji o smučarstvu in vrtnarstvu. Mnogo vzpodbudnih smernic za nadaljnje delo učiteljstva je dal g. Dimnik s svojimi izvajanji, ki so slonela ob pogledih na obče težnje našega državnega in nacionalnega življenja. Opozarjal je tudi na hibe, ki jih bo moral čas preje ali sleje rešiti. K novemu društvu je pristopilo čez 50 učiteljev in učiteljic, tedaj doma-lega vse učiteljslvo okraja. Odbor še ni konstituiran. Prvo smučarsko razstavo je oskrbel škofjeloški javnosti škofjeloški učitelj Janko Sicherl in je bilo zanjo zelo veliko zanimanje. V soboto so si jo ogledali stanovski tovariši in tovarišice, v nedeljo pa je bila dostopna ostali javnosti, ki se je te izredne prilike v velikem številu poslužila. Razstavljeni materijal je prikazoval pravcati smučarski muzej, našel si na razstavi vse, kar potrebuje smučar zase, kakor tudi za kretanje v naravi. Stene so krasile mnoge lepe slike, zemljevidi, statistične tabele in slično. Podčrtamo naj okolnost, da so se za razstavo zelo zanimali čevljarji in mizarji, pa tudi člani oficirskega zbora so si ogledovali razstavljene predmete do potankosti. Svedrovska druščina, ki se drži nekje v Stari Loki je bila zadnje čase zelo podjetna. Zdi se pa, da nepridipravi ne bodo dolgo na svobodi, ker vrši orožništvo poizvedbe, ki so napredovale tako daleč, da vsak čas lahko pričakujemo razkritja tako pogostih vlomilskih obiskov. Še tretja tovarna na vidiku. Tovarni na Trati in v Vincarjih bo sledila najbrž še tretja. Gradili jo bodo na Lebnovem travniku, tudi v Vincarjih. Zdi se pa, da bodo pričeli z graditvijo šele na pomlad, ker zgodnji sneg onemogočuje gradbena dela. Vsekakor je Stran 4. »TRIGLAV Štev 25 pa gotovo, da bo dobilo delavno ljudstvo z novimi tovernemi vsej nekaj zaslužke. Iz Smlednika Velecenjeni g. uredniki V Vašem cenj. listu, št. 24, z dne 30. nov. t. 1. je izšel dcpis iz Smlednika o vprizoritvi igre »Mlinar in njegove hči", ki gajevpri-zorilo v Tibojeh sokolsko društvo. Iz tege dopisa zveni, kot da bi podpisene podiužnice nemeneme in zlohotno vprizorila v Smledniku ne isti dan veseloigro »Pri belem konjičku*. Resnica je pa samo ta, da za vprizoritev igre v Trbojeh nismo vedeli do tedej, ko smo že deli tiskati vabila, vložili prošnjo in nem je bilo ustno zagotovljeno, de se igre »Pri belem konjičku" lehko vrši. To pe je bilo zednji teden pred vprizoritvijo. Vseeno pa smo takoj storili korake, da bi se zadeve sporezumno s sokolskim društvem uredile. Reklo pa se mm je, da igra v Trbojeh zelo ne bo škode trpela. Pripominjamo, da smo hoteli igro semi preložili. Ker bi pa morali to storiti za poldrugi mesec (dvorane ze toliko čese ne bi bile ne rezpolego), smo to nerr.ero z ozirom na gornjo izjavo zastopnika Sokola opustili. — Semo to je resnica. Vse drugo pe je zlonamerno pedtikenje neresnice. Vsekoger, ki bo drugeče govoril, bomo sodnijsko zesledoveli. Podpisene podružnice ima v svojem progremu lepe gospoderske načrte, zato je dolžnost vseh faktorjev, da jo podpirajo. Z odličnim spoštovanjem! Čebelarsko drušlvo, podružnica Smlednik. V. Rupret, t. č. predsednik, S. Štirn, t. č. tajnik. Iz Cerkelj. V mrzle, poznojesenske dni je prodrla toplina prvih žarkov zaznavejočih se pričetkov pomladnega hotenja in življenja. Dal Bog, da bi ledena plast težke zime umrtvičenega sra, ne zegrnila prvih pojavov veselega prebujenja I Med trnjevo poljeno našega prosvetnega življenja je mledi naraščej s sokolsko odločnostjo iztrebil in un. dil melo cezo, v kateri je pričelo brsteti življenje nerodnege zanosa, krepke zavesti. Z igro »Mliner in njegova hči" ni bila podana le slepe strest veškega bogeteša, omalovaževenje čiste ljubezni in grozne posledice nesmiselne vere v vreze, peč pe je v tem primeru opisena vsa slaroko-pitnost gorenjskega mojstra, ki mu je dobrina lastne osebnosti nad ljubeznijo do domovine, vreze v podeželske strehove njegove pogube. Dvorena je bila polne, duše poslušelcev ze dovoljene, z obrezov igrelcev je sijela zevest semohotenja. Prireditelji so bili oškodovani za trud s hvaležnim odobravanjem. Proslava 1. decembra je napolnile cerkljensko cerkev s šolsko mledino. Gesilnim društvom ne čelu je prikorekala cerkljenske godbe, občinski odbor je napolnil štiri cerkvene klopi. Po vesi so plepolele zastave, doslej le redke. Zevestna manifestacija narodno državne ideje raj bi bil glesnik srčnih čustev vsega preblvelstva. Svečana seja SKJ in Streljačke družine, ki se je vršila 3. decembra ob 9. uri v šolski dvorani je privabila k prvi zaobljubi nerodnih dolžnosti cvet cerkljenskih nerodnjekov. Kvišku srce, vi oratarji narodne poljane in plodite seme drževljenske zavesti v tem smislu, kakor je bilo vsejeno v nes seme. — Popoldenske prosleve se je udeležilo melo veljekov, pičlo število sterišev, pogrešeli smo mnogo onih, ki bi moreli podpireti šolsko vzgojo neših najmlajših državljanov. Po opravkih se je mudil v Cerkljah šolski upravitelj iz Moravč g. Janko Toman, ki se kot upokojenec še danes zenime za vzgojo otrok. Prihitel je med nas in bil je vzhičen nad krasnimi uspehi cerkljanske šole, šolske dece, nareščeja in članstva, zanosnim! deklemacijami, izbranim petjem, tambureške godbe, vzorno izvejanimi telovadnimi nastopi, ki jim je sledila ljubka igrica »Trije bretje". Sodba šolnika, da teke vprizoritve zmore le ceikljenska deca, bodi v zadoščenje vsem narodnim delavcem, zlasti br. Žalokarju Cirilu in s. Grimovi, br. Milanu PavlovCu in ostalemu sodelujočemu učiteljstvu z županom, starostom Robasom na čelu. Krepko dalje, mi smo lu kot stebri vaše gradbe! Iz Kamnika. Prvodecemberska proslava. Proslava 15 letnice uedinjenja se je vršila tako slovesno, da bo ostala dolgo v spominu vsem kamničanom. Na predvečer, ob 20. uri se je vršila slavnostna povorka po mestu. Na čelu povorke so bili kolesarji z lempijončki, neto sokoli in sokoliće, keterim je sledile kemniška mestna godba. Za njo so šli zastopniki oblesti, vojske ter vseh kamniških društev. Povorko sta zaključili dve četi gasilcev, katerima je sledila velika množica občinstva, ki je neprenehoma vzklikala kralju, kraljevi družini in Jugoslaviji. Med povorko so se prepevale narodne pesmi, na Malem gradu pa so pokali topiči in švigale v zrak rakete. Po povorki se je zbrelo na Glavnem trgu, kateri se bo v bodoče imenoval »Aleksandrov trg", velika množica ljudi, kateri je govoril slavnostni govor z balkona Petkove hiše kemniški noter g. Anton Zev-nik. V svojem govoru je obrazložil pomen proslave in povdarjel, da izven Jugoslavije ni za nas svobode, ni sreče, ni življenja. Izvršiti se mora preobnova duha, da bomo znali pravilno ceniti vrednost naše svobode in smisel kraljevega manifesta. Spcmnil se je tudi naših zesužnjenih bratov onstran meja ter povdaril, da bomo praznoveli pravi praznik uedinjenja šele takret, ko bodo tudi oni združeni z nemi. Končel je z besdemi: Nej živi neš krelj Aleksender, nej živi on, ki je znel voditi srbski nerod skozi golgoto v zlato svobodo in kateri bo pripeljal tudi sedaj svoj narod iz današnjih težkih časov v boljšo bodočnost Njegov govor je množica prekinjevele z viher-nimi ovecijemi kralju in državi. Koncem govora pa navdušenje ni moglo ponehati. Nato je godba zaigrale »Bože prevde", ketero so nevzoči poslušali odkritih glev. Pevci so zepeli še per nerodnih pesmi, neker se je množice rezšle. Crugi den se je vršila slovesna služba božja v župni ceikvi, katere seje udeležilo poleg zastopnikov cblasli, vojske, društev in gasilcev še velika množica ljudi, tako, da je bila prostrana Šutenska cerkev ne-bito polna. Ob 11 h se je vršile v dvoreni. »Čitelnice" slovesna seje „Sokola". Mnogoštevilne članice, člane in zastopnike oblasti, društev in korporacij je nagovoril podstarosta br. Stane Vedlin, se spominjal umrlega staroste dr. R. Karbe in najsterejšega člana Pukshoperja, nato je govoril o uedinjenju, ki je tudi praznik Sokola in h koncu slovesno zaprisegel 43 novih členic in členov. Zvečer ob 20 h pe je priredil v isli dvoreni »Sokol", s sodelovenjem pevskega društva »Lire", slavnostno akedemijo. Dvorana je bila nebito polne, teko, da so moreli nekateri oditi, ker niso dobili niti stojišča. Najprej je podstarosta br. Stane Vedlin prečital ol rožnico Saveza, na ker je zapela „Lira" državno himno in še per pesmi. Neto so nestopili s prostimi vejemi vsi oddelki, vmes pa je per dečkov in deklic deklemirelo. Občinstvo je bilo nevdušeno nad lepimi vejemi. Zlesti je ugajal'.balet „Tuiki ugrabijo kralju Metježu Alenčico" ženske dece in vaje z meči in ščiti, s prisego moškega nareščeje. Veliko so se žrtvovale členice, ki so vse kostume za igre ženske dece neprevile seme iz papirja in to prav posrečeno. Akademijo je zaključila živa slika, pri kateri so nastopili vsi oddelki. O delovanju družtev. Prosvetno in podporno drušlvo »Tebor" v Kamniku se priprevlja na svojo prvo prireditev. Ker so vloge v rokah poznanih igralcev, se nadejemo, de bo prireditev dobro uspela in obiskana. Vlom. V noči od 28. na 29. novembra 11. je bil izvršen vlom v piserno avfopovdjt tja „Peregrin". Zlikovci so vlomili s sekiro dvojna okne, da so prišli v pisarno, kjer so vlomili v predal pisalne mize in odnesli za 1.300'— Din kovanega drobiža. Da niso bili zlikovci novinci v tem poslu je razvidno iz njihove predrznosti, sej se neheja pisarna na glavnem trgu, vlomljeno okno pa ludi. — Orožniki so na sledu storilcem in upamo, da ne bodo ušli zasluženi kazni. Miklavževanje športn kov. V soboto 2. decembra zvečer je priredil tikajšnji športni klub Kamnik Miklevžev večer za članstvo in prijatelje športa. Sv. Miklavž je bil pri športnikih prav moderen. Nejprej je spel v neslonječu in ga je moral njegov boj šele zbuditi, potem pa je nastopil v elegantnem smokingu. Le vraga in sv. Anton sta ostala kot smo jih navajeni gledali vseko leto. Miklavž je v devtipni formi tolmačil občinstvu delovanje kluba in nato obdarovel navzoče. Pozebil ni tudi klubovih sekcij. Tako je dobila plavelna sekcija sodniške knjige s številkami, nogometno žogo, smuška skekelne smuči i.t.d. Po odhodu Miklevže, ki je spravil vse navzoče v dobro voljo, se je rezvila animirana zebava, ki je trajala do poznih ur. Špoitni tklub nam je nudil res prijeten večer in je večina navzočih izrazila željo, naj kmalu zopet priredi kak podoben zabavni večer in tako pregenja dolge zimske večere. Iz Tuhinjske doline. Češnjice. V spomin 15-letnice naše države je imela tukajšnja gasilska četa slavnostno sejo na dan državnega praznika. Predsednik čete g. Anton Žibert je na kratko orisal pomen tega praznika in razvoj naše države od uedinjenja do danes. Po končani seji so imeli gasilci slavnosten nastop in obhod po vasi, da so s tem pokazali svojo nacionalno zavednost in spoštovanje do praznika, ki nas spominja žrtev in trpljenja po katerih smo se končno rešili tujega jarma in ustanovili lastno državo. SPORT. Nogometne tekme za zimski pokal v prid brezposelnih. Korotan (Kranj) : Svoboda (Ljubljana 3: 0> (2:0) Tekma se je vršila v izrednih okoliščinah, saj je bilo igrišče mestoma pokrito s 15 cm visokim snegom. Igra na takem terenu je zahtevala veliko napora in so Svobodaši na koncu že čisto omagali. Način igre je bil v marsičem zelo različen od običajne in je vzbujal pri številni publiki obilo smeha in zabave. Stoping je bil nepotreben, ker je žoga sama obtičala na mestu kamor je padla, parkrat v škodo Korotana komaj pol pedi pred nasprotnikovom golom. Domačini so bili absolutno boljše moštvo; ugajala je to pot posebno desna polovica napada, krilci so zadovoljili, le levi je bil malo preveč oster, obramba je bila na običajno dobri višini, vrater pa se ni mogel izkazati, ker se je pojal večji del po sredi igrišča in igral raje z nogami. Rezultat 3 :0 je prenizek in nikakor ne odgovarja premoči, kajti ves drugi polčas se je igralo samo pred nesprotnikovim golom, toda, številni sicer lepi streli posebno z desne strani niso imeli uspeha. Na takem terenu je vsako točno streljanje nemogoče in bi bilo treba žogo direktno voditi! do golove mreže. Kljub temu smo za enkrat lahko zadovoljni, ker nam tablica naš Korotan pokaže na* prvem mestu. Stanje tabele druge skupine izgleda takole: 1. Korotan (Kranj) 2—2 0 0 4 7:0 2. Disk (Domžale) 1—0 1 0 1 2:2 3. Hermes (Ljubljana) 1—0 1 0 1 2:2 4. Svoboda (Ljubljana) 1—0 0 1 0 0:3 5. Sloga (Ljubljana) 1—0 0 1 0 0:4 6. Korotan (Ljubljana) 0-0 0 0 0 — Na praznik 8. t. m. tekme v Kranju ne bo, pač pa se vrši v nedeljo 10. t. m. važna tekma tega turnirja med kranjskim Korotanom in domžalskim Diskom ob dveh popoldan na Korotanovem igrišču v Kranju. Za ta dan bo igrišče urejeno ter bo sneg stepten ozir. zvaljan tako, da se bo igra lahko razvi-jala povsem normelno. Vse športne potrebščine, smučke (od Din 35-— do 85'—), sanke itd., dobite solidno izdelane in po ceni pri JOŠKU DOLENC splošno kolarstvo STRAŽIŠČE poleg Gasilnega doma ZASTONJ prejme znamke vsak resni zbiratelj za reklamo : iasredno lepe pokrallnske znamke Svlce 3-—, 5'— ln IO'- Frankov Pošiljam zvezke v izbiro, frankiram s le'e-behe liski K U O K N S E K U L A LUZERN ŠVICA. Išče se do 1. februarja 1934 lokal za KROJAŠKO DELAVNICO z izložbenim oknom v bližini hotela »Stare pošte". Ponudbe na upravo lista. MODNI KROJAŠKI ATELJE se priporoča za prihajajočo smučarsko sezijo v izdelavo damskih in moških smučarskih dresov, dežnih plaščev in jopičev, hubertusov, trenehoatov, zimskih sukenj, oblek in plaščev. JOSIP KOS, KRANJ ROŽENVENSKfl 50. OTOMANE, modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. F. Ažmana. Vsa tapetniška in sedlarska dela izvrši točno, solidno in poceni IVAN JENKO TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI „JELENU' 6ostilna in trgovina BENEDIK FRANC S t r a ž i š če Vsako nedeljo sveže pečenice ter prvovrstna dolenjska, in štajerska vina. Za konzorcij »Triglava* Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava* Nikola Stokanović, vsi v Kranju.