STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY L E T O 1979 • L E T N 1 K XXXVII • S T E V 1 L K A 3 p. 97-144 Ljubljana, marec 1979 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Dušan Kovačič, Vid Mikulič in Jože Skumavec 97 Koncept nadaljnjega razvoja raču­ nalništva v gozdarstvu Slovenije Dr. Edvard Rebula 104 Franc Perko 111 Mag. Slavka Kavčič 115 Lado Eleršek 123 127 Franjo Jurhar 129 Sašo Golob 131 Toni Breznik 132 138 139 140 142 144 Ovitek: foto L. Eleršek Tisk: ČGP DELO The conception of the further deve- lopment of the computer data pro- cessing in the forestry of Slovenia Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamion- skih prevozih lesa Kalkulierung der Arbeitseffekte beim Holztransport mit Lastwagen Possibilites of simplification in the case of working effect calculation concerning wood transport by truck Obseg in posledice recentnih regre- sij, ki nastajajo zaradi negativnega vpliva preštevilne rastlinojede divja- di na postojnskem gozdnogospodar- skem območju Možne rešitve nekaterih vprašanj pri urejanju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesarstvom Jugoslovanski standard za sadike gozdnega drevja Aktualne naloge lovskih organizacij pri varstvu in gojitvi divjadi Gozd tise (Taxus baccata) na Koz- janskem Obisk iz Finske S potepanja po Grčiji Propozicije Gozdarskega vestnika Iz domače in tuje prakse Književnost Zapis na bukvi Zaključujemo akcijo za obeležje Fra- nu Jesenku Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chtef Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja SOO din za študente 1 OO din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Gozd in človek sta izgubila prijatelja UDK 634.0.903:681.3(497.12) KONCEPT NADALJNJEGA RAZVOJA RAčUNALNišTVA V GOZDARSTVU SLOVENIJE Dušan K o vač ič (Postojna), Vid Mi ku 1 ič (Kočevje) in Jože Sku ma vec (Bled)* K o vač i č, D., M i ku 1 i č , V. in Sku ma vec, J.: Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu Slovenije. Gozdarski vestnik, 37, 1979, št. 3, str. 98-103. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Gozdarji smo začeli uvajati računalništvo v svoje delovne organizacije leta 1970. Sedaj je razvoj dosegel že takšno stopnjo, da je potrebno prvotni koncept spremeniti in vanj vključiti že skoraj desetletne izkušnje, nove potrebe in uporabo sodobnejše računalniške opreme. Na teh osnovah je izdelan opisani koncept, ki ga je obravnavala komisija za računalništvo pri PZGO in ga sprejela kot enotnega za gozdarstvo Slovenije. K o vač ič • D., M i ku 1 i č, V. ln Sku ma vec , J.: The concep- tion of the further development of the computer data processing in the forestry of Slovenia. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 3. pag. 98-103. ln Slovene with summary in English. The forest organizations in Slovenia started with computer data proces- lng in 1970. Now the development reached a level !hat we have to change our first conception of computer introduction. Now we have to include our ten year experiences. new needs and modern computer hardware. On that foundation the described conception is made. which is to be accepted as common to all rorest organizations in Slovenia. 1. Uvod Organiziran pristop k računalniški obdelavi podatkov leta 1970 je gozdarskim organizacijam v Sloveniji omogočil dokaj enotni koncept uvajanja računalništva v poslovanje. Uporaba skupnega računskega centra, enakih terminalov in enake ali vsaj podobne opreme za pripravo podatkov, nam je omogočila izdelavo enakih in podobnih konceptov pri projektiranju obdelav. Tako današnje stanje lahko opi- šemo v nekaj stavkih takole: 1. Razen posameznih organizacij uporabljamo v gozdarstvu enako računalniško opremo, s tem, da so za računovodske obdelave v uporabi ponekod še klasični stroji, ponekod so nameščeni že zelo izpopolnjeni računovodski stroji, nekateri računovodski postopki pa že tečejo tudi na računalnikih v republiškem račun­ skem centru. 2. V osemletnem delu smo razvili precejšnjo prog·ramsko opremo, ki je spe- cifična za gozdarstvo. Kljub enotnim in podobnim konceptom pa so obdelave * D. K., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, Postojna, V. M., inž. gozd., gozdno gospodarstvo Kočevje, Kočevje, J. S., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Bled, Bled - vsi YU 98 po delovnih organizacijah različne in pnre1ene za posamezne drobne specifične zahteve. Vsekakor pa so razlike v obdelavah često nepotrebne, vendar ocenju- jemo, da so za tako mlado dejavnost kot je računalništvo v gozdarstvu, manjše razlike do sedaj še dopustne. Za prvo stopnjo razvoja računalništva v gozdarstvu je značilna uporaba skup- nega računskega centra in knjigovodskih strojev ali mini računalnikov v računa­ vodstvih, ki so ponekod z luknjane računalniško kartico povezani s terminali. V drugi stopnji razvoja računalništva v gozdarstvu, ki je pred nami, naj bi razvili računalniško mrežo. Računalniki gozdnogospodarskih organizacij naj bi bili po- vezani v skupni računalniški center na ravni republike, kar bi nas povezalo v večji gospodarski kompleks. 2. Namen nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu V delovnih organizacijah so informacijski sistemi nedodelani in neučinkoviti. Pri tem uporabljamo tudi računalnik, vendar ga vključujemo preveč parcialno po posameznih področjih. V nadaljnjem razvoju računalništva bo treba oblikovati enotne računalniško zasnovane informacijske sisteme, ki bodo povezani v infor- macijski sistem panoge na ravni republike, ki naj bi bil tako oblikovan, da bi bila mogoča povezava še z drugimi informacijskimi sistemi izven gozdarstva. Za dnevne potrebe poslovanja naj bi v delovnih organizacijah pripravili stalen dostop do informacij. Zbirke podatkov bi dnevno dopolnjevali. Obdelave z obsež- nim številom podatkov in z večjimi spominskimi zahtevami bi oblikovali v paketni obliki v ·računalniškem centru. To so mesečne, tromesečne in letne obdelave. Obdelave bi morale biti takšne, da bi istočasno dopolnjevale zbirke za potrebe republike. Današnji način pripravljanja, zbiranja in prenašanja podatkov na računalniške nosilce je drag in zanj porabimo veliko časa, kar podaljšuje ·reakcijske čase. Zato moramo pri nadaljnjem razvoju računalništva zbiranje podatkov organizirati tako, da bi jih čimveč zajeli že ob nastanku. Izhodne informacije je treba urediti v primernejših oblikah z uporabo sodobne izhodne tehnike. 3. Opis koncepta Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu je zasnovan na vzpo- stavitvi računalniške mreže, s tem da je treba izboljšati zajemanje, zbiranje in pripravo vhodnih podatkov in pripraviti primernejše oblike izhodnih informacij. Za opisani koncept pa je potrebna naslednja računalniška oprema: - računalniški center z napravo za izpis na mikrofilm in s čitalnikom za či­ tanje zapisov nastalih pri direktnem zajemanju podatkov (za ta čitalnik bo potrebno posebej preučiti ali naj bi bil nameščen v centru ali pri računalnikih v delovnih organizacijah), in mini računalniki v delovnih organizacijah, terminali s tastaturami, ekrani in tiskalniki, čitalniki s kopirnikom za mikrofilm, naprave za direktno beleženje podatkov na mehanizi·ranih lesnih skladiščih naprave za direktno beleženje podatkov na terenu. 99 Shema povezave računalniške opreme o "'C -= N o ..... ,-- 1 1 1 1 \ sist"ern ~italnik s kopirnikorn t errninal ra~unalni~kl center 1 mini ra~unalnik t: errninal v ci t n 1 ni k specifi~nih no si 1. podatkov 1 1 L > : ·~ o - Iti c Iti J: ~it:alnik IDpecifi~r.ih nosil. podstkt>v tBrrninol n 1 1 H 1 1 1 1 1 direkt:nD z,e,jeman· je pod. na terenu -·-·-·-·-·-·-·-l Q direktno z:ajernan. je pod. na miS 0 ·-·-·-·-·-·~·_j Rai'!unal.1išld izpis aa mh.rofilm 3.1. Zajemanje podatkov Pri obdelavi podatkov je za gozdarstvo najbolj specifično in tudi zahtevno za- jemanje podatkov in to zato, ker jih ugotavljamo na različnih mestih in na površini 50 tisoč ha in več. Mesta ugotavljanja podatkov se stalno spreminjajo. Podatke ugotavljamo na terenu, na skladiščih in tudi v poslovnih prostorih. Zaradi pestrih pogojev predlagamo tri različne načine zajemanja podatkov: - zajemanje podatkov s premerko, ki podatke direktno beleži na računalniški nosilec, - ugotavljanje in zajemanje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih z optično napravo in direktnim beleženjem na računalniški nosilec in - dkektno zbiranje in vnašanje podatkov brez uporabe kakršnihkoli posrednih nosilcev. (disket, kaset, magnetnih trakov, kartic, itd.). 100 3.1.1. Zajemanje podatkov na terenu Za zajemanje podatkov o odkazilu, poseku in ugotavljanju lesnih zalog bi upo- rabljali premerke z direktnim beleženjem na računalniški nosilec. Kateri nosilec podatkov bi bil najprimernejši je potrebno še ugotoviti. Vsekakor pa· je pomembno, da bi bil isti kot na mehanizi-ranih skladiščih. Tudi za čitalnik podatkov s tega nosilca je potrebno preučiti ali naj bi bil eden za panogo ali pa naj bi bili name- ščeni po delovnih organizacijah. 3.1.2. Zajemanje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih Sodobna mehanizirana skladišča so opremljena z optično napravo za ugotav- ljanje premerov in z mehanično napravo za ugotavljanje dolžine kosov. Te naprave je treba izpopolniti do take stopnje, da bodo poleg izpisa na brezkončnem obraz- cu, zabeležili podatke tudi na računalniške nosilce. V delovnih organizacijah, kjer delovne učinke sekačev in delavcev pri spravilu lesa ugotavljajo na osnovi števila posekanih dreves oziroma izračunane neto lesne mase ter delovne učinke voz- nikov kamionov na osnovi ocenjenih količin, je na mehaniziranem skladišču neto lesna masa prvič in tudi zadnjič izmerjena. Ker bomo vedno več lesa dodelali na mehaniziranih skladiščih, moramo merilnim napravam dodati še naprave za bele~ ženje podatkov na računalniške nosilce. V nekaterih delovnih organizacijah že danes skoraj polovico prodanega lesa merijo samo z optično napravo (avtomatsko) na mehanizi·ranih skladiščih. 3.1.3. Interaktivna obdelava podatkov V poslovnih prostorih naj bi imeli nameščene tastature z ekrani za direkten vnos podatkov z dokumentov, ki za računalniško obdelavo niso posebej priprav~ ljeni in tudi z dokumentov, ki jih bomo v delovni organizaciji še izpolnjevali z na- menom računalniške obdelave. število tastatur z ekrani in tiskalniki je potrebno preučiti za vsako delovno organizacijo. 3.2. Lokalne obdelave Za izvajanje lokalnih obdelav bi v delovnih organizacijah namestili primerne računalnike, ki bi bili povezani s skupnim računalniškim centrom. Poleg lokalnih obdelav bi služili za zbiranje in urejanje vhodnih podatkov s tastatur. K lokalnim obdelavam bi dodali obdelave, ki morajo biti v delovni organizaciji stalno na voljo. To so nekatere komercialne obdelave, saldakonti kupcev in doba- viteljev ter glavne knjige. Vhod za glavne knjige so poleg podatkov rednega vhoda še temeljnice rednih mesečnih obdelav, ki pa so že na računalniških nosilcih podatkov. Točen obseg lokalnih obdelav je potrebno še podrobno preučiti in ugotoviti potrebne kapacitete računalnika. Izhodne informacije bi dobivali inter- aktivno, na ekran ali pa na tiskalnik. Računalnik v delovni organizaciji mora omogočiti interaktivno delo v rednem času, multiprogramsko delo s podporo terminalov (ekran, tastatura, tiskalnik) in prenos paketnih obdelav v ·računalniški center in nazaj. 3.3. Obdelave v računalniškem centru Skupni računalniški center bi bil namenjen za mesečne paketne obdelave, ki imajo velik obseg podatkov. Povezava računalnika s skupnim računalniškim cen- trom bi bila stalna .. Pretežni del arhiva podatkov bi bil shranjen v centru v skup~ 101 nem arhivu; seveda bi bil dostop do info·rmacij mogoč samo lastniku teh informacij. Manjši del arhiva podatkov pa bi bil shranjen v delovnih organizacijah. Oblika in obseg skupnega računalniškega centra je področje posebne študije in tudi raz- voja današnjega RRC. Za potrebe informiranja v panogi na ravni ·republike (prostorsko planiranje, gozdnogospodarsko planiranje, statistična poročila, uresničitev planov) bi že pri rednih obdelavah tvorili in dopolnjevali zbirke podatkov skupnemu centru. Tako bi bile na ravni republike informacije stalno dopolnjevane. Izhodne informacije pa bi za republiške potrebe morali oblikovati z obdelavami pripravljenimi za ta na- men. 3.4. Oblike izhodnih informacij Namen uporabe računalnika je hitro pridobivanje informacij v razumljivi in pri- ročni obliki. Zato moramo obsežne svežnje papirja zamenjati s priročnejšimi in primernejšimi nosilci informacij. Za evidence, ki jih le občasno dopolnjujemo, (teh je v gozdarstvu veliko), naj bi namesto papirja uporabljali mikrofilm ali pa mikrofiše. S tem bi razbremenili tiskalnike, prihranili bi prostor za arhiviranje. Poleg tega pa bi bilo iskanje potrebnih informacij hitrejše kot iz debelega svežnja papirja. V ta namen pa bi morala biti v skupnem računalniškem centru instalirana naprava COM, v delovnih organizacijah pa čitalniki za mikrofilm ali mikrofiš s kopirnikom. Informacije, ki morajo biti za ·redno poslovanje stalno na razpolago bi pri~ dobivali interaktivno na ekrane ali pa izpisali na papir. Za izpis izhodnih infor- macij bi uporabljali: papir, mikrofiše ali mikrofilm, ekran. 3.5. Kadri Znanje o računalništvu se še vse preveč kopiči le v službah za računalništvo, premalo pa v uporabniških službah. Zato si moramo prizadevati, da bodo upo- rabniki pridobili čimveč znanja o računalništvu, službe za računalništvo, ki se danes ukvarjajo zgolj z računalništvom, pa bi naj skrbele, oblikovale in dopolnje- vale celoten informacijski sistem v delovni organizaciji. Za potrebe delovne organi- zacije bi še v bodoče skrbela služba za računalništvo. Za obdelave, ki so potrebne celi panogi pa bi morala skrbeti posebna služba za računalništvo v okviru goz- darstva. Ta služba bi sodelovala s službami za računalništvo v delovnih organiza- cijah in usklajevala oblike informacij za panogo, kar bi nedvomno znatno prispe- valo k nadaljnjemu učinkovitejšemu delu. 4. Zaključek Opisani koncept je potrebno temeljito preučiti in ga dopolniti, ter dopolnjenega sprejeti kot enotnega za gozdarstvo. Koncept naj bi uresničili v prihodnjih nekaj letih. Današnje stanje računalništva v gozdarstvu nas sili v drugo stopnjo razvoja. Prva stopnja razvoja je opravljena, poleg tega pa bo današnjo računalniško opre- mo in računovodske stroje zaradi iztrošenosti potrebno v naslednjih letih zame- njati. Prav v času zamenjave opreme je potrebna največja enotnost in izdelan koncept razvoja gozdarskega računalništva. Za vse bo skupni in enotni nadaljnji 102 razvoj računalništva lažji kot, če išče vsak svojo pot. Da bi bilo računalništvo v celotni panogi res učinkovito, morajo biti v vsaki delovni organizaciji pa tudi na ravni republike organizirane službe za računalništvo. THE CONCEPTION OF THE FURTHER DEVELOPMENT OF THE COMPUTER DATA PROCESSING IN THE FORESTRY OF SLOVENIA Summary ln Slovenia there are fourteen enterprises managing the forests. Eleven of them practice the data processing in the Republic computer center in Ljubljana. Enterprises have bach terminals for the communication with the computer center. ln our conception we describe the computer net with a common computer center and mini computers in every enterprise where data are prepared and integrated with the inter- active method in office. ln the wood and mechanized wood storehouses the input data will be automatically written with instruments available. 103 UD K 634.0.305:634.0.375.5 ZAKAJ IN KOLIKO LAHKO POENOSTAVIMO IZRAČUN DELOVNIH UČINKOV PRI KAMIONSKIH PREVOZIH LESA Dr. Edvard Re b u 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa. Gozdarski vestnik 37, 19'/9, 3, str. 104-110. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V članku je obdelana problematika obračunavanja učinkov pri kamion- skih prevozih lesa. Struktura delovnega časa in namembnost je pri vozilih z žerjavi bistveno drugačna od one pri vozilih brez žerjavov. Ta razlika zahteva drugačno metodologijo obračunov. Avtor analizira vplive raznih činiteljev na točnost obračunavanja učinkov. R e b u 1 a, E.: Possibilities of simplification in the case of working effect calculation conceming wood transport by truck. Gozdarski vestnik 37, 1979, 3, pag. 104-110. ln Slovene with summary in English. The structure of the working time and the goal orientation are essen- tially different when, on the one hand vehicles equiped with cranes are used, or vehicles without cranes on the other. This difterence has to be met by a different calculation methodology. The author analyses the in- fluences of different factors on the exactness of etrect calculation. 1. Uvod Pri prevozih~ nakladanju in razkladanju goznih sortimentov uporabljamo v goz- darstvu zelo različna sredstva kamione, priklopnike in žerjave. Njihova pestrost je dovolj velika že v okviru posameznega gozdnega gospodarstva. Uporabljamo jo v zelo ·različnih pogojih. Razlikuje se glede na kvaliteto cest, vrsto sortimentov, dimenzije sortimentov, načine uskladiščevanja ter sortimentov ob cestah itd. Ugotavljanje učinkov, normativov, izračunavanje cen uslug in osebnih dohod- kov (OD) voznikov povzroča v takih razmerah vrsto problemov. Te probleme po- znamo vsi. Kažejo se v množici različnih cen za prevoze lesa, običajno ločenih na vrsto vozila, razdaljo (združujemo jih običajno v stopnje po 5 km), razne pogoje dela ter na cene za nakladanje in razkladanje, ki se ·razlikujejo po vrstah vozil, dvigali sortimentov in včasih še po razdaljah. Enako kot pri cenah uslug je tudi pri normativih in izračunih OD. Vse to pa ima vsako gozdno gospodarstvo rešeno po svoje, kar povzroča veliko dela in stroškov pri vseh evidencah in obračunih. V letih 1970-1975, ko smo pri Gozdnem gospodarstvu Postojna proučevali nakladanje, prevoz in razkladanje z različnimi dvigali (HIAB 177, 560 in 970 ter JONSEREDS SZ in AE) in kamioni (OM-150, FIAT 697, MAGIRUS), sem se sam veliko ukvarjal s to problematiko. Našel sem rešitve in jih tudi vpeljal v sistem normativov (5) in obračunov pri GG Postojna. Na osnovi naših podatkov, ugotovitev in izkušenj bom poizkušal prikazati rešitev problema prevelike kompliciranosti obračunov. " Dr. E. R .• dipl. gozd. inž., gozdno gospodarstvo Postojna, Postojna, YU. i04 2. Kaj omogoča drugačen obračun učinkov, cen uslug in zaslužkov voznikov Pridobivanje gozdnih sortimentov delimo v tri delovne faze: sečnjo, spravilo in prevoz. V okviru faze prevoza v širšem smislu spada sam prevoz, v ožjem smi- slu pa tudi nakladanje in razkladanje sortimentov. Prevoz se sestoji iz prazne in polne (ko je vozilo naloženo) vožnje vozila. Pri prevozih z vozili, ki niso opremljena z nakladalnimi napravami in jih na- kladama ročno ali z napravami in stroji, ki niso na vozilih, opravlja vozilo koristno delo le pri polni vožnji (glavni čas). Ves ostali čas je pomožen. čas prazne vožnje je v sorazmerju s polno vožnjo (ista relacija). čas nakladanja in razkladanja pa ni v nobeni odvisnosti od časa vožnje. Ta čas je odvisen od načina in drugih pogojev nakladanja ter vrste sortimentov. V neki časovni enoti (dan, mesec, leto) je razmerje glavnega in pomožnega časa odvisno od dolžine relacije (časa vožnje) in časa nakladanja. čim krajša je relacija in čim dalj časa traja nakladanje in razkladanje tem manj časa opravlja vozilo »koristno delo«, to je, manj časa prevaža tovor (glej Krivec 1, Bojanin, Se- ver 4). Del stroškov obratovanja vozil je neodvisen od deleža obratovalnega časa, to so fiksni stroški (Bojanin, Sever 4). Ta del stroškov bremeni enoto izdelka (m3 km ali tkm prevoza), in sicer za toliko več, kolikor manj je teh enot. Zaradi tega je razvidno iz kalkulacij cen prevozov lesa (Turk 3, Bojanin, Sever 4), da je tkm na kratkih razdaljah znatno dražji od tkm na dolgih razdaljah. To zahteva, da so norM mativi in ceniki izračunani za posamezne razdalje, običajno v stopnjah po 5 km. Za vsako stopnjo {npr. 6-10, 11-15, 16-20 itd. km) ugotavljamo ob obračunih število tkm in jih izračunavamo po cenikih uporabnikom uslug ter obračunavamo OD voznika. V začetku šestdesetih let smo začeli vgrajevati na vozila hidravlične nakladalne žerjave. Najprej take s kleščami in vrvjo. Pri teh vozilih sta poleg voznika nakla- dala še eden ali dva nakladalca. Pozneje smo vozila opremili s hidravličnimi nakla- dalnimi že·rjavi s čeljustmi. S temi žerjavi lahko naklada in razklada voznik sam. Tako smo vozilo »Usposobili« tudi za nakladanje in razkladanje. Stroj in osebje je enako pri vožnji in nakladanju oz. razkladanju. Poleg voznika je na vozilu obi- čajno še merilec in kakšen nakladalec. Toda ta dva sta tu, da opravita druga opra- vila, ki s samim nakladanjem oz. razkladanjem nimajo nič skupnega. Z montiranjem žerjava na kamion smo dobili napravo, ki je namenjena prevc- vozu in nakladanju oz. razkladanju lesa. Da je temu tako, nam priča uporaba takih naprav (hidravlični čeljustni nakladalni žerjav na kamionu) samo za nakladanje, kjer so za to ustrezni pogoji (relacije, koncentracije npr. Bosni in Hercegovini). Res je. da ima ta naprava, tako kot vse mnogonamenske naprave (npr. unimog s priključki), pri vsakem posameznem opravilu pomanjkljivosti. To je pri vožnji teža dvigala (2 toni in več), ki jo prevažamo kot jalovo obremenitev, pri delu z žerja- vom pa uporabljamo za pogon žerjava 3-4-krat dražji pogonski agregat, kot je sam žerjav, in 3-5-krat premočan pogonski agregat (kamion), kar pov:z:roča velike stroške. Zato iščejo rešitve v sorazmerjih moči in teže dvigala in vozila, v izvedbah, ko ~>snamemo« dvigalo z vozila po nakladanju itd. Vendar, kot kaže, je v srednji Evropi in tudi pri nas najustreznejša rešitev v fiksni montaži žerjava na vozilo. Vozilo, opremljeno z žerjavom, kjer voznik sam opravi vsa dela vožnje in na- kladanja oz. razkladanja sortimentov, ima bistveno drugačno strukturo časov raz- nih opravil kot vozilo brez žerjava. če smo ugotovili, da je vozilo z žerjavom (ne samo žerjav) namenjeno prevozu in nakladanju ter razkladanju sortimentov, je potem glavni čas: čas prevozov in nakladanja oz. razkladanja. To pa je vsota vsega 105 produktivnega časa v delovnem ciklusu. Vozilo z dvigalom opravlja svojo funkcijo pri vožnji in nakladanju oz. razl>poenostavljanjacc, to je presojo koristi od poenostavljanja in škod zaradi napak, ter ob upoštevanju ustreznih omejitev, je možno poiskati ustrezne kom- promise. 4. Zaključki Iz obdelane problematike lahko zaključimo naslednje: 1. Dosleden in popolnoma točen izračun učinkov prevozov gozdnih sortimentov je zelo zamuden, kompliciran in zato drag in neprimeren. Ravno tako je z zara- čunavanjem uslug (storitev) prevoza z nakladanjem in razkladanjem gozdnih sortimentov ter obračunom OD voznikov za ta dela. 2. Vozila, opremljena s hidravličnimi žerjavi, so namenjena tudi za nakladanje in razkladanje lesa. Pri teh vozilih je čas opravil vožnje, nakladanja in razkladanja glavni čas. To pa je skoraj ves obratovalni čas. Zato je pri teh vozilih možno obračunavati učinke, usluge in OD po drugačni, enostavnejši metodiki kot pri vozilih brez žerjavov. 3. Poenostavitev obračunavanja povzroča napake. Te napake so lahko velike, če ne upoštevamo vplivov faktO'rjev, ki vplivajo na hitrost vožnje. 4. Pri poenostavitvah obračunov je potrebno raziskati velikost, obliko in vpliv napake, ki jo poenostavitev povzroča. Nanjo vpliva vrsta vozila, dolžina relacij, kvaliteta cest, vrste dvigal in vrste sortimentov. S presojo pomanjkljivosti zaradi napak in prednosti od poenostavitev obračunov je potrebno poiskati ustrezen kompromis. 109 Literatura Krivec, A.: Mehanizirana nakladanje pri prevozu lesa, ljubljana 1972. Novak, M.: Izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa, Gozd. vest. 1977n. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana 1975. Bojanin, S., Sever, S.: Kalkulacija stroškova rada strojeva u eksploataciji šuma, Mehanizacija šumar- siva 1977, št. 5--10 in 1978, št. 3-4. Bojanin, S.: Sever, S.: Pravilnik o normah Gozdnega gospodarstva Postojna, Postojna 1971. Bojanin, S., Sever, s.: Poročila o preučevanju nakladanja in prevoza lesa pri GG Postojna, OM-150 in HIAB 177- l. 1971, OM-150 in HIAB 560 ter Jonsereds l. 1975, FIAT 697 in HIAB 970- leta 1975. KALKULIERUNG DER ARBEITSEFFEKTE BEIM HOLZTRANSPORT MIT LASTWAGEN Zusammenfassu ng Die Arbeitphase des Holztransportes besteht aus unbeladener und beladener Fahrt, dem Aufladen und Abladen des Holzes. Bei klassischen Fahrzeugen, die ohne Ladevorrichtungen sind und nur dem Holztransport dienen, besteht die nutzliche Zeit in der beladenen Fahrt des Lastwagens. Der Anteil der nOtzlichen Zeit in der gesamten Arbeitszeit hangt ab von der zurOckzulegenden Entfernung und der Aufladendauer. Die Leistung der Fahrzeuge und der Verdienst der Fahrer hangen von denselben Faktoren ab. Eine genaue Kalkulierung des Effektes, des Dienstleistungspreises und des Verdienstes des Fahrers ist in diesem Fali kompliziert. Die mit Aufzugen ausgestatteten Fahrzeuge dienen ausser dem Transport auch dem Auf- und Abladen der Holzsortimente. Der Anteil der niitz~ichen Zeit ist hoch und nicht von der Entfernung oder der Art der Holzsortimente abhangig, sofern diese mit dem Kran behandelt werden. Diese Tatsache sowie die Feststellung, welche aus der Analyse der Betriebskosten hervorgeht, dass namlich der Preis der Arbeitsfahrt pro Stunde nur wenig von dem der Arbeitsstunde beim Auf- und Abladen der Sortimente abweicht, ermoglicht eine andere, einfachere Kalkulation der Leistungen, Dienstleistungspreise und der Fah- rerverdienste beim Transport und dem Auf- und Abladen der Holzsortimente. Es sind folgende Folgerungen mog[•ich: 1. Eine konsequente und ganz genaue Kalkulierung der Effekte beim Transport der Holzsortimente ist sehr zeitraubend und kompliziert, somit kostspielig und ungeeignet. Das gleiche gilt fur die Abrechnung der Tra:nsportdienstleistungen und des Auf~ und Abladens der Holzsortimente sowie die Kalkulierung der Verdienste der Fahrer tor diese Arbeiten. . 2. Fahrzeuge mit hydraulischen Kranen dienen auch dem Auf- und Abladen des Holzes. Bei diesen Fahrzeugen besteht die ni.itzliche Zeit aus der Fahrt und dem Auf- und Abladen. Das ist aber fast die gesamte Betriebszeit. Aus diesem Grunde konnen bei diesen Fahr- zeugen die Leistungen, Dienstl'eistungen und Verdienste mittels einer einfacheren Methodik kalkuliert werden. 3. Die Vereinfachung der Kalkulation bringt Fehler mit sich. Diese Fehler kčnnen be- trachtlich sein wenn die Transportgeschwindigkeit beeinflussenden Faktoren nicht be- achtet werden. 4. Bei den Kalkulationsvereinfachungen ist es notwendig, die Grosse, Form und den Einfluss des verursachten Fehlers zu untersuchen. Die in Betracht kommenden Faktoren sind die Art des Fahrzeuges, die Lange der Entfernungen, die Strassenqualitat, der Kran- typus und die Art der Sortimente. Mittels Beurteilung der Mangelhaftigkeiten, welche aus Fehlern und Kalkulationsvereinfachungen herruhren, soli der entsprechende Kompromis gefunden werden. 110 (UDK 634.0.228:634.0.156.5(497.12 Postojnsko 9.9.0) OBSEG IN POSLEDICE RECENTNIH REGRESIJ, KI NASTAJAJO ZARADI NEGATIVNEGA VPLIVA PREšTEVILNE RASTLINOJEDE DIVJADI NA POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Uvod Gospodarjenje z gozdovi pri gozdnem gospodarstvu Postojna je vse bolj težavno. Neugodna starostna struktura gozdov, ki se kaže v prevelikem deležu prastarih sestojev, in obenem otežena in celo onemogočena obnova teh sestojev, sta privedla do znižanja proizvodnje in tudi letnih sečenj. Velik delež starih jalovih in jelovo-bukovih sestojev je spremenjen s: - sušenjem jelke, - upadanjem prirastka, - slabšanjem izkoriščenosti rastiščnega potenciala, - vse slabšim izpolnjevanjem večnamenske vloge gozda. Vse navedeno nas sili k pospešenemu obnavljanju in s tem tudi k relativno visokim etatom, ki so bili v gozdnogospodarskem načrtu območja za obdobje 1971-1980 tudi predvideni. Vsi ti posegi so nujno potrebni za trajnost gozdne pro- izvodnje v najširšem smislu (trajnost vseh splošnih koristi gozda). Zaradi preveli- kega števila rastlinojede divjadi (jelenjad, srnjad), ki ni usklajeno s prehrambenimi razmerami v okolju je v zadnjem nekajletnem obdobju na velikem delu starih je-bu sestojev naravna in umetna obnova povsem onemogočena, s tem je ote- ženo gospodarjenje in ogrožena trajna večnamenska vloga gozda. Vse pogosteje pa slišimo pomisleke o pravilnosti gornjih trditev gozdarjev pri gozdnem gospodar- stvu Postojna in prav takšne govorice želimo s tem prispevkom oceniti in posle- dice neusklajenosti postaviti na pravo mesto. Analiza, ki je navedena v prispevku, je bila pripravljena za spremembo območnega gozdnogospodarskega načrta. Obseg negativnega vpliva preštevilne rastlinojede divjadi V letu 1977 smo pri gozdnem gospodarstvu Postojna naredili podobno analizo razvojnih faz sestojev na Snežniku in Javornikih, prav tako pa je bil v tem letu v slovenskem okviru izveden popis malo donosnih gozdov ter recentnih regresij. Da bi lahko razložili, kaj smo v okviru analize zajeli, si moramo ogledati vpliv rastli no jede divjadi na rastlinstvo, ki je naslednji: 1. vplivi v fazi pomlajevanja: - normalen vpliv ali normalen odnos med producenti (rastlinstvom) in potroš- niki (rastlinojedi), ki zagotavlja stabilnost v gozdnem ekosistemu in s tem ohranitev vseh rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča gozdovom izpolnjevanje njihove več­ namenske vloge, - selektivni vpliv, ki se kaže v si-romašenju pestrosti rastlinskih vrst; kot pri- mer lahko navedemo v naravnem mešanem mladju Abieti-Fagetuma izginjanje drevesnih vrst, kot so: jelka, javor, brest in bukev ter ostajanje smreke, ki je od divjadi najmanj ogrožena, - selektivni vpliv na obseg umetne obnove in izbiro drevesnih vrst pri umetni obnovi sestojev. Ta se kaže v večanju obsega umetne obnove in nižanju obsega 111 mnogo prime·rnejše naravne obnove. Prav tako se v preveliki meri v drevesnicah v Sloveniji proizvajajo sadike smreke in nato pogozdujejo na terenu, ker jih je možno racionalno in uspešno zaščititi pred negativnim vplivom rastlinojede divjadi, - vpliv, ki onemogoča naravno obnovo, z velikimi vlaganji pa je mogoča umetna obnova (spopolnjevanje, počasna rast zaradi objedanja stranskih poganj- kov, ki niso zaščiteni); vprašljiva pa je njihova bodočnost (nevarnost lupljenja, slaba kvaliteta), vpliv, ki onemogoča obnovo, najsi bo naravno ali umetno. Zaradi prekinjene obnove je onemogočen prehod drevja in sestaja skozi vse razvojne faze, poruši se normalno razmerje med razvojnimi fazami in s tem onemogoči trajno izpolnje- vanje večnamenske vloge gozda. Izpad obnove pomeni dolgoročno tudi znižanje proizvodnje in s tem seveda tudi donosov v obliki etata in vseh ostalih koristi gozda. 2. vplivi v ostalih razvojnih fazah sestojev: - lupljenje letvenjakov in drogovnjakov smreke in delno jelke ter lupljenje bresta vseh dimenzij. Za spremljanje vpliva rastlinojede divjadi na naravno obnovo imamo pri gozd- nem gospodarstvu Postojna od 1969. leta postavljenih 64 parov ploskev v velikosti 1 X 7 m, od tega je ena ograjena, druga, kontrolna, pa neograjena. Poleg tega vsako leto tudi analiziramo vpliv rastlinojede divjadi na vse nasade ter letvenjake in drogovnjake smreke. Na teh osnovah smo vključili v analizo recentnih regresij le tiste površine, kjer je danes dokazan velik negativen vpliv rastlinojede divjadi (onemogočena naravna obnova ali obnova v celoti in vpliv na že osnovane nasade). Rezultati analize so potrdili naše predhodne ugotovitve: Tabela 1. Delež ogroženih gozdov v območju Površina Ogroženo v območju ha Abieti-Fagetum 35.805 10.684 30 Ostalo 32.673 679 2 SKUPAJ 68.478 11.363 17 Pod največjim negativnim vplivom so prav najboljši sestoji (30 °/o Abieti-Fage- tuma) na apnencu v osrčju snežniška-javorniškega masiva; V območju je ogroženih kar 17 °/o vseh gozdov; zaradi tega so trajno ogrožene osnovne naloge gozda in seveda ekonomski položaj gozdnega gospodarstva; Največji negativni vpliv je na razvojno fazo pomlajenca (86 °/o površin); ker ni mogoča nujno potrebna osnova, a tudi ni mogoče norm.alno gospodarjenje z gozdovi. Posledice negativnega vpliva preštevilne, z možnostmi okolja neusklajene rastlinojede divjadi na gozdove v območju Tako velik obseg gozdnih površin, ki so pod stalnim negativnim vplivom preštevilne, z okoljem neusklajene rastlinojede divjadi, potegne za seboj vrsto posledic. Obseg je tako velik, da ga z notranjimi rezervami ne moremo več bla- žiti. Poleg tega se je v zadnjem 10-letnem obdobju še naglo in močno stopnjeval. Posledice. se kažejo danes v rušenju vseh nalog gozdov v območju: 112 Tabela 2. Obseg poškodb po razvojnih fazah sestojev in stopnjah poškodovanosti nosilcev funkcij Nosilci funkcij Mladje Prirastek poškodovani ali Pomlajenec Prebiral ni SKUPAJ uničeni na deležu %. % 0/o % % (%} površine ha ha ha ha Do 20 °/o 66 5 8 7 194 2 268 2 Nad 20-40% 652 49 445 5 1097 10 Nad 40-60% 515 39 47 43 2353 23 2915 26 Nad 60-80% 84 6 10 9 2930 30 106 100 3130 28 Nad BO% 7 1 45 41 3901 40 3953 34 SKUPAJ ha 1324 100 110 100 9823 100 106 100 11363 100 % 12 1 86 1 100 onemogočena obnova poslabšuje razpored razvojnih faz sestojev (vse več je starih sestojev, mnogo premalo pa je mlajših razvojnih faz, zlasti mladja}, - dolgoročno gledano se zmanjšuje proizvodnja lesne mase v naših gozdovih. Zakasnitev potrebne obnove za 1 leto pomeni na 1 ha površine izpad proizvodnje za okrog 6m3 (taka je približna višina poprečnega starostnega prirastka naših sestojev jelke - bukve}, - zaradi zagotovitve vsaj minimalnega opravljanja vseh vlog gozda je po- trebno v starih, že preredčenih jelovo-bukovih sestojih brez obnove močno ome- jiti sečnje. Seka se lahko le slabo vitalno in hudo poškodovano drevje; s tem se močno nižajo etati v območju, - gozdovi v vse slabši meri izpolnjujejo tudi svojo varovalno vlogo: slabša se gozdna mikroklima, slabšajo se pogoji za rast posameznih drevesnih in grmovnih vrst in s tem v zvezi tudi zeliščnih in raznih živalskih vrst. Gozd postopno izgublja svojo gozdno fiziognomijo. Večkrat so bili že omenjeni stari sestoji. Gre za redke, "130-"160 let stare jelovo-bukove sestoje. V tabeli 3 je prikazan razvoj skozi več kot 50-letno obdobje nekaj tipičnih oddelkov iz gospodarske enote Snežnik. Ne gre niti za najbolj kri- tične razmere, podobne so razmere na vseh ostalih področjih. Vidimo, da so Tabela 3. Razvoj števila drevja, lesne zaloge, poprečnega drevesa in razdalje med drevesi (Snežnik add. 6, 8, 9, 10, 11, 13, 19, 20, 40; 280 ha) 1942 1955 N/ha igl. 573 492 377 366 288 List. 124 115 143 150 131 Sa 697 607 520 516 419 M/ha igl. 252 273 289 341 315 List. 37 39 56 59 61 Sa 289 312 345 400 376 Popr. drevo Ig l. 0,43 0,55 0,76 0,93 1,09 List. 0,29 0,33 0,39 0,39 0,46 Sa 0.41 0,51 0,66 0,77 0,89 Razmak med drevesi 3.8 4,1 4,4 4,4 4,9 113 Tabela 4. Primerjava normalnega etata z znižanim etatom zaradi onemogočene obnove Etat pod negativnim Normalni etat na leto (pospešena obnova) vplivom preštevilne divjadi (onemogočena obnova) Po v. Sektor lastništva m3/ha skupaj m3/ha skupaj igl.llist.l SA ig l. 1 list. 1 SA igl.llist.j SA igl. 1 list. 1 SA 5367 družbeni - GG 7,8 1,2 9,0 41.862 6.440 48.302 3,0 0,5 3,5 16.101 2.683 18.784 3739 zasebni 4,0 0,6 4,6 14.956 2.243 17.199 2,0 0,2 2,2 7.478 747 8.225 184 družbeni - kmetij. 4,0 0,6 4,6 736 110 846 2,0 0,2 2,2 368 37 405 9290 skupaj območje 6,2 0,9 7,1 57.554 8.793 66.347 2,6 0,3 2,9 23.947 3.467 27.414 Razlika med etatoma: ig l. list. SA SKUPAJ 33.607 5.326 38.933 m3/ha na leto 3,6 0,6 4,2 danes že zelo velike razdalje med drevesi (4.9 m). Ce pa bi odšteli še drevje iz 3. in 4. debelinske stopnje, ki je vse po vrsti nevitalno (ostanki nevitalnega dela populacije pri jel ki) in nekvalitetno (listavci), pridemo do 5.5 m razmika med dre- vesi. Gre torej res za -redke sestoje, nujno potrebne hitre obnove. Taki kot so, nimajo perspektive. Prav obnova pa je v tem trenutku nemogoča in s tem tudi normalno gospodarjenje. Tu bi se omejili predvsem na znižanje donosov v lesu, ki pa je le ena od cele palete nalog, ki jih pred gozd postavlja družba. V tabeli 4 je prikazana razlika med normalnim etatom v starih jelovo-.bukovih sestojih, nujno potrebnih obnove, in etatom, ki se sestoji iz pobiranja slučajnih donosov. S tako sečnjo poskušamo še ohraniti podobo in opravljanje večnamenske vloge tem gozdovom. Z normalnim etatom bi v teh sestoj ih z onemogočeno obnovo povzročili neprecenljivo škodo, . kajti gozdovi bi do kraja izgubili danes že .načeto fiziognomijo in s tem opravljanje vseh svojih koristnih nalog. Razlika med etatoma pa je tisto znižanje, ki je danes pogojeno s preštevilne, z okoljem neusklajeno rastlinojedo divjadjo. Zaključek V današnjih razmerah preštevilna, z okoljem neusklajena rastlinojeda divjad, onemogoča obnovo in s tem normalno gospodarjenje z gozdovi in ogroža trajnost vseh nalog gozdov. Da bi v kar največji meri zagotovili dolgoročno trajnost in da bi ohranili gozdove na snežniška-javorniškem masivu, je poleg drugih ukrepov nujno potrebno tudi zniževanje etatov. Franc Perko, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Gozd negospodarski načrt za postojnsko gozdnogospodarsko območje 1971-80. 2. Sprem<:Jmba gozdnogospodarskega načrta za postojnsko gozdnogospodarsko območje 1971-80. 3. Rezultati analize popisa malodonosnih gozdov in recentnih regrestj, Ljubljana 1978. 114 UDK 634.0.671:674 MOžNE REŠITVE NEKATERIH VPRAšANJ PRI UREJANJU DOHODKOVNIH ODNOSOV MED GOZDARSTVOM IN LESARSTVOM 1. Kdaj lahko poslujemo po načelih skupnega prihodka Proizvodi in storitve, ki se javljajo kot blago na trgu, so ponavadi rezultat dela delavcev več temeljnih organizacij združenega dela. Rezultat skupnega dela je skupen proizvod, s prodajo katerega realiziramo skupen prihodek. Dohodek, ki ga dosežemo s tržno realizacijo skupnega proizvoda, je zato odraz proizvodnega dela in gospodarjenja vseh celic združenega dela, ki delovno, poslovno in proizvodno sodelujejo pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda. Do sedaj so vladali tudi med delavci, ki so bili v takšni ali drugačni obliki med seboj povezani, kupopro- dajni odnosi. To pa je v nasprotju z družbenim značajem lastnine in z načelom, da si delovnih rezultatov ni mogoče prisvajati neodvisno od prispevka v delu. Zato je izrinjanje tržne stihije eden od najpomembnejših ciljev, ki ga moramo zasledovati pri spreminjanju osnov družbenoekonomskih odnosov med delavci v organizaci- jah združenega dela; le-ti so pri ustvarjanju uporabnih vrednosti in vrednosti na sploh med seboj povezani in odvisni. Odnosi med delavci naj temelj ijo na združe- vanju dela in sredstev, na medsebojnem poslovnem sodelovanju, na medsebojnem prevzemanju tveganj ·ter sodelovanju v skupnem poslovnem uspehu. Delavci, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega proizvoda, pridobivajo tudi doho- dek, ki ga prinaša skupni proizvod. Pridobivajo ga v odvisnosti od svojega delov- nega prispevka (v obliki, ki jo merimo po vnaprej dogovorjenih standardih in nor- mativih) k tržnemu rezultatu, torej k dohodku, ki ga prinaša izdelek skupnega dela. Delavci ·različnih temeljnih organizacij, ki med seboj sodelujejo tako, da izde- lujejo skupni proizvod, pridobivajo svoj dohodek iz skupnega prihodka. S skup- nim prihod kom so v smislu 67. člena zakona o združenem delu mišljeni: 1. prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah v sestavi ene ali več delovnih organizacij (fazna proizvodnja oziroma proizvodnja, ki se vgrajuje v enoten pro- izvod); 2. prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov in storitev v sodelovanju med pro- izvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter organizacijami združe- nega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev ne glede na to, ali so v sestavi iste organizacije združenega dela, v isti organizaciji združenega dela ali ne. Delavci proizvodnih temeljnih organizacij. ki združujejo delo in sredstva, ures- ničujejo skupni prihodek, opredeljen v točki 1: - v pogojih fazne proizvodnje oziroma v pogojih vertikalna delitve dela med dvema ali več temeljnimi organizacijami združenega dela. V tem primeru se celotno tekoče in minulo delo delavcev teh temeljnih organizacij materializira v enotnem skupnem proizvodu dela; ta se realizira in izrazi kot vrednost na trgu; - v pogojih komplementarne proizvodnje oziroma v pogojih horizontalne de- litve dela med dvema ali več temeljnimi organizacijami združenega dela. V tem primeru se v enoten proizvod vgrajujejo takšni proizvodi, ki se sicer lahko samo- stojno izrazijo in realizirajo na trgu in se z njimi ustvarja prihodek. Z realizacijo enotnega proizvoda (končnega) delavcev teh temeljnih organizacij, ki so združile delo in sredstva, pa se ustvarja skupen prihodek. Podobno kot fazna proizvodnja predstavlja tudi komplementarne proizvodnja specifično obliko združevanja teko- 115 čega in minulega dela delavcev dveh ali več temeljnih organizacij združenega dela, in sicer zaradi proizvodnje enotnega proizvoda, namenjenega tržni izme- njavi; - v pogojih kombinirane horizontalne-vertikalne delitve dela oziroma v pogo- jih kombiniranja fazne in komp·lementarne proizvodnje. Takih primerov je v praksi največ. Malokdaj se namreč končni proizvod izdela do konca samo z dodatnim delom oziroma z dodatno obdelavo ali dodelava prejetega proizvoda. V večini primerov je treba prejeti polproizvod obdelati , dodelati in ga potem skupaj z dru- gimi proizvodi vgraditi v enoten končni proizvod. Zakon o združenem delu določa, da se skupni prihodek ustvarja tudi s prodajo izdelkov in sto·ritev v sodelovanju med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela na eni strani ter organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s posli prometa blaga in storitev na drugi strani. Vendar, ker nas zanima predvsem poslovanje po načelu skupnega prihodka, kadar sodelujejo med seboj proizvodne temeljne organizacije združenega dela, te oblike sodelovanja ne bomo posebej obravnavali. Bistveni pogoj za poslovanje po načelih skupnega prihodka je torej delitev dela - horizontalna in/ali vertikalna. Zato po naši oceni ne moremo govoriti o skupnem prihodku takrat, kadar rezultat dela ni skupni proizvod . V praksi pa se večkrat pojavljajo ideje, da lahko po načelih skupnega prihodka ·rešujemo tudi probleme različnih pogojev proizvodnje v temeljnih organizacijah znotraj iste delovne organizacije. V gozdarstvu so namreč primeri, ko se enaki gozdni lesni proizvodi zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev proizvajajo z različnimi proizvodnimi stroški, na ~rgu pa se za vse dosega enaka cena. Prav za rešitev tega problema so v nekaterih gozdnih gospodarstvih sprejeli sporazum o skupnem prihodku. Ocenili so, da je skladno z zakonskim določilom treba •razlagati skupni prihodek tudi tako, da je to prihodek, ki se ustvarja v določenem prostoru, in sicer v konkretnem primeru na območju enega gozdnega gospodarstva. V bistvu so na ta način izenačili celotni prihodek delovne organizacije, ki ga dosegajo s prodajo posameznih (ne skupnih) proizvodov pri skupnem prihodku. Skupni prihodek (beri celotni prihodek) porazdeljujejo na temeljne organizacije po merilih in kriterijih, določenih v samoupravnem sporazumu. Zakon o združenem delu in zakon o gozdovih govorita o tem, da je treba v temeljnih organizacijah posebej ugotavljati tisti del dohodka, ki je rezultat boljših pogojev gospodarjenja. Zakon o gozdovih tudi določa, kako je treba pokrivati negativni finančni rezultat v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo zaradi slabših naravnih pogojev slabše poslovne rezultate. če razporejamo celotni prihodek, dosežen v delovni organizaciji, na temeljne organizacije, tako kot da bi bil to skupni prihodek, in pri tem upoštevamo kot merilo potrebno živo in minulo delo, potem smo dohodek, pridobljen iz izjemnih ugodnosti, v temeljnih organizacijah anulirali. S pomočjo kriterijev, ki smo jih uporabili pri razporejanju skupnega prihodka, smo ga predhodno porazdelili na vse temeljne organizacije. Iz tega izhaja, da ga v nobeni temeljni organizaciji ni, ali nasprotno, da se lahko pojavlja v vseh temeljnih organizacijah. Takšne rešitve pa niso skladne z zakonom o združenem delu, z zakonom o gozdovih in z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Z vsemi temi izvajanji nismo hoteli reči, da v gozdarskih organizacijah združe- nega dela pri urejanju dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami zno- traj delovne organizacije ne smemo upoštevati različnih naravnih in proizvodnih pogojev. Hoteli smo povedati le to, da se pri reševanju problemov te vrste ne moremo p9služevati določil, ki veljajo za skupni prihodek. 116 2. Skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij Skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij opredeljujeta zakon o združenem delu in zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Tako je po zakonu o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij tisti prihodek, ki je dosežen v skladu s samoupravnim sporazumom, in to s prodajo proizvodov ali storitev. Ti so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več temeljnih organizacij v sestavi ene delovne organizacije ali več delovnih organizacij. Iz istega zakona je razvidno, da se udeležba v skupnem prihodku ugotavlja na osnovi realiziranih prihodkov, ali bolje rečeno prodanih in plačanih proizvodov in storitev, ki so re- zultat skupnega dela. Iz teh opredelitev lahko zaključimo, da pri poslovanju po načelih skupnega prihodka ne moremo govoriti o plačilu akontacij za prevzete proizvode, preden je bil skupni proizvod prodan. Prihodki iz deležev v skupnem prihodku so namreč odvisni od osnov in meril, ki so po samoupravnem sporazumu dogovorjeni za razporejanje skupnega prihodka, in od dosežene prodajne cene skupnega proizvoda. Zato lahko v smislu zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka govorimo le o začasni in dokončni razporeditvi tega prihodka. Obe razporeditvi, začasna in dokončna, pa se opravita iz prehodnega računa v temeljni delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, v poslovni skupnosti ali kmetijski zadrugi prek katere se ustvarja skupni prihodek. Opravita se takrat, ko je skupni izdelek prodan in plačan. če skupni izdelek ni prodan in plačan, ni dotoka sredstev na prehodni račun, zato tudi ne more biti razporeditve skupnega prihodka. Po določilih zakona se namreč skupni prihodek ustvarja in razporeja prek prehodnega računa. Le pri upoštevanju teh določil je v praksi mogoče med- sebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki združujejo dela in sredstva, urejati skladno z zakonskimi do- ločili. če deleži v skupnem prihodku niso tudi časovno vezani na prodajo skup- nega proizvoda, se določila sporazuma o razporejanju skupnega prihodka spreme- nijo v sporazum o oblikovanju cen. S tem pa se pri urejanju dohodkovnih odnosov izgubi vsebina, ki jim jo daje zakon o združenem delu. Rekli smo že, da je skupni prihodek tisti prihodek, ki ga prinaša skupni proiz- vod. Vendar je skupni proizvod, ki je šel skozi proizvodni proces v dveh temeljnih organizacijah, velikokrat še zmeraj polproizvod, če ga gledamo skozi možnost na- daljnje predelave. Tako je, denimo, hlodovina končni proizvod, če jo jemljemo kot proizvodni proces v gozdarstvu, kot proizvodni proces v primarni predelavi lesa pa le polproizvod. Prav tako je žagani les končni izdelek in sicer kot izdelek primarne predelave lesa, polizdelek oziroma polproizvod pa v primeru, če ga gledamo skozi proizvodnjo končnih lesnih izdelkov. Zato je pri opredeljevanju skupnega prihodka pomembno, ati spremljamo gibanje izdelka prve temeljne organizacije skozi vse nadaljnje predelovalne faze in skozi prodajo dejanskega končnega izdelka, ali pa nas zanima samo učinek, ki ga prinašajo izdelki v temeljni organizaciji, kjer je skupni proizvod gledan z vidika prve temeljne organizacije nadaljnje predelave tudi končni proizvod. Kakšna je nadaljnja usoda izdelka (polizdelka) nas potem ne zanima več. Delež v skupnem prihodku je enak ne glede na to, ali so ta izdelek oziroma polizdelek prodali na trgu ali pa vzeli v nadaljnjo predelavo in prodali v drugačni obliki. Pri opredeljevanju skupnega prihodka nastopita torej dve možnosti: 1. Skupni prihodek je prihodek, ki ga prinaša skupni proizvod v temeljni orga~ nizaciji, kjer je skupni proizvod z vidika te temeljne organizacije končni izdelek. Nadaljnja usoda tega izdelka dela temeljnih organizacij poprejšnjih faz ne zanima. 117 2. Dohodkovna povezanost je vzpostavljena v celotni proizvodni verigi. V tem primeru napravijo temeljne organizacije nadaljnjih faz predelave obračun skup- nega prihodka s temeljnimi organizacijami predhodnih faz, in to takrat, kadar imajo skupni prihodek poračunan z vsemi nadaljnjimi proizvajalci in s trgovino. V tem primeru je poslovanje po načelih skupnega prihodka vzpostavljeno v ce- lotni proizvodni verigi. Skupni prihodek je ves prihodek, ki je realiziran na pre- hodnem računu na račun udeležbe lesa v končnem izdelku. Iz določil zakona o združenem delu izhaja, da mora biti pri poslovanju po načelih skupnega prihodka povezanost med proizvajalci in končnimi potrošniki oziroma trgovino večja, kot je bila doslej. Višina celotnega prihodka, ki se oblikuje na osnovi deležev v skupnem prihodku, mora biti odvisna od realizirane cene končnega izdelka. Zato je treba soodvisnost med prihodkom, ki ga dosežemo s končno prodajo, in dohodkom, ki ga iz tega pridobijo proizvajalci surovin, pove- čati. To pa je mogoče samo v primeru, če se dohodkovna soodvisnost vzpostavi od proizvajalcev surovin do trgovine. Vendar to ne pomeni, da temeljne organiza- cije prve faze sodelujejo s temeljnimi organizacijami trgovine oziroma z zadnjo fazo predelave, ampak le, da je delež v skupnem p·rihodku vseh udeležencev v proizvodnem procesu odvisen na eni strani od kriterijev za razporejanje skupnega prihodka, na drugi strani pa od cene končnega izdelka. Končni izdelek je oprede- ljen kot skupni izdelek med temeljnimi O'rganizacijami zadnje in predzadnje faze predelave. Pri sodelovanju med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo v vertikalni delitvi dela v fazni proizvodnji, pa so kot skupni proizvodi v bistvu opredeljeni le fazni proizvodi. Vendar je !>cena« teh taznih skupnih proizvodov odvisna od dose- žene prodajne cene skupnega proizvoda temeljne o'rganizacije zadnje in pred- zadnje faze. čeprav je zakonu o združenem delu bližja rešitev, navedena v točki dve, pa prinaša tudi nekatere probleme. Kot prvega lahko omenimo pogoj, da mora biti pri tako opredeljenem skupnem prihodku poslovanje po načelih skupnega prihod- ka vzpostavljeno v celotni proizvodni verigi. Ker je s poslovanjem po načelih skupnega prihodka povezana tudi rešitev vrste problemov, naštetih v 68. členu zakona o združenem delu, je vprašanje, če je mogoče v kratkem času vzpostaviti kvalitetne rešitve v celotni proizvodni verigi. Zato bo treba bržkone začasno le preiti na rešitve, ki bodo opredeljevale kot skupni prihodek tisti prihodek, ki se bo realiziral na prehodnem računu temeljne organizacije nadaljnje predelave, in sicer na podlagi tržne prodaje njenih proizvodov. Tako s poslovanjem po načelih skup- nega prihodka ne bo treba čakati vseobsegajočih rešitev, ampak bodo možne tudi parcialne - delne rešitve, kot denimo gozdarstvo in primarna predelava lesa. 3. Skupni proizvod Rekli smo že, da je skupni prihodek tisti prihodek, ki ga ·realiziramo s prodajo skupnega proizvoda. Skupni proizvod pa je proizvod, lkonjsko smrt« in v gozdovih, kjer so pasli, so nekdaj tiso načrtno izsekavali. V iglicah, lubju, lesu in semenkah razen v arilusu - se nahaja taxin (Ca7 Hs1 010 N), alkaloid grenkega okusa. Bio- kemija naj bi razčistila to negotovost glede strupenega učinka tise. 129 število dreves tise po debelinskih stopnjah in lastnikih 10 16 21 31 41 51 ·m-~ - Nahajališče, Lastnik gozda: do do do do do do 0.> >Cl) Kraj ::SQ) ci ledinsko ime priimek, ime 15 20 30 40 50 60 ~lo.. Cl) 'O ro cm cm cm cm cm cm N 1 Podpeči ne Koprivc Franc Sentvid 1 2 Podpeči ne Zibret Mirko Sentvid 41 17 6 5 3 Podpeči ne Brovč Stanko Podpeč 51 32 11 1 4 Podpeči ne Luskar Ivan Podpeč 26 7 5 2 5 Podpeči ne Polšak Martin Podvine 7 3 1 6 Podpeči ne Koželj Ivan Podvine 2 1 1 7 Tičnica Zakošek Alojz Podpeč 26 12 2 5 8 Gmajna Polšak Martin Podpeč 2 2 1 9 Zavoj ce Jančič Amalija Podpeč 6 1 1 10 Zavoj ce Gračner Drago Sen tvid 14 5 1 11 Bohor Polšak Martin Podpeč 10 7 1 12 Nad pečinam Romih Angela Planin. vas 49 27 6 2 13 Nad pečinam Zibret Anton Doropolje 8 4 1 14 Nad pečinam Vertačnik Jože Podvine 51 46 12 4 2 15 Pod Koprivcem Kunst Jože Podvine 20 22 6 2 16 Pod Koprivcem Pertinač Martin Planin. vas 16 22 3 3 17 Laze Koprivc Stan ko Planin. vas 20 5 1 1 18 Laze Brilej Jože Planin. vas 6 19 Laze Koželj Vinko Planin. vas 18 4 20 Na Selah Perčič Ivan Podvine 1 12 13 2 21 Na Selah Koželj Franc Podvine 6 28 30 31 6 22 Na Selah Grobelšek Franc Podvine 24 15 50 11 Skupaj 437 272 141 44 5 900 V preteklosti je bilo tise mnogo več v naših gozdovih, o tem pričajo številna ledinska in krajevna imena npr. Tisin vrh, Tisovec, Tisovina, Kisovec ipd. Preuče­ vanja tise v mnogih deželah Evrope kažejo na vztrajno in počasno odmiranje te avtohtone drevesne vrste. Da se je tisa marsikje le ohranila kljub velikemu izkoriščanju in zatiranju v preteklosti, je pripisati njeni izredni vitalnosti in odpornosti proti boleznim in škodljivcem ter pošl>To je ena izmed najbolje načrtovanih poti z zelo raznoliko naravo, kar sem jih videl kjerkoli po svetu. V tej poti so združe- ne iskrena poezija narave, čudež za gozdar- ja in praktična uporaba dobro negovanega gozda. Posebno globok vtis napravi na človeka prefinjena mešanica človekovega izkoriščanja gozda in naravni ekološki pro- cesi. Zelo sem hvaležen, da sem imel pri- ložnost spoznati to pot.« Menim, da nam tako Jaskava ocena kot tudi množični obiski morajo vliti nov pol·et in nam hkrati utrjujejo prepričanje, da je delo z javnostjo naša strokovna obveza. Nikolaj Lapuh POMEN GOZDOV V PROSTORSKEM PLANIRANJU Prostorsko planiranje je del družbenega planiranja in načrtovanje v gozdarstvu je se- stavni del prostorskega planiranja. Prav sedaj izdelujemo prostorske plane po krajevnih skupnostih, občinah in republiki. Zakonodaja s področja prostorskega plani~ ranja nalaga, da se gozdarstvo aktivno vklju- či na vseh treh nivojih. Gre za namensko opredelitev gozdnega prostora v bližnji in daljnji bodočnosti 1980 do 1985 z elementi do leta 2000. Pri tem je po- trebno opredeliti - valorizirati in kategorizi- rati vse gozdove s prikazom njihovega po- tenciala kakor tudi ostale površine, ki še niso gozd, se pa že zaraščajo, oziroma jih kmetijske organizacije niso vključile v svoje prostorske plane. · Za prostorsko planiranje v gozdarstvu ima- mo izdelano začasno obvezno metodologijo, enotno za vso Slovenijo. Ta metodologija temel·ji na naravnih danostih in daje pouda- rek splošno koristni funkciji gozdov, ki je bila do sedaj bolj ali manj zapostavljena. Nikakor pa ne gre za podcenjevanje lesno- proizvodne funkcije gozda, saj je vsak na- ravno zasnovan in gospodarjen gozd mnogo- namenski in opravlja poleg lesnoproizvodne še :vse ostale funkcije. Zato je potrebno, da gozdarstvo jasno opredeli za gozdarstvo prednostna območja, hkrati pa naj se z jas- nimi kazalci naravnih danosti vključi v pro- storsko načrtovanje pri dejavnostih, ki pose- gajo v gozdni prostor. Po začasno obvezni metodologiji naj bi namensko ovrednotenje gozdnega prostora obsegalo naslednje kategorije: varovalno, hidrološke, klimatsko, higien- sko-zdravstveno, turistično-rekreacijsko, !·es- no-proizvodno, poučno-raziskovalno, ob- rambno, krajinsko-·estetsko, spomeniško-var- stveno in druge rabe gozdnega prostora (in- frastruktura, kamnolomi, peskokopi, glino- kopi, deponije). Iz navedenega sledi, da gre za mnogo- namensko usmerjenost slovenskega gozdar- stva. Za večje posege v gozdove bodo v bodoče potrebni idejni načrti in ne samo končni, kot je bilo do sedaj v praksi. Ali z drugo besedo: gozdarji moramo sodelovati pri vseh posegih v gozdni prostor že od sa- mega začetka, ne pa da smo postavljeni pred dejstvo šele potem, ko so drugi projekti 139 že narejeni. Zato je potrebno že pri tem prostorskem načrtovanju jasno opredeliti prednostna območja za gozdarstvo ter prika- zati primernost območja za druge porabnike prostora. · Estetsko podobo naših gozdov najbolj ka- zijo elektrovodi, ki često tudi neopravičeno globoko ranijo sestoj. Z malo več razumeva- nja in posluha za naravo bi lahko marsikdaj prizanesr·i tej največji naravni tvorbi - goz- du. Iz prakse pa vidimo, da pri urbanistih prepogosto prevlada gospodarski račun, medtem ko na ekološko funkcijo gozdov če­ sto pozabijo. Sedaj pa je tudi gozdarjem dana možnost in dolžnost, da že od samega začetka usmerjajo vse posege v gozdove. Tone Hočevar, dipl. inž. gozd. KNJI2EVNOST KNJIGA O TROPSKIH DREVESIH IN GOZDOVIH Halle, F.,· Oldeman, R. A. A.; Tom/ison, P. B.: Tropical Trees and Forests. An architec- tural Analysis (Tropska drevesa in gozdovi. Analiza arhitekture). Springer-Verlag, Berlin- Heidelberg-New York 1978, 441 strani, šte- vilne fotografije in skice, terminološki slo- varček, bib/iografi;a, kazalo rastlinskih imen, stvarno kazalo. Ta nova pridobitev naše gozdarske knjiž- nice obravnava vegetacijsko arhitekturo in morfogenezo tropskih dreves. Na podlagi te- ga prispeva tudi k razumevanju razvojnih sta- dijev in sukcesij tropskega gozda. Sega tudi na področje taksonomije, rastlinske fiziolo- gije in biogeografije. Rastlinsko arhitekturo in morfogenezo so avtorji začeli preuče­ vati v tropskem deževnem gozdu, ker se tropski deževni gozd odlikuje z enkratno raznolikostjo in bujnostjo živega sveta. Ne- kaj te raznolikosti je tudi v zmernem pod- nebnem pasu, zel·o malo pa v hladnem pod- nebnem pasu. Spoznanja iz tropskega gozda lahko do neke mere prenesemo torej tudi v gozdove hladnejših podnebij, obratno je mnogo težje. že samo listanje po bogato ilu- strirani knjigi nas prepričuje o neverjetni raznolikosti rastlinskega sveta, na možnosti prilagoditve drevesnih rastlin različnim polo- žajem v gozdnem sestoju in različnim suk- cesijam gozda. žal pa marsikaj od te raz- nolikosti, ki jo knjiga prikazuje, izginja za vedno, zaradi eksploatacije tropskih gozdov, zaradi revščine domačega prebivalstva, ki gozdovom ne prizanaša. Knjiga je odličen prispevek k splošni bo- taniki, in še bolj k botaniki tropske vegeta- cije. S tem daje knjiga tudi teme~jno znanje, ki je potrebno pri gojenju gozdov. Vsem na- šim strokovnjakom, ki imajo ali bodo imeli opraviti s tropskimi gozdovi, knjigo priporo- čamo. Dr. Zupančič Marjan RAZISKOVANJE OKOLJA Gunter Fellenberg: UMWELTFORSCHUNG (Raziskovanje okolja). Einfilhrung in die Probleme der Umwelterschmutzung (Uvod v probleme onesnaženja okolja). 188 strani, 37 slik. Springer-Verlag Berlin, Heidelberg , New York, 1977. Avtor nas v jedrnatem, vsakomur dostop- nem jeziku seznani z osnovnimi vprašanji onesnaženja okolja, širokim spektrom ne- gativnih posledic na živo naravo, možnostmi za preprečevanje akutnih stanj in podobno. Bolj zahtevna fiziološka vprašanja so po- dana tudi shematično in na ta način razum- ljiva širšemu krogu bralcev. Knjižica je na- menjena tako začetniku, tistemu, ki osnove raziskovanja okolja že pozna, kakor tudi strokovnjaku s tega strokovnega področja. Začetnika seznanja z osnovnmi pojmi, de- finicijami in posledicami navidez nedolžnih posegov v okolje ter budi njegovo, danes tako pomembno, okoljevarstveno zavest. Ti- stemu, ki o tej problematiki že nekaj ve, daje poglobljeno znanje in ljubiteljsko zavze- tost za varstvo okolja preusmerja v tvorno dejavnost. Tudi tisti, ki se s probl·ematiko varstva okolja poklicno ukvarja, bo v knjižici našel marsikakšno novo misel o problema- tiki svojega ožjega, kakor tudi sorodnega podpodročja. (Onesnaženje zraka, vode, toplotne polucije, odpadki, pesticidi, nepra- vilna raba zdravil, radioaktivnost, hrup in podobno). Knjižica služi kot dober priroč­ nik, v njej lahko najdemo prav tiste enostav- ne stvari, za katere mislimo, da nam za ved- no »sledijo« ko pa jih moramo »stresti iz rokava«, smo v zadregi. Menim, da bi se z knjižico moral sezna- niti vsak gozdar. Zaslužila bi prevod v slo- venščino. Marjan šolar, dipl. inž. gozd., OZD 140 KNJIGA O REKUL TIVIRANJU OPUSTELIH KRAJIN Barner, J.: Rekultivierung zerstorter Land- schaften. Oekologie, Me/iorationswesen und Anbautechnik. (Rekultiviranje opustelih kra- jin. Ekologija, melioriranje in tehnika sa- jenja). Ferdinand Enke Verlag Stuttgart 1978, strani 220, obširen seznam literature in abe- cedni register gesel. Avtor, ki ga pri nas že poznamo (GV, i978, 7-8) v uvodu ugotavlja, da je v teku človeške zgodovine ostalo od nekdanje zele- ne odeje našega planeta le malo. Tako je ogolela ogr:.omna Kitajska. Erozija s svojimi odplakami je dala barvo Rumeni reki in Ru- menemu morju. Uničenje rastlinja in ogole- lost mediteranskih dežel je pokopal·a cvetoče antične kulture. Ni kontinenta in ne dežele, kjer človekov življenjski prostor ne bi bil pri- zadet zaradi uničenja rastlinja na velikih površinah. čim revnejša je dežela, tem hujši so ti problemi. Posebno je prizadet tropski in subtropski pas, pomislimo samo na širje- nje puščav po vsem svetu, na vedno večjo ogolelost, sušnost in lakoto v sahelskem pasu v Afriki, na nezadržno uničevanje tropskega rastl'inja. Celo dežele izrazitega blagostanja se ukvarjajo z rekultiviranjem znatnih površin; npr. Svica se trudi obnoviti nekdanje visokogorske gozdove. V Skandi- naviji imajo veliko opraviti z rekultiviranjem barij, v Združenih državah so problemi opu- stelih krajin še mnogo večji. Od vse te problematike avtor obravnava le ekološke osnove ter tehnike melioriranja opustelih zemljišč in krajin. Knjiga se od- likuje po veliki sistematičnosti. Velik pouda- rek je na ugotavljanju ekološkega položaja, ki je izhodišče za rekuttivacijska dela. Pretežni del knjige obravnava ekološke vi- dike in možnosti ozelenitve različnih krajin in rastišč. V . tem poglavju je opisanih obilo izkušenj z rekultivacijskimi deli pri najraz- ličnejših ekoloških obremenitvah, od oze- lenjevanja aridnih povrsm do pogozdova- nja v visokem gorovju, od problemov Skandinavije do problemov tropskega in subtropskega pasu. Zelo dobro je ob- delano pogozdovanje Krasa, znane so avtorjeve raziskave na našem slovenskem Krasu. Za praktično kultiviranje opustelih krajin predlaga avtor zelo sistematičen postopek, ki prične s preučevanjem ekoa loškega položaja, nadaljuje s preučevanjem možnih medsebojnih vplivov raznih nastopa- jočih ekoloških faktorjev, z vprašanji primer- nega semenskega in sadiJnega materiala, pri- mernih melioracijskih postopkov, utrditve in obdelave tal, tehnike sajenja. Po preučitvi vseh teh vprašanj naj se delo nadaljuje s poskusnimi rekultivacijskimi deli, ki bodo pokazala pot za delo na večjih površinah. Sploh je pomembna stalna kontrola rezulta- tov rekultivacije, da bi se tako čimbolj izog- nili napakam in neuspehom. Knjiga se prav gotovo loteva zelo aktual- ne problematike. Nezadržna rast svetovne- ga prebivalstva ter nezadržno uničevanje še ohranjenih naravnih bogastev nujno za- hteva temeljite spremembe na vseh po- dročjih človeške dejavnosti. Treba je pola- goma vrniti rastlinsko odejo in rodovitnost tal nepreglednim ogolelim površinam naše- ga planeta. Avtor se zaveda strahovite teže tega problema, zato smatra svojo knjigo le kot skromen prispevek k njegovemu reše- vanju. Seveda ima knjiga tudi slabosti, kar bo kritika gotovo opazila. Knjiga ni kom- pleksna, je le bolj uvod v problematiko rekultivacije opustelih zemljišč in krajin. Knjigo lahko priporočim vsem, ki se s to problematiko ukvarjajo, posebno še tistim, ki jih zanima pogozdovanje težavnih kra- ških predelov, ozelenjevanje v hudourništvu, ozelenjevanje v aridnih razmerah vročega pasu itd. Knjiga je posebno primerna tudi kot pomoč študentom pri njihovih seminar- skih in diplomskih delih. Dr. Zupančič Marjan 141 štajerci se :združujejo Dosedanja razdrobljenost gozdarstva v ma- riborskem gozdnogospodarskem območju onemogoča gospodarno, načrtno in enotno reševanje strokovnih ter poslovnih nalog. Velikih načrtov, kot premena malodonosnih gozdov v Slovenskih goricah in Halozah, na- črtna gradnja mreže gozdnih prometnic, enotno načrtovanje kompleksa predelave lesne surovine, ne bo mogoče uspešno uresničiti ob tako razdrobljenem gozdarstvu in lesni industriji. Zato so temeljne organi- zacije za gozdarstvo, ki so v delovnih orga- nizacijah izven gozdnega gospodarstva, dale pobudo za integralno rešitev tega vprašanja. O pobudi so že razpravljale vse prizadete organizacije združenega dela pa tudi druž- benopolitične organizacije. Razprave po ko- lektivih bodo tekle do konca marca in v njih bodo poskušali sistematično in analitič­ no ugotoviti vse prednosti pa tudi morebitne težave tako zahtevne gospodarske in druž- bene akcije. Pričakujejo, da bo veliko dilem in problemov rešenih že v samoupravni raz- pravi. Program je vsekakor utemeljen, saj zago- tavlja večjo materialno osnovo gozdarstvu v regiji. Nekaj podobnih akcij drugod se je izjalovilo, ker so bile površno in nesamo- ZA'IPUB NA lB lU lKVll Foto: prof. Franjo Rainer upravno pripravljene, čeprav so bile mnoge med njimi po svoji vsebini tudi dobre. V ob- dravskem gozdarstvu gre za temel·jito delo, v katerem mora biti vsakdo prepričan, da se odloča za boljše. Gozdar 6/78 Osebni dohodki v gozdarstvu niso visoki Gozdnogospodarske organizacije so v letu 1978 zelo disciplinirano izpolnjevale določila resolucije in panožnega sporazuma o raz- porejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ugotavljajo, da so osebni dohodki v gozdarstvu, izločeni iz dohodka, znatno pod dogovorjenimi. V letu 1978 so osebni dohodki v gozdarstvu porasli manj kot v gospodarstvu Slovenije. Na račun te- renskih dodatkov so se osebni dohodki po- večali za okoli 1 O 0/o. V celoti so se osebni dohodki, nasproti onim v letu 1977, povečali za 18 %. Dejansko povečanje osebnih do- hodkov je torej le 8% ali za okoli 14 °/o manj kot v gospodarstvu SR Slovenije. Med gozdnimi gospodarstvi so osebni dohodki precej izravnani. Za leto 1979 bo sestavljen nov panožni sporazum o razporejanju do- hodka in osebnih dohodkov. Dolenjski gozdar 1/79 Blejci in Blejčani v trni gori če pišemo o ekskurzij! gozdarjev DIT Bled, moramo biti zelo natančni, kajti prebivalci Bleda (seveda velja tudi za gozdarje) so glede svojega porekla zeta občutljivi. Tudi sam (urednik) sem bil šele pred kratkim ko- rektno opozorjen (opozoril je Bleje), da je velika, če že ne kar mogočna razlika med Blejci in Blejčani. Blejci, da so pravi, avto- 142 htoni domačini in da so Blejčani tudi doma- čini, toda ne avtohtoni - tako rekoč doma- čini z rodovniško napako. Toda kdo bi jim zameril takšno temeljitost, saj smo temeljiti povsod: pri delu, pri samoupravljanju, v kul- turi. Konec koncev imamo na Slovenskem 26 narečij in zakaj ne bi imel·i še pravih Blejcev in onih z napako. Te okoliščine so zabavale naše kolege z Bleda na dolgi poti v Titograd, ki so šli lani v jeseni v goste h črnogorskim gozdarjem. Zelo so bili zadovoljni saj so spoznali kom- pleksno strokovno problematiko te naše naj- manjše republike. Spoznali so njihovo stra- teško strokovno politiko pa tudi vse podrob- nosti, ki opredeljujejo njihova operativna pri- zadevanja. Tudi z organizacijo so bili očitno zel·o za- dovoljni in so tudi javno pohvalili delo svo- jega odbora DIT. Kako je z Blejci in Blejčani pa jih povpra- šajte, ko se boste srečali. še: izkoriščenost gozdarskih kamionov Novomeški gozdarji že dlje časa niso za- dovoljni z učinkom svojih kamionov. Pravijo, da premalo vozijo, saj vozila v glavnem ne dosegajo 200 delovnih dni letno. Normalno bi vozila morala delati vsaj 210 dni. Vzroki za takšno neučinkovitost so raz[·ični, od or- ganizacijskih pa do čisto osebnih. Rešitev vidijo v združitvi kamionskih zmogljivosti v posebni enoti za prevoze. Doslej so bili ka- mioni namreč razdeljeni po TOZD in TOK. Ta pojav je opazen skoraj po vseh gozd- nih gospodarstvih Slovenije. Dodati pa je treba, da tudi tam, kjer so kamioni pod eno organizacijsko streho, z učinkom niso zado- voljni. Pritožujejo se nad težavami pri raz- porejanju kamionov in neustrezno proizvod- no dinamiko na TOZD in TOK, ki je v takšnih organizacijskih okoliščinah še bolj sezonska kot sicer. Upravljalska načela narekujejo, da so ka- mioni tam, kjer se načrtuje gozdna proizvod- nja, ker lahko le v tem slučaju računamo na optimalno organizacijsko in ekonomsko usklajenost prevozov in proizvodnje. Teore- tično je možno doseči optimalno usklajenost tudi s centra- iz skupnih služb. Toda prak- sa dosi·ej te teoretične možnosti še ni potr- dila. Izgleda, da bi se optimumu lahko pri- bližali {toda samo približali) v primeru da bi imeli kamione na dovolj velikih TOZD. Po nekaterih izračunih bi morala imeti takšna TOZD okoli 100.000 m3 letne proizvodnje. Najbrž bomo o teh stvareh še pisali. Kaže, da je problem zelo zanimiv in za nekatere ljudi zelo pereč. Z gotovostjo je ta hip moč trditi le to, da ne gre za tehnotoško, temveč za čisto organizacijsko vprašanje v našem gozdarstvu. Jurij Kozjak na obisku Konec lanskega leta je bil na strokovnem obisku gozdarski strokovnjak iz Turčije dr. Yasar Simšek. če so gozdarji pravilno pre- pisali njegov priimek ni izključeno, da je gost potomec kakšne slovanske, morda celo slovenske rodovine. Ker mož ni znal nič slo- vensko, smemo sklepati kvečjemu to, da je daljni naslednik kakšnega Jurija Kozjaka. Pri nas je študiral našo gozdarsko politiko in organizacijo, sicer pa je predvsem stro- kovnjak za gozdarsko genetiko, zato je po- vedal nekaj podrobnosti o naporih Turčije, da bi pogozdila svojo ogolelo deželo. Dolgo- ročno temeljito so se lotili tega problema. Letno hočejo pogozditi 100.000 ha površin. To ogromno delo bodo lahko opravili le s stroji. Za pogozdovalno mehanizacijo so do- bili posojilo pri Mednarodni banki (52 mio. dolarjev). Pogozdujejo z različnimi vrstami borov, le izjemoma z drugimi drevesnimi vrstami. Dolenjski gozdar 4/78 Predor pod Karavankami .Le nekaj časa v naših časopisih prebira- mo o načrtih in dogovarjanju okoli graditve cestnega predora pod Karavankami, ki bi bila najkrajša cestna povezava severne in južne Evrope. Dogovori z Avstrijci so zaklju~ čeni, mi pa imamo pripravrjeno tudi že grad- beno dokumentacijo. Na trasi predora bo prezračevalni jašek, do katerega bo zgrajena posebna cesta za vzdrževanje. Le-ta bo popolnoma nova (Dov- je-Kladje) in bo dolga 7 km. Investitor je republiška skupnost za ceste. Vrednost in- vesticije (ceste) je 22,000.000,00 din. Kom- pletno nalogo - projekt in izvedbo - so po- nudili gradbenikom na GG Bled, za katere menijo, da bodo nalogi najbolj zagotovo kos. Objekt mora biti dograjen še letos, zato na- loga niti najmanj ni lahka. Gozdarske TOZD bodo zategadelj morale delno spremeniti svoj letošnji program gradenj, kajti nespa- metno bi bilo zamuditi tako redko pril·ožnost, ki se je ponudila njihovim kolegom. Gozdarji gradbeniki pa si od te naloge obetajo tudi vrsto novih izkušenj. Po Presekih 6 143 Lastne drevesnice nerentabilne Soški gozdar, interno glasilo Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina, je v št. 3/"1978 objavilo zanimivo analizo pod naslo- vom Proizvodnja sadik v lastnih drevesnicah je nerentabilna. Problem, ki ga ima še sedaj. ali pa ga je imela v polpretekli dobi sleherna gozdnogospodarska organizacija je kritično in sistematično obdelal mag. Jože Papež. Metoda in rezultati so aplikativni za vse dre- vesnice s podobno tehnologijo. Analiza je pokazala, da so direktni stroški proizvodnje sadik na Tolminskem višji od prodajne cene sadik iz Mengša. Avtor prepričljivo oporeka tudi miselnosti zagovornikov lastnih dreves- nic, ki sodijo, da je iz genetskih razlogov nujno imeti lastno drevesnico; pravi namreč, da vzgoja sadik v lastnih drevesnicah še ne zagotavlja sadike ustrezne provenience. ZAKLJUeUJEMO AKCIJO ZA OBELEŽJE FRANU JESENKU Mineva leto, odkar smo v naši reviji objavili poziv vsem biotehnikam, to je vsem posameznikom in inštitucijam, ki sestavljajo biotehniške dejavnost (kmetijci, biologi, gozdarji, veterinarji, živilci in lesarji), da bi s skupnimi močmi rešili pro- padajoče obeležje Franu Jesenku v ljubljanskem gozdu pod Rožnikom. Inštitucije smo zaprosili posebej, pismeno, ker morajo imeti za samoupravno odločitev ustrezni dokument še enkrat naj vam povemo, da je Fran Jesenko strokovni in pedagoški vzor vsem panogam na tem področju, ki vsako leto podeljujejo JESENKOVO PRIZNA- NJE, ki je najvišje priznanje v naravoslovju. V akciji smo zbrali 14.953,15 din. Sodelovalo je 117 gozdarjev, 1 lesar, 8 gozdarskih delovnih organizacij, 1 le- sarska, i kmetijska ter 1 živilska. Po sklepu uredniškega sveta je bil denar izročen Biotehniški fakulteti, ki je imenovala posebno komisijo za operativno izvedbo sanacije obeležja. Vodja sku- pine je dr. Tone Wraber. Oddelek za krajinarstvo na BF pod vodstvom prof. dr. Ogrina pa bo brezplačno pripravil ustrezno prostorsko in pejsažno rešitev. Komisija ima nekaj opredeljujočih nalog. Raziskati mora namen, čas in avtorje zadevnega obeležja ter tako oceniti njegovo pomembnost. Na osnovi teh raziskav in današnjih razmer bo morala odločiti, alf obeležje samo restavrirati, ali pa ga prenesti na primernejši kraj in ga morebiti razširiti. Treba se je tudi dogovoriti s podjetjem Rast Ljubljana, ki upravlja z ljubljanskimi parki in njihovim inventar- jem. (Tu namreč stoji zanemarjena obeležje). Upamo, da je bila naša pobuda koristna in da bo biotehniška fakulteta Ljub- ljana na primeren način poravnala dolg svojemu vzorniku. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali, zlasti pa pobudniku tovarišu Janezu Brolihu. S tem zaključujemo našo akcijo. O tem •. kako bodo dela napredovala, bomo še pisali. 144 Akcija za ureditev obeležja F. J. je stekla 15. 12. 1977. Do 20. 2. 1979 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-, J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. Cokl Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.-, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljubljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anko Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubtjana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat- Marolt Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, l. Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljubljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubf·jana 50.-, Kmetijski inštitut Slovenije 500.-, B. Varacha Ljubljana 100.-. TOZD Preske Laško 400.-, J. Kovačič Maribor 73,15.-, F. Mihevc Logatec 50.-, P. Loštrk Logatec 50.-, A. Levec Logatec 50.-, 8. Opara Logatec 50.-, A. Lipovec Logatec 50.-, J. Urbančič Logatec 50.-, V. Eržen Logatec 50.-, D. Tollazzi Logatec 50.-, B. Maček Logatec 50.-, F. Matičič Logatec SO.-, T. Canjko Ljubljana 250.-, C. Remic Ljubljana 100.-, F. Jurhar Ljubljana 100.-, M. černe Ljubljana 100.-, J. Kolar Ljubljana 100.-, S. Kavčič Ljubljana 100.-, A. Koprivec Ljubljana 50.-, Cvetka Kuhar Ljubljana 50.-, M. Sirnik 30.-, S. Fister Ljubljana 50.-, l. Zver Ljubljana 30.-, F. Urleb Ljubljana 50.-, B. Bitenc Ljubljana 50.-, J. Božič Ljubljana 100.-, M. Adamič Ljubljana 50.-, A. Dobre Ljub- ljana 50.-, J. čop Ljubljana 50.-, L. Eleršek Ljubljana 50.-, J. Grzin Ljubljana 20.-, N. Ko- vačevič Ljubljana 20.-, J. Kalan Ljubljana 50.-, M. Kuder Ljubljana SO.-, T. Lesnik Ljub- ljana 20.-, l. Smole Ljubljana 50.-, M. Solar Ljubljana 50.-, M. Pavle Ljubljana 50.-, l. žonta Ljubljana 50.-, F. Seničar Ljubljana 100.-, J. Hočevar Bted 100.-, P. Tolar Bled 100.-, DIT lesarstva Ljubljana 1000.-, F. Sevnik Ljubljana 100.-, D. Pogorelc Ljubljana 100.-, l. Marolt Vrhnika 50.-, D. Makovec Vrhnika 50.-, J. Petkovšek Vrhnika SO.-, J. Pirnat Vrhnika 50.-, G. Kersnik Ljubljana 100.-, M. Tavčar Ljubljana 50.-, J. Bizjak Ljubljana 50.-, D. Pavlovec Ljubljana 50.-, Z. Otrin Ljubljana 50.-, S. Koblar Ljubljana SO.-, T. Gašperšič Ljubljana 50.-, D. Beden Ljubljana 50.-, A. Počivavšek Ljubljana 50.- R. Celarc Ljubljana 50.-, B. Breznik Ljubljana 50.-, T. Perovnik Ljubljana 50.-, J. Brus Ljubljana 50.-, Trebežnik, Košir, Budihna in Fajdiga vsi Ljubljana 200.-, J. Skumavec Bled 100.-, P. Langer Brežice 100.-, Ljubljanske mlekarne, TOZD posestva 1000.-, M. $ušteršič Ljubljana 200.-, TOZD gozdar- stvo črmošnjice 500.-, TOK gozdarstvo Novo mesto 300.-, TOZD gozdarstvo Podturn SOO.-, TOZD gozdarstvo Straža 1000.-, TOZD gozdarstvo Novo mesto 500.-, J. Ajdič Maribor 100.-, F. Cafnik Maribor 50.-, V.Rajsman Maribor 50.-, A. Zajc Maribor 50.-, V. Nič Mari- bor 50.-, S. Dobljekar Maribor 100.-, K. Poženel Maribor 50.-, F. Pukl Maribor 50.-, S. Brodnjak Maribor 50.-, R. Debevc Maribor 100.-, 8. Cigrovski Maribor 50.-, S. Lakožič Mari- bor 50.-, S. Vernik Maribor SO.-, P. Pinterič Marbor 50.-, D. Korent Maribor 50.-, J. Rojko Maribor 50.-, :ž. Hojnik Maribor 100.-, F. Ledinek Maribor 50.-, F. Klinc Maribor 50.-, R. Mulec Maribor SO.-, F. Herman Maribor 50.-, J. Stukl Maribor 50.-, L. Tič Maribor 50.-, F. Bonak Maribor 50.-, GG Ljubljana TOZD mehan. in gradnje 150.-, N. Nadler Ribnica 50.-, M. Udovič Drahovo 50.-. Dokončno je bilo zbranih 14.953,15 din. Hval·a vsem!