Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila rinserat.il se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredništTO je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v soboto 23. junija 1888.
Letnik XVI.
Vabilo na narocbo.
Drugo polletje 16. letnika se bliža. S 1. julijem prične se nova doba naročanja. Vse prijatelje našega lista prosimo, da nam ostanejo ne le zvesti v prihodnje, ampak da nam tudi še novih moči pridobe v duševnem kakor v gmotnem oziru. Naš list so čedalje bolj utrjuje ter sega v širše narodno kroge, kar nam dajo nov pogum, neprestrašeno držati se načel, v katerih jedino je blagor vernega naroda slovenskega. Da-si bridko čutimo bremena slovenskega dnevnika, sklenili smo vendar — da še več storimo za dobro reč, kojo zastopamo — začetkom tega polletja list razširiti z redno prilogo pod imenom
»DOMOLJUB«.
Izhajala bode ta priloga dvakat na mesec, t. j. vsak prvi in tretji četrtek meseca; dobivali jo bodo vsi naročniki »Slovenca" brezplačno. A da se ustreže tudi pri prostemu narodu, kateremu jo dnevnik predrag in preobširen, vsprejemali bomo naročnino tudi na samo prilogo — brez glavnega lista. Vse svoje prijatelje in somišljenike prosimo, naj bi ta poljudno pisani ter pouku in zabavi namenjeni listič blagovoljno razširjali med onimi, ki si dražjega časnika omisliti ne morejo.
„SL0VENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljul)" vred
vel ji za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 1'2 gl. „ pol leta .... C „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa volj A:
Za celo leto predplačan	15	gl. —	kr.
„ pol leta ....	8	„ —	„
„ četrt leta . . .	4	„ —	„
„ jeden mesec ...	1	„ 40	.
,,l>omol jnl>" sam brez »Slovenca" stane do konca tega leta s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom donešen, le štirideset krajcarjev. Naročnino na prilogo sprejema »Slovenčevo" opravništvo in pa »Katoliška Bukvama".
Vredništvo in opravništvo.
Volitve v Belgiji.
V Belgiji, ki ima nekaj nad 5,800.000 prebivalcev, bivate dve glavni narodnosti, francoska in llamanska. Francoski jezik govori okoli 40 odstotkov, flamanski 45 odstotkov prebivalcev, ostali prebivalci govore francoski, flamanski in nemški. Po ustanovni postavi iz leta 1831 je vsem narodnostim zagotovljena jednakopravnost. Vendar je ta postava do najnovejšega časa ostala le na papirji. V deželi je gospodoval le francoski jezik. V zadnjem časi pa so se začeli Flamci bolj zanimati za svoj jezik ter ga uvajati v urade, in tako se je pričel v manjši meri narodnostni boj, kakor v Avstriji.
Glede na politično mišljenje sta v deželi dve stranki, katoliška ali konservativna in liberalna. Prva je prijazna narodni enakopravnosti, liberalna stranka pa pod krinko liberalizma zastopa koristi velikega kapitala ter odreka Flamancem narodne pravice. Dolgo časa je bila liberalna stranka na krmilu ter širila mej prebivalstvom socijalistiški, republikanski in brezverski duh. Kakor povsod, preživel se je tudi v Belgiji lažnjivi in sebični liberalizem; usušila se mu je življenja moč, odrvenelo je deblo in listje piili jesenska slana.
Narod se je tudi v Belgiji otresel liberalne more, in sedaj vlada v deželi katoliška, konservativna večina. Počasi pa gotovo izvaja sedanja vlada v javnem življenji katoliška verska in narodnostna načela. Sicer se v Belgiji še niso očistila prava
načela, ker pregloboko je pognal liberalizem svoje korenine in vedno se še druži katolicizem s soci-jalnim, politiškim in gospodarskim liberalizmom; vendar je začetek storjen, in upati smemo, da se s časom okrepi katoliški živelj, olajša prebivalcem trpljenje, oblaži nevarno razdivjanost belgijskih delavcev in odločno zatre v nebo vpijoče krivice bogatašev in Židov.
Težavno stališče ima sedanja vlada, ker lokavi liberalci jo napadajo v zbornici in na javnih shodih ter jo črnijo pri kralji, da izpodkopuje državno jedinost. Podtikajo ji vse slabe nasledke delavskih nemirov, akoravno so sami največ krivi žalostnih socijalnih razmer v deželi.
Vendar dobiva sedanja katoliška stranka vedno več tal. To so pokazale tudi zadnje volitve. Liberalci so izgubili mnogo sedežev v zbornici in v senatu. Zbornica šteje sedaj 97 katolikov in 41 liberalcev, senat pa 50 katolikov in le 19 liberalcev. Navzlic needinosti zmagal je belgijski katolicizem, in to dokazuje, da propada liberalizem. Tudi naši liberalni listi so bili poparjeni vsled poraza belgijske liberalne stranke ter so klaverno pobešali glave; svetu so naznanjali, da je v Belgiji pri volitvah propala prostost, človekoljubje, ustavna reforma, ljudska omika in socijalna reforma. Ravno ta krik pa opominja belgijske katolike, da svojo moč porabijo na korist narodu, ki jim zaupa.
Poroč ilo deželnega odbora
glede konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga.
(Dalje.)
V svojem poročilu z dne 14. januarija 1888 priznava finančni odsek naklonjenost vlade v tej zadevi, po čemur bi bila po pravici pričakovati stvar pospešujoča naklonjenost tudi od druge strani.
Deželni zastop pa je razloge in želje finančnega ministerstva le odklanjal ter v nobenem oziru ni poskušal se jim približati.
Izrekoma je to čudno glede proraČHnjenja dohodkov iz priklad ua neposrednje davke, o čemur
LISTEK.
S v i f t i j a d a.
(Petindvajseti spev.)
„Non est mora longa seribere satyram". Imuniteta slovenskih državnih poslancev in pa Svifti-jancev slovenskih je baje v nevarnosti. Sviftijanec je izvedel izza juridičnih kulis, da se je jel resno pečati z imunitetnim vprašanjem državnih poslancev poseben juridičen odbor, v katerem glasuje tudi nam preprijazni g. Waser, s prepotrebno slovensko Sviftijančevo kritiko v listkih pa se bavi že dolgo njegov „Narodov" konkurent in vsak, ki se boji, ali jo vsaj v nevarnosti, da pade prej ali pozneje Sviftijancu — v črnilo.
V istini državnozborski poslanci in slovenski listkarji niti ne vedo, kako svobodo uživajo sedaj v svojem brezvspešnein očitanji in v svoji sitnosti, katera nam provzročuje žalibog le nedeljsko zabavo, druzega nič.
Iz gole zavisti za naš vedno zlati humor in za dosedanje naše politične vspehe omejiti nam nameravajo torej pravniki jedino našo dosedaj uživano svobodo in pravico: parlamentarični dvoboj s krivico odkrivajočim in pravico branečim orožjem.
Ko bi vedeli in preračunali oni, kakov dolgčas, kako zdehanje bode vladalo v državnozborski stolici, ako se bode ondi pozdravljalo le s kadilnico v roki mesto z očitajočimi ognjevitimi debatami, ali pa z otožnim: „memento moril"; namesto z interpretiranjem devetnajstega paragrafa, opustili bi že iz same zabaveželjtiosti nehvaležno delo o restringirani imuniteti.
Osobito mi Slovenci bodemo, ako se uresniči omenjena postava, mnogo na slabšem, kakor smo dosedaj, ko nas sme obirati v zbornici vsak levičar, ki ima čas iu ki ne ve druge boljšo zabave.
Tudi svojih slabosti ne bodemo izvedeli več, kakor doslej, kar nam je na škodo, saj smo Slovenci tako vstvarjeni, da prebolimo in čujemo raje hladnokrvno deset psovk od tujega nasprotnika, kot jeden sam pošten svet ali opomin od svojega rojaka.
Vendar to ni največje pričakovano zlo.
Boji se Sviftijanec tudi, da se ne povzdigne premili naš slovenski govor nikedar na stopinjo svetovnega, omikanega jezika, ako izgubi po novi imunitetni postavi kriški baron stolico slovenske lilolo-gije v gospodski zbornici. Kdo naj preiskuje v bodoče tako učeno v pričo slavnega pisatelja „Mo-numenta linguae pal. slovenicae" izvir in sedanjost slovenskega jezika brez strahu, da ga ne povabi morda na „nemški" „razgovor" kakov slovenski" državni pravdnik, ali pa da ga pokličejo celo vsi naši poslanci „unisono" na dvoboj.
Radoveden je Sviftijanec, ker že slika na steno bodoče politične dvoboje, kateri jezik, ali uaš hrvaško-rusko-kranjski, kakor ga je krstil kriški baron, ali pa slavni ljubljansko-nemški bi zmagal, ko bi se sprijela jeden pot v kakem akademičnem dvoboji, seveda brez tako strokovnjaških lilologov-sekundantov, kakor je g. Apfaltrern iu njegov pre-stavljavoc grajski „ferboltar".
Istina je, da ima ljubljanska klasična nemščina boljši glas, kakor ponižni naš slovenski jezik, in da
se je pri prejšnjih obravnavah, ki so se vršile o določevanji minima priklade na ta davek za zemljiško-odvezni zaklad, obširno razložilo, da se ta minimum zaradi spremenjene prikladne podlage nikakor ne more določiti pod 16°/0 priklado in da bi bil vsak poskus, priklado znižati pod ta odstotek, popolnoma brezvspešen.
Razloge ponavljati za to terjatev bi bilo popolnoma odveč, v tem oziru zadostuje sklicevanje na tukajšnji odlok 7. septembra 1886 št. 10408.
Držaje se tega stališča se je vsled tukajšnjega ukaza z dne 20. novembra 1887 št. 25940 dohodek 16°/0 priklade na ueposrednje davke za dobo od 1. 1888. do 1895. proračunil z 225.000 gld. na leto, kateri znesek se je že tako skrožil navzdol, in potem primanjkljej pri gospodarjenji s tem zakladom v navedeni dobi izračunil namestu s 574.100 gld.
le s 498.100 gld.
Iz že navedenih raziogov mora finančno ministerstvo ostati pri tem, da se ta številka primankljaja obračunjenju vzame za podlago.
Kar se tiče opazke v poročilu finančnega odseka, „da bi bilo le deželi na voljo dano, v svoj proračun zopet sprejeti oni donesek 10.000 gld. k upravnim troškom za zemljiško-odvezni zaklad, ki se že nekaj let ne stavlja več vanj vsled neumevne pomote", bilo bi temu ugovarjati, da se izpuščanje tega zneska pač ne da utrjevati s pomoto, ampak da je deželni zbor leta 1879 v namen znižanja potrebščine za zemljiško-odvezni zaklad izbrisal tudi druge zneske, in da bi iz tega, če se po sprejemu onega zneska povekša potrebščina pri zemljiško-od-veznem zakladu, nikakor ne izvirala naravna posledica, povekšati tudi obrestna državna posojila, temveč napotilo bi to vlado do strogejšega postopanja o pokritji potrebščine z davčnimi prikladami.
Za to dovelj zadostujejo določbe v 3. in 4. točki dogovora z dne 29. aprila 1876, izrekoma iz poslednje točke sledi jasno, da obrestna državna posojila nikakor ni dovoljevati v visokosti izkazanega primanjkljeja, ampak le v toliko, kolikor država spozna za potrebno.
Iz tega, da je v dogovoru 29. aprila 1876 pogojeno 5°/o obrestovanje za predplačila, glede vprašanja, katero obrestno merilo naj bi se pri obra-čunjenji obojestranskih terjatev na 1. dau januarija 1888 vzelo za podlago, nikakor ne more slediti, da bi bilo isto obrestno merilo merodajno tudi za sedanje obračunjenje, ker tukaj gre za popolnoma novo, od dogovora neodvisno poravnanje, namreč za skontovanje, za katero bi se naravno morali staviti sedanjim razmeram obrestovanja primerni pogoji.
Ker pa vladi gotovo ne gre za to, da bi deželi kranjski nasproti stavila težavne pogoje, pripravljena je v tem oziru, dovoliti obrestno merilo po 5%.
Vlada misli s tem vnovič dokazati, da na finančno stanje kranjske dežele kolikor mogoče ozir jemlje in da po svoji moči SKUša podpirati prizadevanje
dežele o ureditvi zemljiško-odveznega dolga."
(Dalje prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. junija. Notranje dežele.
Avstrijska delegacija ima danes in v ponedeljek polne seje. Na današnjem dnevnem redu sta proračun ministerstva zunanjih zadev in ordi-
Ijubljanskega nemčurja spoznaš že pri drugi nemški izgovorjeni besedi, mej tem ko kriški baron niti dandanes ne more presoditi celo s pomočjo svojega oskrbnika, ali govorimo mi Slovenci hrvaški, ruski, ali pa nekoliko popačeui ljubljanski nemški jezik.
Da so Nemci, osobito kranjski nemčurji, slavni filologi, je svetovno znano; a da se zanima z navdušenjem osobito ljubljanski nemški spol za nemške klasike, ne ve vsak, ki se ni prepričal o tem na svoji ušesi, kakor nekedaj Sviftijanec.
Zašel je bil on, a že davnaj, mej duhteči cvet ljubljanske nemške inteligencije. Akoravno v svetem strahu, da pade v past kakemu izjemnemu pravilu visokonemškega jezika, razgovarjal se je vendar celo o nemški literaturi. Ko se je omenjal tudi „Valenštajuov ostrog", zadrževati ne more nežna plavolasa gospica svoje nemške učenosti, meneč: „Was sagen Sie, Ilalbersteiners Lager ist von Schiller? \Ver ist dieser Schiller? Ich glaube schon et\vas von ihm gehiirt zu haben". Tableau!
Potem nuj pa še trdi kedo, da živi v Ljub-
narij vojnega proračuua. V ponedeljek bo obravnavala proračun mornarice, državnega finančnega ministerstva in skupnega najvišjega računskega dvora, slučajno tudi okupacijski kredit.
Avstrijski pravosodnji minister je ukazal sodnjim oblastnijam, naj so stvarno izjavijo o učinku novih postav: eksekucijske novele, maui-festacijske prisege in postave o izpodbijanji.
Hrvatski sabor je predvčerajšnjim pričel glavno razpravo o postavnih načrtih glede volilnega reda in saborovi organizaciji. Opozicijonalec Amruš je pobijal to predlogo, ker skrčuje število volilnih okrajev, jemlje pravice mnogim mestom iu ne zadostuje številnim razmeram prebivalstva. V istem smislu se je izjavil Aute Starčevič. Ban je skušal zavrniti ugovore Amrušece, čemur je seveda narodna stranka burno ploskala. Ko je tudi neod-visnjak Vrbanič govoril zoper postavo, preložila se je debata do prihodnje seje.
Združeni odseki ogerske delegacije so po triurnem razgovoru enoglasno sprejeli kredit 47 milijonov.
Ogerski državni zbor je sklenil svoje zasedanje vsled Najvišjega ukaza ter se bo zopet sešel due 15. oktobra.
Ogerski finančni minister je izdal naredbo, ki veleva davkarijam, naj od dne 15. junija do konca julija, torej mej žetvijo, vstavijo vse ekse-kucije zoper kmetovalce. Tudi pri nas ne bi škodovala taka naredba!
Tnanje države.
Iz Crnegore se poroča: člani albanskih rodov Hotti in Grudi so planili na črnogorsko ozemlje tir ubili tri Črnogorce, dva pa ranili. Črnogorska vlada je poslala vojaško pomoč v Podgorico. Vojaški poveljnik skaderski, Bahrv paša, je tudi pomnožil posadko v Tusiju, ker se boji, da se bodo hoteli Črnogorci maščevati.
Bolgarski princ Ferdinand in princesiuja Klementina bodeta šla v Plovdiv poglavituo zaradi tega, da potolažita Stambulova. Slednji zahteva na vsak način, da preskrbita princ iu princesiuja Bolgariji posojilo. Klementina mu bo baje obljubila, da hoče to storiti.
Ruski zidovi v Poljski se jako mnogobrojno izseljujejo v Ameriko. Namen jim je, da bi se tem potom izognili vojaški dolžnosti. — Sibirijsko vseučilišče v Tomsku se bo še to leto otvorilo z medicinsko stolico.
Nemška cesarska obitelj izvolila si je začasno kot stanovanje marmorno palačo. V Berolinu si je izvolil cesar grad, v kojem ni prebival nobeden pruski kralj, odkar je umrl Friderik Viljem IV. — Nekoji listi pravijo, da se je na merodajnem mestu razpravljalo vprašanje, ali naj se prične kazensko postopanje zoper Mackenzieja. Ker so se izjavili be-rolinski zdravniki, da nezadostna diagnoza ni še zanemarjanje, opustili so se nameravani koraki zoper Mackenzieja, ki je dobil za ves čas svojega bivanja v Sanremu, Cbarlotteuburgu in Friedrichskronu 250.000 mark. — Naslednik Puttkamerov še vedno ni imenovan.
Francoski zbornici je predložil minister Peytral proračun za 1. 1889. — Wilson ni bil v zbornici, odkar ga je oprostilo prizivno sodišče, svojega mandata pa tudi ni odložil. Ker ni bilo postave, po koji bi se bil mogel prisiliti, da odstopi kot poslanec, predlagal je poslanec Maksim Lecomte minoli ponedeljek v zbornici nujnostni predlog za zakon, po kojem izgubi poslanec ali senator svoj mandat, ako se brez tehtnega vzroka ne vdeleži sej mesec dni. S tem pa hočejo dobiti protiboulangisti ob enem orožje zoper »generala", kojemu jako presedajo zbornična posvetovanja. Dotični predlog Lecomtejev je bil sprejet.
Angleška zbornica je v tretjem čitanji potrdila postavo o carini od vina.
Turčija še vedno ni odgovorila na Nelidovo noto zaradi vojskine odškodnine. Ruska vlada je za trdno sklenila, da ne bo sprejela nikakoršnih izgovorov. — Najnovejše poročilo iz Carjigrada za-
ljani le jedna sama Nemka. Sviftijanec sodi, da je vsemu nežnemu spolu ljubljanskemu bolje znan glas : „mila, mila lunica", kakor najlepše počesani lajtenant iz „Halberstainarjevega ostroga".
Vendar ne govorili bi resnice, ko bi trdili, da ljubljanski Nemci ne skrbe pod zaščitjem kriškega filologa za pravo duševno nemško hrano svojim kra-soticam. Ker oni dobro vedo, da ne ljubijo nemške krasotice suhoparnih nemških klasikov, skrbč jim v svojem tedniku za pristno in klasično berilo. Da je pisan ta tednik v najvišjem nemškem stilu, je davnej dognana stvar, a da se čisti na njegovi podlagi tudi ljubljanska nemščina, v<5 zopet le Sviftijauec.
Sprehajal se je on namreč, tudi to je že davnaj, po Latermanovem drevoredu oziraje se ua hudourne neba oblake. „Aber, aber Elsa, ,derl Wochenblatt vvird nass, es kappelt schon", ta opomin skrbne nemške krasotice svoji čitajoči tovaršici ga prepriča, da Slovenija še ni izgubljena, »solange solche politische ,Tropfeu' ,kappeln'".
S vi ft ij a n ec.
trjuje, da je bilo pri zadnjem vojaškem nemira ubitih 170 mož; iuej mrtvimi je tudi general Hussein paša.
V španjski zbornici je Moret z nova naglašal, da je vladna politika mirovna politika in da-se Španija ne bo vmešavala v nobeno evropsko zadevo.
Dne 20. t. m. otvorila se je prva perzijska železnica od Teherana do Šah - Abdul-Aiima. Zgradila jo je družba ruskih podjetnikov Zajcenkova ia Poljakova v zvezi z nekim belgijskim konzorcijem. Ravno ta družba dobila bo koncesijo za veliko progo od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva.
(Dalje v prilogi.)
bin abesmskega neguša je umrl v Akalle-u vsled otrovanja. — Potrjuje se vest, da se je vzdignil zoper kralja Janeza Menelik šoaski.
Izvirni dopisi.
Iz Borovnice, 22. junija. Kaj to pomenja, po-praševal je gotovo marsikateri tujec, potujoč po železnici skozi Borovnico, ko je opazoval krasne po več metrov dolge cesarske in narodne zastave vihrajoče iz visokih lin zvonika, kakor tudi z vseh hiš. Borovnica praznovala je 20. t. m. 40Ietnico našega vladarja. Vsak je napravil, kar je mogel, po svoji moči primerno. Zvečer ob 9. uri bil je slovesen obhod po Borovnici, ki je bila vsa v svetlobi, ka-zajoč udanost, spoštovanje in ljubezen svojemu vladarju. Videli so se lepi transparenti s primernimi napisi.
Obhod po vasi povzdigovali so posebno naši ognjegasci, pred njimi so nesli društveno zastavo, na čelu šla je vrhniška godba, za njo društvo. Na mnogih krajih igrala je godba cesarsko pesem, katero je društvo odkrito poslušalo. Mej obhodom pa je poviševal svečanost še mogočni strel topičev, umetaljni ogenj in kresovi. Ne morem naštevati posebej, kje je bilo najlepše.
Omeniti pa moram tudi, da so naši ognjegasci dobro izvežbani na slovensko »komando", kar se jako lepo sliši in zasluži gospod načelnik društva, obče znani in spoštovani g. župan Jos. Verbič, vso zahvalo.
Dne 21. t. m. pa je praznovala šolska mladina svojega šolskega patrona sv. Alojzija. Pri sv. maši peli so šolarji kaj prijetno. Vidi se, da mladina tukaj tudi v petji kaj lepo napreduje, za kar gre našima gg. učiteljema vsa zahvala. Po sv. maši bili so šolarji zunaj vasi na travniku pogoščeni s čreš-njami, poviticami itd.
Iz Trsta, 19. junija. (Na Dunaj ne, pač pa v Rim!) Čudno se mora zdeti vsakemu, kdor tukajšnjih razmer ne pozna, postopanje nekaterih gospodov na magistratu, kateri imajo povsod in pri vsaki reči prvo in skoraj lahko rečemo tudi vedno najbolj veljavno besedo. Demonštracije, katere se ne godijo samo po enkrat na leto, ampak lahko rečemo, vsak mesec ali še večkrat v mestni hiši in sicer ne na čast mestnim očetom, ne na čast mestni hiši, v kateri se gode, ne na čast volilcem, katere zastopajo, tudi ne na čast deželi, v kateri se gode. Lahko se reče, da imajo gospodje tukaj na visokih stoleh sedeči precej debelo kožo, da se jih no prime hitro kaj, kar pride iz mestne hiše ali skozi to od drugod. Na drugi strani so pa večkrat jako občutljivi in jih jako zbode, če bi kako stvar čutili ali slišali, kar bi znalo komu neprijetno ali še celo jednostransko na ušesa doneti. Vzgledov za to ne navajamo, ker bi drugače razun vrednika in stavca bral Jist samo še jeden drugi, namreč g. državni pravdnik, ker vse to so stvari, katere se velikokrat gode pred očmi nekaterih gospodov. Ko bi jim pa kdo očital, dobro bi skupil, kakor je skusil že marsikdo in marsikedaj. In če se kaj prigodi, kar bi bilo vendar komu neprijetno za ušesa, ne sicer tukaj pri nas, pač kje drugod, recimo na pr. na Dunaji, pa znajo gospoda že pogladiti in poravnati, da zopet vse gladko teče in da je zopet vse dobro, kakor bi bilo z oljem namazano.
Piše se zadnje dni posebno mnogo, še več pa govori, potrebnega in nepotrebnega, dobrega in krivega o odpravi tukajšnje proste luke v prezgodnjem času, namreč koncem 1. 1889. Sklicujejo se posebno tisti, ki bodo kaj prizadeti, na to, da do takrat, ko bode morala biti zaprta prosta luka, ne bode mogoče dovršiti glavnih skladišč in tudi pristanišče ne bode še popolnoma končano, kar bode pa mnogo škode provzročilo kupcem in prodajalcem, ki morebiti ne bodo imeli kam blaga spraviti,
Priloga 143. štev. „Slovenca" <1tl6 23. junija 1888.
predno ga bodo pregledala carinska oblast. To čutijo tudi v resnici nekoji in skušajo razno zastope pripraviti, da bi prosili vlado, naj vsaj še za pol leta, če ne več, podaljša čas za prosto luko. Sedaj pa so se ua Dunaji popolnoma zapeli v svoje suknje, čeravno je tukaj v Trstu že precej vroče, in nočejo nič slišati o tem, da je premalo časa, ampak Trža-čauom naravnost pravijo, da bodo sami krivi, če se jim bodo vsled tega škoda godila, ker so imeli dosti časa, da koučajo razna potrebna dela v novi luki.	(Konec prih.)
Iz Prage, 20. junija. (Izv. dop.) K zadnjemu dopisu o akademiji ved in znanosti javljam vam, da je takoj drugi dan neimenovani plemenit darilec poslal za akademijo vredništvu »Češke Politiko" svoto petdeset goldinarjev s tem pripisom:
»Dvakrat sto tisoč ne morem dati češki akademiji, ker jih nemam, toda česar morem, dam rad.
Reven župnik J. B."
Torej je to drugi neimenovani mecen, koji prinaša žrtvo narodu v uresničenje tako važnega podjetja, in sicer, kakor povsodi med Slovani, kjer gre za narodno stvar, od moža svečeniškega stanu. Ko bi se mnogo tacih dobrotnikov oglasilo, akademija češka bi kmalu povstala.
V proslavo 401etnega vladanja cesarja in kralja našega priredi letos zbor prostovoljnih strelcev v Pragi prvo velikansko strelsko slavnost. koje se bodo vdeležila tudi strelska društva iz Češke, Morave in Siezke. Za slavnost vrše se velikanske priprave; gostje nastanjeni bodo po pražkih gostil-nicah. Slavnost prične veliki mirozov (Zapfenstreich ; češki: čepobiti), slavnostna predstava v gledišči, velika vrtna zabava in streljanje »za kralja". Darovala se bode i svečana sv. maša, potem bode banket in prijateljski večer.
Iz sesterske Morave nam pa poročajo o novih naredbah ministra Gautscha to-le: Vsled naredbe njegove razširjen bode spodnji gimnazij v Kromeriži na češki gorenji državni gimnazij, češki gimnazij »Osrednje Matice šolske" v Ogerskem Hradišti preide v državno upravo, da bode češki gimnazij v Valaški Mezifiči preložen v Hranice, gimnazij češki v Prerovem pa odpravljen.
stroje in pa glede naprave kolodvora v Ljubljani. Kakor se poroča, sta tudi te dve točki rešeni. Tudi se jo sklenila pogodba med trgovinskim iu vojnim, oziroma brambovskim ministerstvom, po kateri slednja dva jamčita železnici za gotovo število vojaškega tovorniškega blaga, ki ga bo železnica po določeni ceni prevažala.
(Iz letnega poročila banke »Slavije"), došlega nam ravnokar v roke, posnamemo, da je z&njo bilo ugodno tudi leto 1887, ki sploh ni bilo srečno za zavarovalnice. Iz vseh zavarovalnih oddelkov vidi se izdaten napredek in je posebno naglasiti, da s« fondi baukini — ki znašajo čez šest in pol milijonov goldinarjev — r primeri z letom 1886. niso znižali, dasi se je več ko pol milijona goldinarjev izplačalo členom vzajemnih podedovanjskih društev. Za požarne škode izplačalo se je vlani 495.554 gld.; v vseh devetnajstih letih bankinega obstoja pa 13,115.340 gld. 82 kr. Dober vspeh!
(V Samomoru) je umrl dne 14. t. m. naš rojak, tamošnji okrajni zdravnik g. dr. Fr. Kocuvan.
(Podpore) dovolil je naučni minister obrtnim šolam na spodnjem Štajerskem sledeče: celjski 600 gld., mariborski 1000 gld., ptujski 300 gld. iu slovenjibistriški 180 gld.
(Konkurz) razpisalo je c. kr. okrožno sodišče celjsko o skupnem premakljivem in nepremakljivem premoženji Helene Ohristof, trgovke na Bizeljskom; konkurznim komisarjem je imenovan c. kr. pristav g. Oton Filaferro v Brežicah in začasnim oskrbnikom konkurzne mase g. dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah.
(Istrski deželni glavar) dr. Vidulich praznoval je nedavno svojo 40Ietnico in je sklenil, kakor se »Politiki" piše, politično polje popolnoma zapustiti. Oe bo res, utegnejo si istrski Slovenci jeden mandat več priboriti v deželnem in d.žavnem zboru.
(Pogreša se) od 18. t. m. tehtničar Lorenc Flor i jan, 60 let star iz Koprivnika na Kranjskem, v službi pri rudarskem društvu v Seegrabnu pri Leobuu. Njegovo kapo, suknjo in dežnik našli so v Judendorfu ob levem bregu Mure.
(Osepnice) so se prikazale v selu Sredičku na Hrvatskem. Sedmero oseb je bolnih, dve sta umrli.
Dnevne novice.
(Cesarjev dar.) Presvetli cesar daroval je občini Št. Andrej v ptujskem okraji za šolo 200 gld.
(Deželni zbor) je dne 21. t. m. na predlog g. poslanca Kersnika sklenil, bolnemu g. deželnemu glavarju grofu Gustavu Thurnu brzojavno izraziti željo, da bi mu mili Bog kmalu povrnil ljubo zdravje. Deželnega glavarja namestnik gosp. Grasselli odposlal je naslednjo brzojavko: »Deželni zbor mi je soglasno naročil, da Vam označim njega živo obžalovanje o bolezni, katera Vam je branila vdeležiti se izrednega našega zborovanja, in izrečem gorko željo, da se Vam zdravje skoro povrni v polni meri".
(Papir za nove 4e/0 deželne obveznice) naročil je deželni odbor v papirnici g. Valentina Kris-perja pri Ratečah.
(Ljubljanski Sokol) praznoval bo dn4 8. in 9. septembra t. I. svojo p o t i u.d v a j s e 11 e t n i co.
(Iz Novega Mesta) se nam poroča: Naš mestni zastop dela lepo, veliko in pripravno kopališče ob Krki. Kopalnico plavale bodo na petrolejskih sodih. Prostor pod mestom je pripravnejši od projšujega nad mestom. Lo prepozno so se spomnili mestni očetje, ker prejšnje kopališče so razdrli, a novo ni še postavljeno, in tako je pogrešamo že mesec dni. — Želoznico imamo! Na velikem trgu je namreč gostilna „pri dolenjski železnici", kjer so vsak lahko pokrepča s pristnim dolenjcem, — dokler ga ne konča trtna uš. Sarkazem ni slab.
(Spominska plošča) učenjaku in naravoslovcu Janezu Antonu Scopoliju razkrila se je včeraj v Idriji. Vzidana je plošča v hišo, v kateri je Scopoli bival kot rudniški fizik.
(O kamniški železnici) čujemo, da se bližajo koncu obravnave zaradi gradnje te železnice, ki se že dolgo vlečejo med trgovinskim ministerstvom in generalnim ravnateljstvom državnih železnic. Dve točki sta največ preglavice delale, da sporazuml.jerija toliko časa ni bilo mogoče in sicer: kdo naj oskrbi
Narodno gospodarstvo.
C. kr. priv. zavarovalna družba „RIZJNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" v Trstu.
(Jadransko zavarovalno društvo v Trstu.)
Dne 30. maja bil je v Trstu redni občni zbor tega društva, v katerem so se predložili računski sklepi za leto 1887. in dotična upravna poročila. Iz istih posnamemo nastopna važnejša določila.
I. Zavarovanje za življenje.
Leta 1887. sklenena zavarovanja na življenje iznašala so gld. 9,657.496 glavnice in gld. 33.037 rento. Zavarovalno stanje bilo je koncem leta 1887. z gld. 45,555 050 glavnice in gld. 120.803 rente; kaže se tedaj dorastek gld. 3,750.286 glavnice in gld. 28.717 rente.
Zavarovalnin se je vplačalo za gld. 2i082.231, to je za gld. 326.274 več mimo lanskega leta.
Za zavarovanja na smrt in določeno dobo življenja izplačalo se je gld. 831.815, poleg kojega zneska se je prihranilo za ta izplačevanja še čistih gld. 223.206. Rezervna zavarovalniua iznaša gld. 9,043.103 in kaže proti lanskemu letu povišanje za gld. 887.887.
Dobiček pri zavarovanji na življenje iznaša, ako se odbijo donesek za zavarovance, gld! 101.326-46.
II. Zavarovanje zoper nezgode.
(Ogenj, promet, toča.)
Zavarovanjo zoper ogenj imelo je leta 18S7. zaradi mnogih požarov veliko škodo, ono zoper točo pa to leto doneslo nekoliko skromnega dobička.
Dohodki zavarovalnin pri zavarovanjih zoper nezgode iznašali so gld. 8,015.810, za protizavaro-vanjav pa se jo izplačalo gld. 3,280.539.
Škode so iznašale gld. 5,93!).822, od katerih je odpadlo gld. 2,324.105 na protizavarovalna društva. Poleg tega pa jo bilo treba še gld. 211.296 prihraniti za škodo, koje se še niso dognale.
Rezerva zavarovalnin za lastni račun iznaša gl. 1,477.012, za zavarovanja zoper ogenj gl. 10.829, za prometna zavarovanja je posebna rezerva, za zavarovanja proti toči pa je ostala nepremenjena v znesku gld. 450 000. — Listnica začasnih zavarovalnin je narastla na gld. 18,606.845.
Društvo je i-.plačalo škod, odkar obstoji, okroglo svoto 141 milijonov goldinarjev.
Skupna bilanca sklenila se je z dobičkom gld. 292.39l'08, od kojih se po odbitku doneskov v smislu pravil, gld. 10.000 za praznovanje društvene petdesetletnice v smislu sklepa občnega zbora, ter po odračunjenem prispevku za hranilno in pod-piralno blagajnico društvenih uradnikov — izplača dividenda v znesku gld. 52.
Društvo ima koncem 1. 1887. (razven delniške glavnice štirih milijonov goldinarjev, ki so v gotovini vplačani v znesku gld. 1,600.000 —) rezerve skoraj 11'/a milijona, in sicer: gld. 8,093.463 čista rezerva zavarovalnin za zavarovanja na življenje; gld. 1,477.013 čista rezerva zavarovalnin za zavarovanja zoper ogenj; gld. 10.829 čiste rezerve zavarovalnin za prometna zavarovanja; gld. 450.000 posebna rezerva za zavarovanja proti toči; gl. 70.863 rezerva za nestalni kurz (katera se je vsled nizkih kurzov znižala do dne 31. decembra 1887 na ta znesek, od takrat pa se zopet povišala na okroglih gld. 120.000); gld. 250.000 za posebno dobitno rezervo oddelka za zavarovanja na življenje in gld. 1,063.378 občni dobitni zaklad.
V vodstvo izvoljen je bil zopet baron Marco Morpurgo, predsednik avstrijsko-ogerskemu Lloydu; kot pregledovalca računov izvoljena sta bila gospoda Jurij Alfenduli in grof Alberti di Poja.
Glavni zastopnik za Kranjsko je gospod
J. Perdan,
trgovec in hišni posestnik, cesarja Franca Jožefa trg (1)	v Ljubljani.
Telegrami.
Sarajevo, 22. junija. Cesarjevič Rudolf je prišel opoludne v Stolac ter bil navdušeno pozdravljen.
Dunaj, 23. junija. „Wr. Ztg." je objavila pogodbo z „Lloydom", postavi o davku od žganja in sladkorja.
Trst, 22. junija. Mestni zastop je dovolil 20.000 gold. podpore za opero v mestnem gledališči spomladi 1889.
Berolin, 23. junija. „National Ztg." piše: Prihodnji prestolni govor v državnem zboru bo naslikal evropski položaj v mirnejši luči, kakor je bilo v navadi že dolgo. Akoravno bo govor povdarjal, da so lastna moč in zveze zagotovilo miru, vendar bo glede na mejnarodne razmere z zavezniki, posebno one z rusko državo povdarjal kot ugodnejše, kakor so bile v zadnjem časi.
Umrli so:
21. junija. Janez Skubie, delavčev sin, 4 leta, Streliške ulice št. 14, jetika.
V bolnišnici: 21. junija. Franc Novak, delavec, 85 let, IIydropneuma thorax.
Vremensko sporočilo.
t) a	čas	Stanje		Veter	Vreme	> .a B - u a, « JU Bi 0<5Q «
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
	7. u. zjut.	"736-2	202	si. svzh.	jasno	
22.	2. u. pop.	736-0	25-6	si. jzap.	del. jasno	000
	9. u. zveč.	737-0	10 6	si. vzh.	oblačno	
Zjutraj jasno, čez dan deloma oblačno. Srednja temperatura 21-8° Č., za 3 0° nad normaloin.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
23. junija.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka)	80 gl. 65	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16%	81 „ 55	
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111 „70	
Papirna renta, davka prosta......	96 „ 15	
Akcije avstr.-ogerske banke ......	864 „ -	
Kreditne akcije ..........		
	125 „ 95	
Srebro .............	- -	
Krancoski napoleond..........	9 „ 96'	'»■i
		
Nemške marke ..........	61 „ 77	
Tržne cene
dne 23. junija.
	gi:	kr.		jfd.	kr.
Pšenica, liktl. . . .	5	85	Špeli povojen, kgr. .	—	7o|
Rež, „ ...	4	22	Surovo maslo, „	—	901
Ječmen, „ ...	3	74	Jajce, jodno „	—	2'
Oves, „ ...	2	92	Mleko, liter ....	—	8
Ajda", „ ... Proso, „ ...	3	90	Goveje meso, kgr. .	—	56
	4	22	Telečje „ ., .	—	48
Koruza, „ ...	5	52	Svinjsko ,, „	—	60'
Krompir, „ ...	1	96	Koštrunovo „ „	—	34
Leča, „ ...	12	—	Pišanec.....	—	BOj
Grah, ,, ...	13	—	Golob .....	—	20
Fižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo, kgr.	1		Slama, „ „ . .	1	9fii
Mast, „ . Spoli sv«/.,	—	80	Drva trda, 4 □ mtr.	fi	40
	—	64	„ mehka, „ „	4	15'
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so blagovolili darovati, oziroma letnino plačati, sledeči če. gg. udje:
Peter Erjavec, župnik v Terb....... 5 gl. — kr.
Konjiška posojilnica.........
Makolska posojilnica.........
Frane Vrlič, župnik v Stran.......
Franc Mikuš, dek. v Konjicah ......
Jakob Krušič, župnik v Št. Andražu ....
Liza Marout, kuh..........
Marjeta Štupica, liišn..........
Dr. Lj. Filipič, odvetnik v Celji.....
Miea Soline, kuharica.........
Apolonija Kladnik..........
Neža Pfeifer............
Antonija Schellander . ,.......
Jan. Sredenšek, župnik na Ponikvi .... Anton Inkret, kapelan na Ponikvi ... Lovro Potočnik, dek. v Gornjem gradu . . .
Alojzija Storžički ..........
Volilo po fJož. Velenšku iz Dobrove . . . Antonija Cerjak (Sehinidt) Rajhenburg . . . Janez Krener, župnik pri sv. Frančišku . . Jakob Marzidovšek. e. k. voj. kapelan v Zadru Dr. Pajek, e. k. prof. verouka v Mariboru . . Miha Presečnik, kapelan v Poličanah . . .
Dr. Davorin Matek, n. pr. kat......
Reich, off. pri dež. k ... .... Maks Pleteršnik, e. kr. prof. v Lj. ... Več skupaj jih je dalo........1 „ 52
25 20 2 5
3 2 2 5 2 2 2 2 5 5 5 2
10 2 10
4 2 3
5 2 3 1
Zalivala.
Vsem blagim vdeležiteljem pogreba nepozablji-vega nam dobrotnika, prečastitega gospoda duhovnika
JAIEZA LUfiMA
kurata v Trnji na Pivki,
zlasti pa voditelju pogrebnega opravila, proč. gospodu župniku J. Sajovcu in drugim čast. gosp. duhovnikom, preblagorodnemu g. okr. glavarju Fr. vitezu Schvvarzu iz Postojine, velecenjenemu gosp. županu Iv. Špilarju iz Št. Petra, daljejvrlim gg. pevcem za milotužne nagrobnice najsrčnejšo hvalo izrekujemo
(1)
žalujoči sorodniki.
TRNJE, 20. junija 1888.
LerartlBrii
švicarske krogljice
rabijo In priporočajo že 10 let profesorji, prakt. zdravniki in občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno iu ne5kodijivo DOMAČE in ZDRAVILNO SRED-
STVO, koje so preiskali: prof. dr R. Virchow, Berolin. pl. Gietl, Monakovo, Reclam, Lipsko (f), pl. Nussbaum, Monakovo,
Hertz, Amsterdam, pl. Koczynski, Krakovo, Brandt, Kološ,
a)
prof. dr. pl. Frerichs, Berolin (f), pl. Scanzoni, Vircburg, C. Witt, Ko-ianj, Zdekauer, Petrograd, Soederstadt, Kasan, Lambl, Varšava, Forster, Birmingham,
pri nepravilnostih spodnjetelesnih udov,
pri boleznih jeter, zlati žili, perpiei, telesnem zaprtji in njega posledicah, kakor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka
itd. Lekarnarja Rich. Brandta švicarske krogljice radi jeraljo zaradi polahkega učinka ženske; na vsak način jim je dati prednost pred prehudo vplivajočimi solmi, grenčicami, kapljicami, miksturami itd.
BrV varstvo kupavajočega občinstva-«
opozorujemo še enkrat na to, da se nahajajo v prometu švicarske krogljice v mamljivo slič-nih zavitkih. Pri kupovanji prepričati se je treba s tem, da se odvije navodilo k rabi s škatljice, ali ima etiketa zgorajšnjo podobo, bel križ v rudečein polji in podpis Rchd Brandt. Tudi še posebno naglašaino, da se prodajajo lekarnarja Rchd. Brandta švicarske krogljice, ki se dobivajo v lekarnah, le v škatljicah za 1 marko (ne pa v manjših škatljicah). — Na vsaki škatljici so navedene snovi, iz kojih obstoje krogljice.
Jf© /.u meniti z lt a <1^4» ii m ko, to jo
UndkorKbiirjfor.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
TCot 7flravilnfl VOflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ J-J-llU; V UUCIii natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je nepreconljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
TCflti Tlflmi7Tlfl Vflfln Vsled obilno °9|ene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega -LVU u	V UU-Uii okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
II M VP VO VPI1 n H 7rll1Qvil n	razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot
U U V Cul U V UUJ.1U ZiU-1 a V HU, varstvo in davilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
TCnriPll ITI ^tpmnvnriia Kopeli seprirojujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno J.J.1 O UCliliv V C*uIJ Uit gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., eena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
(VHpnn-lmll lltii Vnt 7flT>Q"U"iln Liter radenske kisle vode lina v sebi Ub1Jt'1LU	1-LljlJ -K-UU L\±Ldi\LW, 0 06 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija,
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tokočine kalija, matrona in litija. Prvi dvo niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga jo napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlako so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(23) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu"
v Ljubljani.
Vašaž elodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila irie je popolnoma neprenehljive slabotnosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo - telesnosti. Dolgo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnosti obečala; vse drugo zavživanje ločil bilo je zaman in edino le Vašej ne-preceriljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčneje
"dan in hvaležen. Na Dunaji,
1887.
Spiridijon Pokrajac,
profesorski kandidat.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
MT zavarovanje življenja. -Tpt
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine! Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da no smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more so zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima >vms»|ciiiii.i» atstvsM*«" -ws».:i m..««-	»»SljJLVMrjL«« -mr	i , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal I0°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48°/0-
Konci leta 1886. bilo je pri banki r SLAVIJ I" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(24)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gosposke ulice 13.)
Za ča.P ptairbe
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat iti cveke, samo-koluice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejnipapir (JJachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posameznadela.
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troiube in ventile in železna okova.
|»«» ■ .§«»«■«* IJ(Sii%«» s	(16)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
II^T Tudi se dobiva »mirom sveži (lovski mavec (Lengenfeder Gyps) za
gnojenje polja.
Adolf Roming,
podobar v Ljubljani, Breg št. 16,
so priporoča prečastiti duhovščini za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko njegovo, kakor: altarje, leče, ta-beruakeljne in spovednice. Isti prevzame tudi križeve pota in druge cerkvene naprave ter najbolje skrbi, da se po slogu in dobro izvrše.
Prenovljenja se po najnižji ceni oskrbe.
Za častna naročila prosi se naj-vdaneje.	(3)
Pozor!
Podpisana ima na razpolaganje še nekoliko knjig od prof. Zakrujškn, katere je založil rajnki moj soprog ter bi je rada prodala po znižani coni in sicer: ,,Lira in Cvetje" po 3« kr. in Pesmi g. Grego-riča po < > kr. zvezek poštnino proste na dom.
Spoštovanjem	(1)
Katarina vdova Dolinar,
Trst Tla Fcriera 11.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah pri slovesnostih, oporoliah in nepričakovanih dobitkih.
€. kr. priv. tovarna za portlamlski in hidravlični cement
v Msiiifiiiikii mi fCraiijskeiii.
Ustanovljena leta 1854.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F, P. Vidicu & Comp.,
Slonove ulice štev. 9,
priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-cement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi toga posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lepo in zelo trajne mozajiške plošče, brušene in likane, v liajraznovrstnejših obrazcih, in enobojnatc plošče od portlandskega cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sohe, cementne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. IT. T\ Aridiou «Sc Comp,, Slonove ulice št. 9.	(8)
(Č1

V Šmartnem pri Litiji izpraznejna je
služba cerkvenika.
Zaradi bolj tesnega stanovanja ima prosilec samskega stanu, ki je vojaški postavi že zadostil, ali pa oženjeni brez dece prednost. Služba, ki znaša okoli 200 gld. letne plače, oddala so bo dne 17. julija. Zahteva se spričevalo treznega in nravnega življenja, in doslej službovanje pri kaki župnijski cerkvi.
Šmartno pri Litiji, dno 18. junija 1388.
Jakob Rus,
(3)	dekan.

Radgonska kisla voda
(Eadkersburger Saiierbrnnn)
m
HT Najčistejši alkalk'iii kislec. ^
Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni.
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko
izročena je edino le ageuturni in komisijski
ti-o-ovini
Rimska cesta št. O v Ljubljani
ItJ«?«.-	!SS ■'•»j*- ■ ■■ S«J«> VSNilS ■■ S*	■ I
Enotna cena je ako sc kupi lOO bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in lOO steklenic po pol bokala v zabojili po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se do pošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo.
je oglcnc kisline in oglcno-kislega natrona najbolj bogata mineralna vodu, je čisto ulkaličen studenec
in jo vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdrnvilskih lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Šte-ranijc studence jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi nnjkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Šteiiinijo studenca prav šampanjcu podobna.
Štefanije studenec
Vsled velike množino proste oglenc kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno oglcno-kislega natrona je Stofan^e studenec najboljša namizna pijača, katera so z vso pravico
uvrščuje mej najboljše kislece cele Europe.
Štefanijski studenec
ima kot zdravilo najboljši vspeli pri katarih želodca in črev, pri pomanjkanji teka, pri težkočah pre-bnvljanja, pri zaprtji vode vsled prehlnjciija, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnih boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pridružili živčnih afekcijali.
Dobi se ŠTEI<\iNI.TSK 1 STUDENEC v znanih špecerijskih prodajat niča h v Ljubljani in na deželi.	(14)
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mšas opMTOf)
' politovane in Ukane; altarne podstavke po 5 gld. i 50 kr, divane, garniture, modrooe na peresih po 10 gld., žimnate modrooe po 20 gld., vozičke za i otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. i Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Ustanovljena leta
Tovarna za poMStvo
J. J. NAGLAS-A
I j j ii 1>lj ana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočili predmetov, posebno pa
cerkvene, Slišne in gostilni-čarske oprave
l>o najnižjili cenali.	(51)
gf C?nilniki gratis in franko.
llnita Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. lij
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reolno (ino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleclibiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boljše nego vso te vrsto v prodajalnah.
Cenilco na znhtoranje. "9B
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moder no in priljubljene tapecirano pohištveno orodje, pre oblečene z moder nim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami u fclaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro ir ■solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
-v Ljubljani, Šelenburgove nlice št. 4,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na za-
7» /rtii/i i j j/)
C. kr. priv. zavarovalno društvo
»Avstrijski Plin"
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje.
,. ,. ,..Sc(.,a{1-'?'. kuhinja in sedanji način našega živonja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektoro i|udi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspane, imajo slab okus v ustih posebno zjutraj;v nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci loži jim kakor velika teža in \casiii čutijo v zclodiem votlini nedoločeno oslabljenjo, kojega tudi ne odstrani zavživanje jedil. Oči se jim vdero, roko in noge postanejo jim mrzlo in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nokterili mesecih pa v zvezi s zelenkastim i meekoin; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj no daje počitka; potem postane nervozen, obcutjiv in slabo volje ter ga napadejo slabo slutnjo; ako hitro vstane, zvrti so mu ter se mu zdi, da so mu^suco cela glava; črevesa so 11111 zamašo, koža njegova je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh oni meni; voda gre pomaloina od bolnika, jo temno barvo, in ako stoji dlje časa, ostane na dnu goščava; dostikrat so mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu sree pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, erno so 11111 dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in veliko slabosti. Vsa ta znamenja s& menjavajo in sp osno so računa, da nadlegujo ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te deželo veni ali drugi obliki. Vsled ..bliaker-ckstraKta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da se zopet povrne prejšnjo zdravje. Učinek tega zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so žo rozprodani in izvanredno je število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč toga leka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini lo znamenja pravcate bolezni. Zdravilo je „bh»ker ekstrakt . bpneevala tisočerih, ki pohvalno govoro o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shiiker-ekstraktoin „Ss0igcl0T0 čustilne kroglice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečino v glavi 111 zaduse rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in no pro- ' vzrocujejo mkakoršnili bolečin. — Cene; I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krojglic" 50 kr.
Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo.
Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic"	"VSfe^a^ifi.««,
Limited London 35 Faringdan Road E. C.	(H)
V zalogi ima in razpošilja „Scigelove krogljice" Ivan Nep. Harua, lekarna „zum gold Lowen" v Kremžiru na Mo-ravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoczy, G. Piccoli; Celovec, Peter Birnbaeher Alt. Kgger in W. Thurnvvald: Breze, St. Mohor, Prevalje, Gostentschnig: Trbiž, Beljak, dr. Kumpf, Frid. bchotz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabnchio; Reka, O Prodam; Gorica, J Cristofoletti, Fontoni, A. Gironzoli; Trst, Snttina A., al Camelo, Praxmarer A. ai due Mori, J. Serravallo, al Rodentore G. Zaneti, alla Šesta d'oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovic; Spljet, Aljinovič, Fooigl; Zader, Androvie; Susak pri Reki, Mali
Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.
na Dunaji,
katerega zaklad znaša 12 milij. gold. avst. velj., priporoča so o priliki bližajočo se žetve gospodom poljedelcem in kmetovalcem za
zavarovanje proti požaru
razi poljski! h žilni pridelkov
Glavno zastopstvo ,,PhOnixa" za Kranjsko
v Ljubljani, Kolizej. C3)	.T. Perliavc.
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča

trgovina z železnino in orodjem
mestni tre: lO.
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ŠČetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	00
tooi
Strelovode
izdeluje na novo po izkušenih tehniških predpisih ter presoja stare, že obstoječe napeljave na podlagi najnovejših iznajdb in izkušenj (3)
Ali C. Aolitscliin,
stavbeni ključavničar v LjiblJaaL
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatclj lekarnar Karol Brad v, Kreinžir [na Moravskem].
_ Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, kojo obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici.
Ti-istne doMti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljico za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t»ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. .los. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Pabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lok. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(25)

Tolstost, medlost odstranite se sigurno po novi metodi. Vse kožne bolezni, kot lišaj, sinje, pege, ujedi, rudeči lio-sovi in roke, lasne bolezni se temeljito ozdravijo. Pike vsled osepnic in lasje na obrazu se za zmiraj odstranijo. V vsakem kozmetiškem vprašanji se dajo svet in pomoč. Zdravi se pismeno, ko se je poslalo obširno poročilo, kojemu naj se pri-deno pismena znamka za odgovor. Naslov je: (G)
„Hygiea-Officin"
Vratislava (Brcslan) II.
ZBIBI£A
kakor jih rabi slovenski narod. 8 poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal iu založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" in v ,,Katoliški Bukvami". Stane 40 kr., po pošti 45 kr.	(9)
Tuj c i.
21. junija.
Pri Ma'i6u: Soretič, iz Kočevja. — Hofman, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Lange, trgovec, z Dunaja. — Emil Kiess, potovalee, iz Berolina. — Dr. vitez Gutmansthal, iz Gradca.
—	baron Beno Tauffercr, posestnik, z Višnjegore. — Ant. Susič, polkovnik v pok., iz Celja.
—	Winterstein, potovalee, z Dunaja. — Schmeibildl, potovalee, z Dunaja.
Pri Slona: Louis Broeg, trgovec, s Solnograškega. — Daniel Honvath, nadporočnik s soprogo, z Dunaja. — E. Jalin soproga tovarnarja, z Zgornje Štajerskega. — Pauer, trgovčeva soproga s hčerjo, z Zgornje Štajerskega — M. Gutman, iz Frankobroda n/M.
F. P. VIDIC & Co.
priporočata p. t, občinstvu za salone, kavarne, gostilne, privatna stanovanja itd. lepe
lončene peči
^ po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga M izdelane.	*	«
IM©J|® W	ulicah
si5».
zarezanih strešnikov
v čilski dolini na Koroškem
priporoča svoje patentovaiie vštriciie zarezane strešnike,
ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu.
Slove že daleč po svetu,
ker so lalilci, solidni, lieni, po ceni in ker najmanj trpe otl mraza in snega,
HtT Poroštvo za tri leta. Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. — Fabrika je za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta.
Proti posneinaleem in poiiarejalccm se bode po smislu patentnega zakona najostreje kaseenskl postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrsto	(S)
zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Iludolfove državne železnice.
Glavni xastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata
W*> IIHI H	v Ljubljani, Slonovc ulice št. 0.
m
DOKAČEB ZDRAVIL,