Poštnina platana » gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posameini številki Din l'W. - ," '11 ‘3 35- TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrffo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din. za yt leta 45 Din. mesečno 15 Din. za inozemstvo. 210 Din - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St 23 — Dopisi se ne vračajo Račun pri p.>st nraniimci v Ljubljani št 11.953 - Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 14. marca 1935. štev. 30. ICcašyt\acsUa nadiha Vedno večja postaja krošnjarska nadloga, da je ne občutijo več le trgovci in obrtniki, temveč da postaja nevarna tudi za finance samoupravnih teles. Zato je izdala ife dni banska uprava na vse podreja ne urade okrožnico, v kateri jim nalaga, da ostro nastopijo proti vedno bolj razširjenemu krošnjarstvu z žganjem. Posebno v nekaterih krajih je to krošnjarstvo že tako razvito, da ni skoraj kmetske hiše, v kateri ne bi vsaj eden krošnjaril z žganjem. Seveda pa noben teh krošnjarjev niti zdaleč ne misli na to, da bi plačal tudi predpisano trošarino na žganje. KroS-njari se vedno le z neotrošarinjenim žganjem in posledica tega je, da so padli banovinski dohodki od trošarine na žganje. Iz strahu za svoje finance je zato banska uprava nastopila proti temu krošnjarstvu žganja. Bojimo se, da banska uprava s svojo 0krožnico ne bo dosegla posebnega uspeha n da bodo njeni trošarinski dohodki zaradi vedno bolj razširjenega krošnjarstva z žganjem še nadalje padali. Kajti kaj pomaga takšna okrožnica, če se je pa z neprestano toleranco krošnjarstva skozi leta ustvarilo pri ljudeh mnenje, da je krošnjarstvo sploh dovoljeno in da sme kroš-njariti vsak, kdor le hoče in z vsem, kar se mu poljubi. S to toleranco krošnjarstva se je vzgojila mentaliteta, ki sedaj kaže svoje težke posledice, na katere so *ifier trgovci in obrtniki vedno in vedno opozarjali, katera opozorila pa so bila od oblasti prav tako dosledno preslišana. Če zato hoče odpraviti banska uprava krošnjarstvo z žganjem, potem je treba, da energično nastopi sploh proti vsakemu krošnjarstvu in da to posebno krošnjarstvo z žganjem odpravi mimogrede s kardinalno akcijo proti krošnjarstvu sploh. Treba je že enkrat ubiti to mentaliteto, kakor da bi bilo krošnjarstvo dovoljeno in kakor da bi bilo krošnjarstvo le v škodo trgovcev in obrtnikov, ki seveda po tej mentaliteti že itak preveč zaslužijo. Začeli treba že enkrat z izvajanjem predpisov, ki prepovedujejo krošnjarstvo in ki ga dovoljujejo le za suho robo in domače platno. Le s takšno generalno ofenzivo proti krošnjarstvu bo mogoče zatreti krošnjarstvo z žganjem, če pa se bo krošnjarstvo preganjalo le deloma, potem bodo imeli tudi krošnjarji z nezatrošarinjenim žganjem še toliko izhodov in stranskih poti, da jim' bo še vedno krošnjarstvo cvetelo. Takšna generalna ofenziva proti krošnjarstvu pa bi bila tudi nujno potrebna radi večjih dohodkov države. Kakor prodajajo krošnjarji le nezatrošarimjeno žganje, tako prodajajo tudi vse drugo blago brez plačila predpisanih davkov in taks. Naj ima krolšhjar še toliko prometa, vendar ne bo plačal ne pridobnine, ne mestnih in banovinskih doklad in ne nobenih drugih javnih dajatev in taks. Pri vsakem koeu blaga, ki ga proda krošnjar, je država oškodovana direktno na svojih dohodkih. Pa tudi indirektno. Kajti čim več proda krošnjar, tem manj proda trgovec, čim večji je promet krošnjarja, tem manjši je promet trgovca. Posledica tega je, da krošnjar znižuje davčno moč trgovca. A ravno letos zahteva država od! trgovca posebno velike dajatve, ne poskrbi pa, da bi dala trgovcu ono zaščito, ki jo potrebuje, da more zaslužiti to, kar zahteva od njega država. Kljub neprestanim zahtevam vsega jugoslovanskega trgovstva, da se napravi ze konec nelegalni konkurenci krošnjarjev, ki ubija trgovce, se trpi ta nelegalna konkurenca še nadalje, kakor so tudi zaman vse zahteve trgovstva, da se že enkrat neha z davčnimi in arugimi privilegiji konzumov ter nabavljalnih zadrug škodovati trgovini. Vsi ti privilegiji, ki so v kričečem nasprotju z davčno enakoprav- nostjo vseh državljanov, se dovoljujejo kar naprej, kakor se ne poslušajo zahteve trgovstva, da se prodajalne industrijskih podjetij obdačijo tako, ko vse druge prodajalne. Upamo, da se bo sedaj, ko je banstka uprava sama spoznala, kam vodi toleriranje krošnjarstva, začel energičen boj proti krošnjarstvu na vsej črti in da bodo tudi druge zahteve trgovstva izpolnjene. Če pa se to ne bi zgodilo, potem se naj banska uprava ne čudi, če bodo njeni trošarinski dohodki Se nadalje padali in prav Ko smo pred tremi tedni prišli na zborovanje v Trebnje, so nam trebanjski domačini na tihem povedali, da je ljudstvo nezaupno, ker se boji, da ne bi bila naša akcija za železnico Št. Janž—Sevnica v zvezi z volitvami. Odličen gospod mi je 'dejal: 5 let sem svojčas služboval v Mokronogu. Dvakrat se je v onem času začela propaganda za to železniško zvezo, pa obakrat so bile baš razpisane volitve v beograjsko skupščino. Potem lahko razumete, da sem tudi jaz neaaupen, 'ko v tretje doživim agitacijo za to železnico in zopet v času volitev. Pojasnil sem onemu gospodu danalSnji položaj in naše namene. Pa se mi je posrečilo, da sem ga prepričal. Povedal sem mu, da med nami, ki smo za-počeli to našo akcijo, ni nobenega kandidata za Narodno skupščino in zato v inie-nu Akcijskega odbora izjavljam: Akcija za gradnjo železnice Št. Janž—Sevnica nima nikake zveze z volitvami, nam ni za mandate niti za ordene, niti za čast, niti za dobiček. Mi imamo samo to iskreno željo, da naša dežela čimprej dobi to, tako nujno pctrebno železniško zvezo. Pa smo še pred dvema dnevoma dobili poročilo iz Sevnice, da je zopet nastala med narodom govorica, da ima morda današnje zborovanje politično ozadje in da naj služi volilnim namenom. Uverjen sem, da bo sam potek našega shoda dokazal, da je taka govorica brez vsake stvarne podlage. Začeli smo svojo akcijo baš v sedanjem ča>su iz dveh razlogov: ker je vlada objavila program velikih javnih del, s katerim hoče premagati gospodarsko mrt-vilo, ki je kakor mora leglo na naše ljudstvo. Drugi razlog je ta, da so ravno ti kraji v največji meri potrebni pomoči, ker sta beda in siromaštvo že dosegla vrhunec. Kadar pošilja ladja na viharnem morju obupne klice na pomoč, takrat se ne moremo vpraševati, ali niso morda kje razpisane volitve. Sicer pa smo se iz tega nezaupanja vendar hoteli učiti, in zato smo v resolucijo, ki jo bomo temu zborovanju predlagali v sklepanje, zapisali te stavke: »Spričo priprav za volitve v Narodno skupščino se polašča prebivalstva bojazen, da ne bi njegove žive nade na udejstvitev prepotrebne železnice Sevnica—Št- Janž po končani volilni borbi zapadle pozabljenju. Tem nujnejše je, da se gradbena dela takoj oddajo in da se z gradnjo faktično prične že meseca aprila 1935. V resnici je ta del Slovenije, Posavje pod Zidanim mostom in Dolenjska ob Mirni proti Novemu mestu in Suhi Krajini najrevnejši kos v vsej naši deželi. Tukaj ni industrije niti velike trgovine, niti ni velikih gozdnih kompleksov. Tukaj prebivajo po največ siromaSni kmetje, ki boino živijo na skopi zemlji. Verujemo v iskrenost vladne deklaracije z dne 3. januarja, v kateri je rečeno, da bo največjo pozornost posvetila kmetijstvu. Nadalje je tam rečeno, da se mora povzdigniti naša vas, ker izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vrsti iz krize kmetijstva. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in raz- tako naj se ne čudi država, če ne bo dobila od trgovcev onih davkov, ki jih pričakuje. Če trpi, da odjema nelegalno krošnjarstvo legitimni trgovini zaslužek, potem se pač mora tudi sprijazniti z mislijo, da bo morala pri trgovcih izgubljene dohodke iskati pri krošnjarjih. Samo vprašanje je, če jih bo tam našla, ker krošnjarstvo se neha, če ni združeno z utajo davkov. Zato pa je v interesu državnih in samoupravnih financ boj krošnjarstvu na vsej črti, ker samo tak splošni boj more prinesti prave uspehe. voj ostalih gospodarskih slojev. S tem, da kr. vlada pomaga kmetu, pomaga obenem vsem drugim slojem. Te misli iskreno odobravamo. In ravno tukaj je dana najboljša prilika, da se obljuba kraljevske vlade uresniči. Gradnja železnice Sevnica—Št. Janž bo najprej dala kmetom teh okrajev zaslužka, dala jim bo možnost, da spravijo svoje pridelke v denar. Obenem pa bo ta železnica ustvarila nove in velike gospodarske možnosti. Zbližala in zvezala bo dva velika kompleksa, ki sta ustvarjena po obstoječih železniških linijah: po liniji Zagreb—Zidani most—Maribor in po dolenjskih železnicah, to je po progah Ljubljana—Grosuplje—Karlovac in Grosuplje—Kočevje. Na ta način bo ebenem storjen prvi korak za uresničenje prepotrebne zveze Slovenije z Jadranskim morjem, ki bo šla po najkrajši poti preko Črnomlja na sušaško progo. Še ena važna stvar je, o kateri sicer ne kaže preglasno govoriti. To je * potreba zvezo naših krajev Dolenjske, Suhe Krajine in Notranjske z notranjostjo kraljevine po krajši poti nego je ona preko Zidanega mosta. Naravnost čudežno je, kako veliko pridobitev bo v vsakem pogledu prineslo teh borih 13 km železniške proge, kakor je po drugi strani neverjetno, da na to pridobitev čakamo ne samo mi, marveč vsa držaya že več ko 17 let! En velik uispeh smo že dosegli, da namreč vsa slovenska javnost priznava naši Ponovno se je že govorilo pri nas o bližnji ustanovitvi domače avtomobilske industrije, toda vse te napovedi so se redno izkazale kot napačne. Tako se je pred leti govorilo, da ustanovi Ford v Dalmaciji veliko tvornico avtomobilov, ki bi zalagala z avtomobili ves bližnji vzhod. Tudi ta napoved je padla v vodo in mesto v Jugoslaviji ustanovi Ford avtomobilsko tvornico v Ru-muniji. Ali je res pri nas ustanovitev domače avtomobilske tvornice nemogoča? Kakšni vzroki preprečujejo nastanek takšne tvornice? Ali bomo v tej važni proizvodnji res vedno odvisni od tujine? Da dobi odgovor na ta vprašanja, se je obrnil urednik beograjske »Štampec na Centralo industrijskih korporacij v Beogradu, nakar je dobil od njenega podpredsednika dr. Windi8cherja naslednjo izjavo: »Odločilne važnosti za ustanovitev avtomobilske industrije, kakor tudi vsake druge, je potrošnja, ki bi bila v državi dosegljiva. Res je, da je za takšno industrijo potreben velik kapital, toda ta bi se mogel najti tako doma ko v tujini, če bi odgovar- i jal prvi pogoj — potrošnja — investiranemu kapitalu. Vsi pa vemo, da ta prvi pogoj v današnjih razmerah ni pozitiven, ker bi pri današnji potrošnji težko mogla kakšna industrija obstajati. Samo v primeru, da bi se režija za vzdrževanje avtomobilov in motociklov znižala na minimum, bi morda zahtevi prvenstvo. Mi vsi bi radi imeli čim večji delež na velikem programu javnih del. Če pa ne moremo dobiti več, potem se zaenkrat zadovoljimo — kar tiče železniškega programa — z gradnjo te kratke transverzalne proge. Jaz mislim, da ni med nami moža in da ga ni v Sloveniji, ki bi mogel nam nasprotovati. Nikomur ne zavidamo tega, kar ima boljšega pred temi kraji. Nikomur pa tudi ne dovoljujemo, da bi nas oviral v našem pravičnem stremljenju, v našem spoznanju, da hodimo po pravi poti, ki nas bo dovedla do velikih in koristnih ciljev. Najiskreneje se veselimo pomoči, ki nam jo prinašajo bratje z onstran Sotle. Že preje smo poudarjali, da bo železnica, ki jo zahtevamo, koristila ne samo dolenjskim srezom in Dravski banovini, marveč v veliki meri tudi sosedni hrvatski deželi. Danes nas je počastil prihod odličnih predstavnikov gospodarstva v Savski banovini, pa nam je samo žal, da nismo že preje imeli priliko do skupnega delovanja v tem tako važnem vprašanju. Tem, večja je danes na'ša radost, ko smo prebili led. Ako bodo naše zahteve prevzeli za svoje tudi Hrvatje, potem je nemogoče, da bi naš glas ne prodrl prav do tam, kjer se odloča o gospodarskem življenju naših krajev. Do sedaj — bodimo pravični — se je odločalo s preveliko štednjo, kadar je šlo za naše potrebe. Vseh 17 let smo iz svoje revščine dajali. Nešteto palač se je drugod gradilo, ena sama teh palač je veljala več denarja, kakor ga je treba za železnico Št. Janž—Sevnica. Mi verujemo v to, da nova kraljevska vlada uvideva krivico, ki se je našim krajem storila. Iz Blairovega posojila se je imela graditi zveza Slovenije z morjem. Dvakrat so bila že v državnem proračunu predvidena sredstva za to našo železnico. Dvakrat je domače podjetje ponudilo, da sfimo finansira progo Št. Janž—Sevnica. Za vse in vsakogar je bilo denarja, samo za naše kraje ga ni bilo. Narodna pesem je utihnila in poje samo boben, ki napoveduje davčne eksekucije. čas je, da pride do spreobrnitve. Dolgo smo prosili in moledvali, pa je skrajni čas, da zahtevamo: Dajte nam, kar najnujneje potrebujemo, da moremo dihati, da moremo živeti im. delati, dajte nam železnico št. Janž—Sevnica! mogla živeti pri nas takšna industrija. Res je tudi, da bi bili avtomobili in motocikli domače proizvodnje mnogo cenejši, prvič, ker bi odpadla carina in prevoznina iz zelo oddaljenih dežel, drugič pa tudi zato, ker je pri nas delovna sila mnogo cenejša ko v drugih državah. Kjub vsem tem ugodnostim pa vendar potrošnja še ne bi bila zadosti velika, da bi vzdržala takšno industrijo. Vsaj za danes še ne, a kako bo jutri, se ne more vedeti. Imamo eno tvornico avtomobilov, ki je bila ustanovljena z domačim kapitalom v Ljubljani. Ta tvornica je dala v zelo skromnih razmerah dosedaj zelo lepe rezultate. Ta tvornica je naš prvi poskus. Morda bo dal ta poskus tudi drugim podnet, da poskusijo na podoben način. Kapital, ki bi ga bilo treba investirati v avtomobilsko industrijo, bi se mogel najti tudi pri nas, pa čeprav bi moral biti velik, če bi prišel nazaj v državo kapital, ki je bil naložen v Švico, kjer leži sterilen. Morda bi ta kapital, investiran v industrijo avtomobilov in motociklov mogel s svojo cenenostjo najti bolj ugodno potrošnjo. Če bi pa bile znižane razne režije in takse, je zelo verjetno, da bi takšna industrija avtomobilov in motociklov pri nas mogla živeti. Od te industrije ne bi imeli velikega dobička samo mnogi sedaj brezposelni delavci. Ne volilno geslo — ampal* nujna poireba je železnica Sečnic«*—- Si. lani Iz govora generalnega tajnika Zveze industrijcev Milana Šukljeta na velikem shodu v Sevnici Ali je mogoča domača avtomobilska industrija ? Izjava dr. Frana Windi8cherja dopisniku beograjske »štampe« fesya>dacskt tyudi Prejeli smo: Ta Vaš članek je vzbudil vseobčno zanimanje. Prva točka Jevtičevega programa o državnem in narodnem edinstvu je izven vsake diskusije in v poštev pridejo le važna gospodarska in socialna vprašanja, katerih ugodna rešitev je odvisna od sposobnosti in vztrajnosti oseb, ki jih pošljemo v naš bodoči parlament. Če pregledamo mnoštvo do sedaj priglašenih kandidatov, pridemo do prepričanja, da je med temi mnogo poštenih in dobrih naših posestnikov-kmetovalcev, gostilničarjev, obrtnikov, ki pa gotovo nimajo tistega strokovnega znanja in tiste sposobnosti, da M lahko z uspehom zastopali naše gospodarske zahteve in koristi v Beogradu. Preveč se je že razpaslo domnevanje med našimi domačimi politiki, da je glavno delo poslancev samo interveniranje v Beogradu in pri drugih naših oblastih za razne službe in službice, zaradi ev. davčnih krivic ter za dosego kakšne uputnice za cenejšo dobavo koruze. Te intervencije nujno vodijo v protekcionizem in so zato gospodarsko škodljive. Delovno polje poslanca je skupščina, ne pa čakalnice v uradih. Naj se vendar na to ne pozablja. Poslanec naj v Praktične uspehe pa je dosegel finančni odbor D. N. s svojim delom za finančno obnovo nekaterih držav, kakor Avstrije, Madjarslce, Bolgarske itd. Akcija za finančno obnovo Avstrije je celo služila drugim državam kot vzor, čeprav se je nekaj časa trdilo, da je imela ta obnova čisto znanstven značaj. Ta načrt je v glavnem sestajal iz obnove političnega statuta, dajanja posojil za rekonstrukcijo, katerih uporaba pa je bila kontrolirana tako dolgo, dokler ni bilo doseženo uravnovešenje proračuna in stabilizacija valute. Vse te odredbe so zopet dvignile zaupanje in avstrijski denar je v kratkem postal eden najbolj solidnih v Evropi. Depoziti in vloge so se v bankah pomnožile, in v kratkem času je bilo obnovljeno delovanje emisijske banke, ki je začela uspešno regulirati v državi promet denarja, kapitala in kredita. Tako je Avstrija, čeprav kot ' premagana država, prišla do primeroma velikega blagostanja in končni rezultat vsega tega je, da je njena gosp. struktura danes mnogo bolj ugodna ko struktura mnogih drugih držav. Pri tem pa je treba zlasti poudariti, da je Avstrija pri \3ej tej akciji ohranila svojo samostojnost. Samo pomislite, kako bi bilo, če bi to pomoč dobila od katere velesile. Ali ne bi takoj zašla če že ne pod njeno politično, pa čisto gotovo pod njeno gospodarsko odvisnost? In sedaj še bežen pogled za kulise Društva narodov. Uradništvo Društva narodov. Posebno zanimivo bi bilo zlasti v zvezi z raznimi vplivi in njihovim učinkom na D. N. pogledati malo, kako je z uradni-štvom D. N. Uradniki pri D. N. se seveda rekrutirajo iz raznih držav, v večini pa so Francozi in Angleži, ne samo zato, ker sta francoski in angleški jezik uradna jezika, temveč tudi zaradi vpliva, ki ga imata ti dve državi na D. N. Kar je dejal Robert de Traz o Angležih in Francozih, to velja tudi za uradnike teh narodov pri D. N.: L’Anglais est un conservalour, a idčes avancees, le Frangais un hoinme de gau-che traditionnaliste* Pred svojim izsto-IHsm iz D. N. so prihajali tudi Nemci v uradništvo D. N. do večjega vpliva. Ta vpliv je sedaj izginil, čeprav so i emški uradniki še v neki drugi ustanovi. Kakor povsod, tako so tudi v D. N. majhna vrata, skozi katera so more pod določenimi pogoji izjemoma priti neopaženo. Ce se upošteva, da so uradniki pri D. N. najbolje plačani uradniki na svetu, jo le naravno, če je naval kandidatov na ta mesta naravnost ogromen in da so na drugi strani pogoji za sprejem zelo težki. Program dela za te uradniške razpise se vedno bolj nagiba, kakor tudi pri Mednarodnem uradu za delo, v gospodarsko * Anglež je konservativec, a ima napredno ideje, Francoz, človek levice pa je »tradicionalist«. skrbi za dobre zakone, ne pa z intervencijami krpa slabe zakone, ki jih je treba iz-premeniti. Intervencije niso in ne .smejo biti glavna naloga poslanca, temveč zakonodajno delo. In v tem pogledu čakajo našo parlamentarno delegacijo težka gospodarska vprašanja kakor regulacija kmečkih dolgov, asanacija našega zadružnega in našega denarnega trga, davčna reforma, trgovinske pogodbe, carinska vprašanja, vse to so naloge, ki zahtevajo v vseh strokah strokovne, sposobne in odločne može. V debato pridejo razni važni zakoni, ki bodo delali preglavice in velike težave celo izkušenim in spretnim strokovnjakom, kaj pa šele tistim, ki nimajo prave strokovne naobrazbe in ki ne poznajo dobro slovenskega, kaj šele srbolirvatskega jezika. Radi tega je dolžnost naših vodilnih političnih krogov, da prepričajo volilce, da moramo poslati v Beograd močno delegacijo trgovskih, kmetijskih, zadružnih, tehničnih, zdravniških strokovnjakov in finančnikov, ki bodo v čast naši delegaciji in našemu narodu in ki bodo tudi kos zaupanim jim nalogam. Rekli smo! kulise smer. Toda poleg dobre kvalifikacije, je glavna stvar, da je tudi sicer sposobni kandidat že prinesel s sčfcdj ali pa si vsaj sčasoma prisvojil določeno 'mednarodno mentaliteto. Ne zahteva se seveda od kandidata, da bo se odrekel svojih nacionalnih posebnosti, da bi postal ravnodušen do usode svoje domovine, ne zahteva se, da bi posttal internacionalist, temveč zahteva se le, da je internacionalen v tem smislu, da je vedno čim bolj objektiven in nepristranski celo v vprašanjih, ki se tičejo njegove domovine, in to ne samo glede strankarskih in podobnih notranjih vprašanj, temveč tudi glede njene zunanje politike. Če se la moment pri sprejemu tudi nekoliko manj poudarja, se zato kesneje pri delu zahteva tem bolj odločno in kozmopoliitizem postaja že tako rekoč profesionalna dolžnost. Če primerjamo uradništvo ene in druge mednarodne ženevske ustanove, potem dobimo na prvi pogled vtis, da sta disciplina in delo v Mednarodni organizaciji dela bolj resni iko pri D. N. Ta vtis izhaja še iz časov, ko sta bili dve popolnoma različni osebnosti na čelu obeh institucij: temperamentni, zelo inteligentni in neumorni bivši profesor Albert Thomas v uradu za delo, ki je gledal na to, da pozna vse svoje ljudi do zadnjega sluge, in flegmatični diplomat stare šole Sir Eric Drum-mond v D. N., ki je s svojimi uradniki občeval le po šefu kabineta. Še ko je bil sedež D. N. v Londonu, se pripoveduje, da je nekega lepega dne neki njegov uradnik kar izginil in se vrnil šele po nekaj lednih samolastno vzetega dopusta. Ko so ga tovariši vpralSali, kje je bil in kaj je tako dolgo delal, je odgovoril, da je odšel na weekend k svoji tovarišici, da pa je obolela in da je moral zato vsak dan iti na vrt in ji natrgati rež, ker ni mogla živeti brez rož. Takrat so v resnici bile nameščenke pri D. N. lepše, dočim so sedaj bolj inteligentne. Po neki drugi povesti je prišel generalni tajnik skupno s svojim osebnim tajnikom že ob 9. v D. N. ter z njim obšel vse pisarne. Vse pisarne pa so bile prazne, razen poslednje, v kateri je neki sluga smrčal prav po švicarsko. Osebni tajnik ga je hotel zbuditi,toda šef ga je zadržal z besedami: »Pustite ga, prosim, pri miru, če ne, nam še ta pobegne!« Takšnih idil ni bilo v Uradu za delo, čeprav rad verujem, da se je v eni ko v drugi ustanovi šele polagoma izoblikoval oni kader uradništva, ki ustreza postavljenim nalogam in ugodnim uradniškim pogodbam z visokimi plačami. Kar je bilo za nas Balkance posebno smešno, je bila manija uradnikov anglosaksonske rase, da v tej miroljubni ustanovi ohranijo in pov-sodi poudarijo vojaški čin, ki so si ga pridobili v vojni. Vsak od njih je bil oolo-nal ali captain. Neki šaljivi Francoz jih je karikiral na ta način, da se je predstavil in tudi zapisal na svoji vizitki »redov Durand«. Občni zbor »Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani« bo v petek, dno 15. marca 1335 ob 10. uri v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27., I. nadstr., z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 14. in 15. pravil), 6. Slučajnosti. Danes je uradništvo ene ko druge ženevske ustanove v mnogem pogledu naravnost vzorno, in ne samo za dovrševanje tekočih upravnih poslov, temveč tudi za reševanje najraznovrstnejših problemov, ko tudi za diskretno uvajanje posameznih delegatov in strokovnjakov tudi v najbolj delikatne posle. Ne sme se namreč pozabiti, da oni, ki so prišli v mednarodnih ustanovah do dnevnic, stalnosti in velikih plač, niso vedno prinesli s seboj tudi kvalifikacije posebne sposobnosti niti niso kandidirali na ta mesta s sklicevanjem na svoja epohalna dela. To so bili pogosto mali ljudje, ki so neslišno šli skozi ona najbolj ozka vrata, si pridobili članstvo v tem ali drugem odboru, se naučili poleg raznih formul tudi tehniko kandidiranja in utrjevanja svoje kandidature in se končno vsedli v fotelje, s katerih jih je sedaj težko pregnati. Saint Simon je nekako takole opisal ljudi, ki so kandidirali za dvorjane okoli Ludvika XIV: »Oni morajo vsak dan po osem ur čakati v predsobi zevajoč v sebi in čakajoč priliko, ko gredo na lov ali na sprehod, da bi Njegov pogled padel na nje.« Ta opis velja mutatis mutandis za vse države in za vse čase. Takšnim delegatom mora nekdo dajati argumentacijo in jim povedati, kdaj morajo molčati, da se ne bi preveč nagromadilo zijal. To ne velja samo za eksperte in delegate na konferencah in v odborih, temveč tudi za posamezne diplomatske in nediplomatske zastopnike vlad. Vsi ti bi dobro storili, če so v stalni zvezi z uradniki svoje narodnosti pri D. N., ker jim morejo ti zelo veliko pomagati, pripravljajoč teren za njih želje in predloge ter ublažujoč ali po potrebi naglašujoč njih proteste Ln intervencije. Vse to pa brez najmanjše nevarnosti za njih občutljivosti, ker to ostaja tajnost spretnosti tajništva D. N. Ne morem zaključiti tega odstavka o uradništvu D. N., da ne bi omenil še treh imen, po enega Srba, Hrvata in Slovenca, ki že leta opravljajo z uspehom službo uradnikov D. N. So to gg. Vukifievič iz Kragujevca, Lukač iz Zemuna in Miselj iz Kranjske. Ce bi tujci-po njih delu sklepali o kakovosti dela naše uprave doma, potem bi mogli bili s svojo upravo vsekakor več ko zadovoljni. (Dalje prihodnjič.) t Mihajlo Pupin — umrl V Nevv Yorku je umrl v starosti 78 let Mihajlo Pupin, znameniti učenjak in iznajditelj, ki si je s svojimi deli pridobil svetovno ime. Med vojno je Pupin odlično deloval za osvobojenje Jugoslovanov ter pri vsaki priliki dokazal svojo zvestobo do svojega naroda. Podpiral je tudi mnoge naše ljudi, zlasti pa je mnogo storil za svoj rojstni kraj v Vojvodini. Kakor mnogi drugi, tako je moral tudi Pupin žal kon-statirati, da se pri nas marsikatere stvari drugače razvijajo, kakor bi se morale in mogle. Vendar pa zaradi tega ni trpela njegova domovinska ljubezen in ostal je vedno zanesljiv in zvest prijatelj Jugoslavije. Veliki sloves, ki ga je užival Pupin zlasti med ameriškim narodom, je tudi znatno utrdil naše stališče v svetu. Tudi VVilsonova vnema za naš narod je v mnogem zasluga Pupiria. Večna slava spominu velikega učenjaka in rodoljuba Pupina! Gospodarska razstava Narodne odbrane Za dvig naše domače proizvodnje priredi gospodarski odsek Narodne Odbrane »Svoji k svojim!« v dneh od 21. aprila do 2. maja v Beogradu razstavo domačih izdelkov. Okoli 100 domačih tvornic je že obljubilo svoje sodelovanje. Razstava bo dala jasen pregled o stanju naše domače proizvodnje. Za obiskovalce in razstavljal-ce na razstavi so dovoljene razne ugodnosti. Razstava bo v osnovni šoli Kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Dečanski ulici. PcKficnevesti i Balkanska zveza je svojo prvo ptciz- * kušnjo, pred katero je bila postavljena z grško revolucijo, sijajno prestala, kar zla- I sti s priznanjem poudarja grško časopisje. Vcnizclistična revolucija v Grčiji je likvidirana. Poveljniki uporne vojske so večinoma pobegnili in pustili svoje vojake na cedilu. Ti so večinoma takoj prestopili na vladno stran. Upor se je zrušil, ker se je vladnim četam posrečilo, da so izkrcale pri Kavali in Dedeagaču čete ter z njimi padle upornikom v hrbet. To je popolnoma demoraliziralo uporniško vojsko in likvidacija upora se je začela. Venizelu se je baje omračil um, ko je slišal o porazu uporniških čet v Macedo-niji in Traciji. Dolgo ni hotel pobegniti, na konec pa je z ženo ter svojim spremstvom pobegnil na križarki »Averov« na italijanski dodekaneški otok Kasos. Križarka »Averov« se je nato vrnila in udala vladi. Tudi mornarica se je udala, potem ko so mornarji in podoficirji obračunih z ofi-ciiji, če niso ti že preje pobegnili z ladij. Tudi Kreta je kapitulirala in od vlade poslani uradniki so že prevzeli svoje posle. Pred svojim pobegom s Krete so uporniki oplenili podružnico Narodne banke in pobrali tudi na carinarnicah ves denar. General Plastiras je pripravljal svojo revolucijo, ki naj bi izbruhnila dne 25. marca. Venizelos pa je Plastirasa prehitel, nakar je Plastiras pozval svoje pristaše, da zapuste Venizela. Angleški zunanji minister Simon odpotuje v Berlin 24. marca, kjer ostane do 27. marca. Istočasno odpotuje v Moskvo drž. podtajnik Eden, ki bo konferiral s sovjetskimi državniki o vzhodnem paktu, razoro-žitvenem vprašanju, o angleško-ruskih trgovinskih odnošajih in o novi nalogi Društva narodov ter o sodelovanju sovjetske Rusije pri izvajanju teh nalog. Titulescu obišče Moskvo v istem času, ko angleški drž. podtajnik Eden. V angleškem parlamentu se je začela razprava o beli knjigi angleške vlade, s katero utemeljuje vlada potrebo povečanja angleškega oboroževanja. Laburisti so zaradi te knjige, ki je posebno razburila Nemce, predlagali nezaupnico vladi. V imenu vlade je zagovarjal knjigo in politiko angleške vlade Baldwin, ki je nagla-šal, da je danes demokracija resno ogrožena. Anglija je vedno skušala dvigniti veljavo Društva narodov, a je D. N. danes preslabotno, da bi moglo nuditi kolektivno varnost. Anglija mora zato povečati svojo vojaško moč. Za Bahhvinom so govorili še drugi poslanci, nakar je parlament s 424 proti 79 glasovom odklonil laburistični predlog o nezaupnici MacDonaldovi vladi. Grof Bethlcn, ki je deset let zastopal v parlamentu Debrecin, čegar častni meščan je tudi, ne more sedaj več kandidirati v tem mestu, ker ga vladna stranka ne sprejme več na listo. Kandidiral bo v Bu-dapešti na samostojni listi. Na Madjarskcm se bo za 245 mandatov potegovalo nič manj ko 2000 kandidatov, ki pripadajo 15 strankam. Mornariški minister Pietri je predložil francoskemu parlamentu zakonski načrt o gradbi nove 35.000 tonske križarke. Francoski zrakoplovni ataše v Berlinu je obiskal nemško ministrstvo za letalstvo, da dobi nekatera pojasnila o nameravani militarizaciji nemškega civilnega letalstva. Nista ga pa hotela sprejeti niti minister Goring niti njegov pomočnik, da je bil sprejet le od nekega nižjega uradnika, ki mu pa seveda ni mogel dati nobenih pravih informacij. Novi rumunski finančni minister Anto-nescu je zahteval, da mora vsako ministrstvo znižati svoj proračun za deset odstotkov. Ker niso vsa ministrstva takoj izpolnila te njegove zahteve, je odstopil. Ker pa je bila med tem njegova zahteva izvršena, je zopet prevzel finančno ministrstvo. Nemčija ne more omejiti oboroževanja iz enostavnega razloga, piše N. Zuricher Zeitung, ker bi se drugače zopet povečala brezposelnost. Samo pri vojni industriji more nemška vlada zagovarjati pred Nemci nadprodukcijo, ker je ta patriotična. Največ zaslug za mir pa ima dr. Schaeht, piše drug list, ker je s svojo brezobzirno konfiskacijo pravic upnikov onemogočil uvoz sirovin, brez katerih pa je vsaka vojna nemogoča. ženeva (.to Pcedai/anfe freHe-eatneg>Q. taktika itodusttiiskik. Uocpacacii de. Dy. Cuccina v Jdiufrfyan$U.em klubu Stev. 30. TRGOVSKI LIST, 14. marca 1935. ■■KM BMHBMHOBHHMMHraVMPBN «££e*a*o tudi letos. Po poročilu Narodne banke .1® padel lani dinar na svobodnem trgu na ’’*5 santima, kar je bil najnižji tečaj, na katerega je padel dinar. Kesneje pa se je popravil na 6,70 do 6,80 c. Koncem preteklega tedna je notiral dinar v Curihu na svobodnem trgu 6,65 in je zato porastcl syicarski Irank na našem svobodnem de-''rznern trgu na 15.25 Din. Ker znaša urad-1,1 tečaj Curiha s premijo samo 14,27 tdn, je torej med uradnim in svobodnim tečajem razlika 1 dinar a. Od drugih deviz je treba omeniti samo še dvig šilinga, tki se je v preteklem tednu dvignil celo na 8.80, a je sedaj že nazadoval na 8.65 do 3.70 Din. Napoleondori se plačujejo po Ril dinarjev. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. izkazuje te izpremembe (vse v milijonih dinarjev): Zlata in devizna podloga se je povečala '/-a 15‘17 na 1.304'0; zlata podloga v blagaj-,lah doma se je povečala za 8'5 na 1.134'8, °na v tujini pa je padla za 6'5 na 126'9; Podloga se je povečala za 0'14 na ; dvižna podloga pa je narasla za 12*9 na 42‘02. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se dvignile za 6‘5 na 14U08. Vsota kovanega denarja pa je padla za 261 na 229’5. Posojila so se zmanjšala za 5'08 na 1.822 8, in sicer eskontna za 5‘3 na 1.563-0, lombardna pa so se povečala za 027 na 259-8. Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj neizpremenjene. Obtok bankovcev se je povečal za 29‘5 v>a 4.351-7. Obvoze na pokaz so se zmanjšale za 5-8 na 1.234'9. Razna pasiva so se znižala za 23‘9 na 214-4. Skupno kritje znaša 29"99°/o, samo zlato Pa 2610%. Avstrijske težave s kliringi Klirinške pogodbe, ki jih je sklenila Avstrija z Nemčijo, Rumunijo in Madjar-ako, so se zelo slabo obnesle. V prejšnjih 'rtih je Nemčija dva do dvainpolkrat več ‘uvažala v Avstrijo, kakor pa iz nje uvajala. Letos pa se je zunanja trgovina med Nemčijo in Avstrijo skoraj izravnala. Posledica tega je bila, da je nastal zastoj v kliringu in da je padel tudi avstrijski 'xvoz v Nemčijo. — Novi klirinški dogovor 1 Rumunijo pa sploh še ni stopil v veljavo, ker ga rumunska vlada ni hotela ratificirati, čeprav je to obljubila. Prvič pa a° sedaj nastale težave tudi v klirinškem Prometu z Madjarsko. Tečaj penga je namreč mednarodno oslabel in znaša v Privatnem kliringu na Dunaju 39 šilinga, ttficialna pariteta med šilingom in pengom Pa je 125 šilingov za 100 pengov in po lem tečaju bi hoteli Madjari zaračunavati ' kliringu penge, čemur pa se Avstrijci naravno upirajo, ker nima pengo več te 'rednosti. * Za generalnega direktorja Narodne banke je izvoljen dr. Protič, do sedaj njen prvi direktor. V izvršni odbor banke pa sta bila izvoljena Andrija Radovič in dir. Jovan Markovič. Po izkazu čsl. Narodne, banke z dne 7. t- m. se je njena zlata podloga povišala za 0"1 na 2.682, devizna se je zmanjšala za 24"3 na 259"2 milijonov Kč; obtok bankov-€ev se je povečal za 335 milijonov Kč, zakonito kritje pa je znašalo 42"7°/o. Po izkazu Italijanske banke z dne 28. lebruarja se je njena zlata podloga povedala od 5823"06 na 5823"8 milijonov lir, "jena devizna podloga pa od 49"56 na 49"8 "lilijonov lir. Obtok bankovcev se je povečal od 12.265-5 na 12.623-6 milijonov lir. i-4«Pa*8-a ^ar°6no banka je dosegla lani o milijonov pezet čistega dobička in bo Plačala isto dividendo ko lani. Francoska vlada je sklenila razpis no-ranjega dvemilijardnega posojila, ki se o obrestovalo po 4 odstotke> amortiziralo l>a v 3, 6, odn. 12 letih. Haldna &&sp&dacsti/& kapitala Ne ravno [»nosna posebnost naše gospodarske politike je bilo, da ni imela nobene smeri, temveč da se jo razvijala poljubno, kakor so pač nanesle razmere. Da s tako lahkomiselno pojmovano gospodarsko politiko nismo mogli doseči posebnih uspe-hov, jo jasno in zato je pri nas zahteva po načrtnem gospodarstvu še zlasti umevna. Ce že nič drugega, bi nam moralo načrtno gospodarstvo dati vsaj to, da ne bi skakala naša gospodarska politika iz ekstrema v ekstrem, temveč da bi se začela razvijati po načelih, ki najbolj odgovarjajo potrebam našega gospodarstva. Precejšnje nagnjenje pa je pri nekaterih, da bi se načrtno gospodarstvo kar istovetilo z etatizmom in da bi bila logična posledica uvedenega načrtnega gospodarstva en sam velikanski diržavni monopol za vse panoge proizvodnje. Le rahlo opozorilo na šibkosti našega birokratičnega aparata dovolj jasno svari, do kako težkih posledic bi nujno privedlo takšno monopoliziranje proizvodnje. Pa tudi sicer more napačno zagrabljeno načrtno gospodarstvo roditi zelo slabe posledice, o čemer prav lepo govori članek, ki ga je pod gornjim naslovom objavil »Prager Tagbiatt« in ki se glasi: »Znak naše dobe je, da vržemo v kratkih presledkih v diskusijo vedno nova gesla, katerim bi najraje pripisali čudežno moč. Eno takšnih modernih gesel je načrtno gospodarstvo, ki pa je tako staro, kakor je človeštvo, ker pomeni isto, ko preudarno misliti o gospodarskih zadevah. Kdor hoče zadovoljiti človeškim potrebam, mora pripraviti v to potrebna sredstva, mora torej ustvariti kapital. Dejanja in delovanja, ki iztrošijo kapital, zato ne morejo v povečanem obsegu zadovoljiti potrebam ljudi. Znaki, če se kapital ustvarja ali le iztroši, pa se ne morejo zlasti pri dalekosežnih produkcijskih procesih vedno z lahkoto ugotoviti. Če gre n. pr. za povečanje domače volnene proizvodnje, potem je treba v prvi vrati preiskati, ali se z njo trajno kapital ustvarja ali pa iztroši. Merilo je vedno le stopnja obsega proizvodnje, ki jo je mogoče določiti le na podlagi cen na svobodnem trgu. Vsak produkcijski proces je v svoji tehnični fazi samo trošenje kapitala in šele potem, ko sprejme trg končni izdelek ter ga plača z denarjem, se izpremeni v novo vrednoto. Če se torej ne proizvaja za trg, potem gre vedno le za trošenje kapitala, kar se redno dogaja pri vseh investicijah mrtve roke. Zato pomeni vsak zasebnemu gospodarstvu z davki odvzeti dinar trošenje kapitala. Vsako načrtno gospodarstvo, ki se začenja s povečanjem davkov ali carin, zmanjšuje produktivnost in ni drugo ko iztrošenje kapitala, če naj bo načrtno gospodarstvo uspešno — kar vedno pomeni, da ustvarja kapital — potem mora znižati državne dajatve. Vsi problemi narodnega gospodarstva, naj se že imenujejo kakorkoli, so vedno le vprašanja razmerja medi javnim in zasebnim podjetništvom. Vsi načrti, ki omejujejo zasebno podjetništvo, žro kapital. Pot iz zagate je zato v znižanju davkov in carin. Seveda pa bi brutalno poseganje v tej smeri tudi ne koristilo in zato nastaja minimalna zahteva: Nobeno povečanje davkov, da se ne oslabi zasebno podjetništvo, postopno odpravljanje državnega poseganja v podjetništvo s tem, da se nehajo vse subvencije, protekcije in intervencije, ter stalno zmanjševanje finančnih dolžnosti države. Z znižanjem davčnih bremen in zasebnemu gospodarstvu ohranjeni zneski so edini in resnični prirastek nakupne moči, ki s svojo cirkulacijo ustvarja kapital. Državno načrtno gospodarstvo pa, ki v več ali manj vidni obliki zvišuje dajatve, zmanjšuje nakupno moč prebivalstva in veča brezposelnost..« S povišanjem trošarine na cement ali s podobnimi sredstvi se torej ne more dobiti kapital, ki bi omogočil novo gradbeno delavnost. Fr. Zelenik: Vcecoki ne (Konec) Nekateri imajo to bolezen, da radi menjavajo nastavljence. Pogosto menjavanje osebja vpliva neugodno na odjemalce, ki radi vidijo stare znane obraze. Do takih imajo stranke zaupanje in so mnenja, da jih more nastavljenec, ki je že dalj časa pri firmi, bolje in zanesljiveje postreči. Seveda to ne velja v taki meri za trgovine, kjer prodajajo poper in sol, pač pa za stroke, v katerih je potrebna dolgoletna izkušnja. Nič ni bolj mučnega, kakor to, če mlad prodajalec študira listek z označbo cene, ga obrača in premišljuje, pogleduje okoli kakor da išče pomoči in razodetja, če stranka to vidi, postane nezaupljiva in pogostoma se pripeti, da se lepo zahvali za postrežbo in obljubi, da pride drugič. Ne bo je več. Na vsakem blagu naj bo zabeležena cena tako, da jo inore ugotoviti stranka sama. Stranke nerade gledajo žalostne in mršave obraze. Splošno znano je, da dosega dobre uspehe trgovski potnik bolj obile postave in zdravega obraza. Isto je s prodajalci v trgovini. Tudi šef ne sme delati kislega obraza. Osebje naj bo čedno oblečeno, vendar ne pretirano. Lepo načičkane pupice spadajo v parfumerijo in mogoče še v modno trgovino za gospode. Odjemalke se morajo pozdravljati tudi na ulici. Verjemi, da ne bo nikdar več prišla v tvojo trgovino, če jo v trgovini pač prijazno strežeš, zunaj trgovine pa je ne vidiš. Le hodi visoke glave na ulici, ali pred stranko pa le klobuk z glave. Nič se tako naglo ne porazve, kakor omalovaževanje stranke. Stranke tega sicer ne pripovedujejo, pač pa neugodno govore o trgovcu. Ni potreben bog ve kako razkošen lokal, zadostuje preprost lokal, toda čist in dovolj razsvetljen mora biti. Cene v izložbe! Kolikokrat se je svetovalo trgovcem, naj označujejo predmete v izložbi s cenami. Prosim vas, pomešajte se kakšnikrat med stranke, ki ogledujejo izložbo, pa se na lastna ušesa prepričate, da je umestno označevati pTedmete v izložbi s cenami. Vsak se naj osebno prepriča o potrebi ali nepotrebi. Pogostoma slišimo tožbe, da nastavljenci niso več takšni, kakršni so bili prejšnje čase. Mogoče je to res, mogoče tudi ni res. Ali pa se tudi gospodarji za nastavljence tako zanimajo, kakor so se prejšnje čase. Ali niso morda v mnogih primerih gospodarji sami krivi, če so današnji nastavljenci drugačni? Nastavljenec mora imeti tako plačo, da mu ne polnijo glave in ubijajo volje neprestane skrbi, kako bo živel. Nastavljenec s skrbmi ni in ne more biti z vso voljo ži svojo trgovino, da dobi sredstev za svojo pri delu. Trgovec mora neumorno delati, da vzdrži svojo trgovino, da dobi sredstev za svojo rodbino, za davke, tk plače in upnike. Sotrudniki teh skrbi nimajo, temveč jih prepuščajo gospodarju. Navadno se jim niti ne sanja, kakšne skrbi ima gospodar. Ali bi ne bilo umestno, da sotrudniki poznajo skrbi svojega gospodarja, da vedo, koliko denarja je potrebno za plače, davke, upnike, koliko dela je potrebno, da je uspeh zadosten, itd.? So gospodarji, ki mislijo, (da njihovo delo ni več potrebno in prepuščajo vse na-Mavljencem, če so trgovino spravili z marljivostjo in varčnostjo na višek. Trgovec mora biti vedno pri delu, ne sme prepuščati trgovine nastavljencem, četudi ima še tako dobre in zanesljive sodelavce. Imel sem gospodarja, ki se je takoj pojavil v trgovini, če je bilo navzočnih več strank. Prijazen pozdrav in ljubezniva beseda gospodarja zelo veliko zaležeta. Pred kratkim sem opazoval, kako je šef velike in ugledne firme vljudno pozdravljal v trgovini in šel od stranke do stranke. Strankam se dobro zdi, če jih pozdravlja ugleden gospodar. Prijaznost prav nič ne stane, nese pa lahko veliko. Znano je, da tlačimo zemljo najrazličnejši ljudje. Eni so se malo učili, pa vseeno veliko znajo, so praktični ljudje in znajo izrabiti vsako priliko v svojo korist. Kar vzamejo v roke, jim uspe. Drugi so veliko študirali, se veliko učili, razpolagajo z lepim znanjem, imajo krasne misli, lepe načrte, ki bi praktičnemu človeku donašali lepe koristi, lastnikom teh misli in načrtov pa ne donašajo nič, ker nimajo daru, da bi znali te misli in načrte izrabiti. Take nepraktične ljudi dobite v vseh poklicih, med trgovci in kmetovalci, med industrijci in obrtniki, med odvetniki in zdravniki, ne samo med profesorji. V katero skupino pa spadaš ti, cenjeni bralec? Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe smana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Toinain solidna postrežba! Zahtevajte ceniki Prispevke za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju so že izročili ali pa jih še zbirajo nameščenci: Češke mdustrialne banke, Delniške tiskarne, Jugoslovansko zavarovalne tanke »Slavije«, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Ljubljanske Kreditne banke, tvrdke Medič & Zanki, Mestne hranilnice, Narodne banke kraljevin© Jugoslavije, Zavarovalnice Jugoslavije — zbirajo pa tudi pri nekaterih drugih podjetjih. Videti je, da zasebni nameščenci v tej zvišeni dolžnosti napram blagopokojnemu vladarju nočejo zaostajati za državnimi nameščenci. Želeti bi bilo, da začno zbirati tudi pri onih podjetjih, kjer zbiranje še ni v teku. Položnice pošlje na zahtevo pisarna Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, Gledališka ulica 3/1 V, pošt. ček. račun št. 11.200. Težko stanje železninarjev v Beogradu V nedeljo je imelo združenje železninarjev in tehnične stroke v Beogradu svoj redni letni občni zbor, na katerem se je tudi razpravljalo o težkem stanju železni-narske trgovine v Beogradu. Mnogi stari železninarji so že odpovedali svoje obrate. Zlasti trpi trgovina zaradi zastoja gradbene stroke in previsokih davščin. Posebno so bili zadeti železninarji, ko tudi vsi drugi trgovci, ker se je letos odmerila pridobnina na podlagi najemnine za stanovanje in lokal. | Silance Največje podjetje italijanske težko industrije Ilva Alti Forni e Acciaierie dTtalia v Genovi (ki ima 536 milijonov lir kapitala) izplača iz čistega dobička po dotaciji amortizacijskega fonda z 27 in pol milijona lir 20-6 milijona lir za dividende. General Electric Co je dosegla lani 17,15 milijona dolarjev čistega dobička ali na osnovno delnico 59 centov (1. 1933. le 38 centov). Mestna hranilnica v Novem Sadu izkazuje za 1. 1934. čistega dobička 271.155 (za okr. 100.000 manj ko 1. 1933.); ves čisti dobiček se uporabi za dotacijo rezervnega fonda, ki je s tem skupno s pokojninskim narastel na 2,369.734. Vloge na knjižice so padi© za 28,0 na 27,0 milijonov dinarjev, vloge po tekočem računu pa so se dvignile na 5,3 milijona. Občni zbori »Union«, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor v četrtek, dne 28. marca ob 18. uri v srebrni dvorani hotela Union. Delnice je položiti pet dni pred občnim zborom v pisarni hotela Union. Salus, d. d. v Ljubljani ima XIV. rodni občni zbor v petek, dne 29. marca ob 17. uri v družbeni pisarni v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Tovarna klobukov »šešir«, d. d. v Škofji Loki, ima 14. redni občni zbor dne 80. marca ob 11. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Delnice f ioKq rini n mrl nhJitlllTl 7.nArAfTl. Nemci ne morejo v večjem številu obiskati Jugoslavije V Nemčiji se opaža zelo veliko zanimanje za naše kraje, ki bi jih obiskalo veliko število nemških turistov, če ne bi bila nemška trgovina z Jugoslavijo tako zelo pasivna. Ker pa znaša naš aktivni saldo v kliringu z Nemčijo nad 250 milijonov Din, ne morejo dobiti nemški turisti za obisk Jugoslavije potrebnih kreditnih pisem. Nevarnost je zato, da bo letos dotok turistov iz Nemčije zelo padel. Naša turistična društva so se zato obrnila na vlado, da v sporazumu z nemško vlado omogoči obisk nemških turistov v Jugoslaviji. Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o o-tv or jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 28. februarja t. 1.: A. Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: Elektrokemična tovarna, Karlovac. — Primorska banovina: Sosič Viktor, trgovina z Ibarvami in lakom, Šibenik. — Donavska banovina: Mednarodna trgovska banka d. d., Vel. Bečkerek. B. Razglašene prisilne poravnave; Savska banovina: »Postola« Srečko Neuman, Zagreb. — Donavska banovina: Bokšan Svetozar, trg., Vel. Gaj. —Beograd1, Zemun, Pančevo: Klašr.je Peter, galanterijska trgovina, Beograd. C. Končana konkurzna postopanja: Savska banovina: Udruga za elektro industriju s o. j., Zagreb. — Primorska banovina: Elazar Salamon Mehanov, trg., Split. — Drinska banovina: Hajon Avram, trgovec. Sarajevo. — Donavska banovina: Mašužič A., Subotica. — Vardarska banovina: Voj-ničič Milan, trgovec, Skoplje. — Beograd, Zemun, Pančevo: Sulima Dr. Boris »Elektrotehnika«, Beograd; Pančevačka kreditna banka d. d., Pančevo; Pavlovič Dimitrije, invalid, pukovnik, Beograd. č. Potrjene prisilne poravnave; Primorska banovina: Čalič Mato, trg. z mešanim blagom, Prozor; Jadranska ribarska zadruga s. o. j., Split; Svilkovič Janko, dimnikar, Split; Zadre Franjo, bakal, Lištica (Široki Breg). — Drinska banovina: Mrdje-novič Mihajlo, Vukovar. — Donavska banovina; Viihajmi Dr. Eugen, advokat, Subotica. Opomba: Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljajmo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih, narokih, kvotah itd., daje tajništvo društva. Že v 24 urah ZZ IT SZ klobuke itri "-rica—Benetke—Trst—Ljubljana). Poleg navedenih izletov bo priredila Zveza tekom letošnje sezone izlete z novim avtobusom v Munche n, na Dunaj, na Klek in v Dolomite. Točne programe in cene objavimo pravočasno, tako da se bodo izletniki mogli odločiti za ta ali oni izlet ter plačevati na račun pri »Putniku« v Ljubljani mesečno ali tedensko manjše zneske, ostanek pa pred odhodom. ‘Doma in po »vetu Nj. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad mednarodnimi skakalnimi tekmami v Planici. Novi komandant dravske divizije divi-zionar Peter Nedeljkovič je nastopil svoje novo službeno mesto. Novemu komandantu tudi naš iskren pozdrav! Spomenik predsedniku WiIsonu postavijo na najvišjem mestu otoka prebivalci Korčule. Minister Auer bo kandidiral v Sisku, bivši voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič pa v Banji Luki. Vse železniške ugodnosti za rodbine bivših narodnih poslancev je preklical železniški minister. Mestne in občinske bolnišnice so po odloku prometnega ministra Vujiča oproščene plačevanja poštne takse za vse uradne polšiljke pisem, dopisnic in tiskovin. Združenje trgovcev za mesto Zagreb ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 31. marca v veliki industrijski dvorani Zagrebškega zbora. Na dnevnem redu je med drugim tudi sprejem pravilnika o upravi fonda za zavarovanje stalnih nameščencev. Na seji Združenja tiskarskih podjetij v Vojvodini je bilo konstatirano, da so vse tiskarne na področju združenja v silno težkam položaju. Zato je bilo sklenjeno, da bodo strogo kaznovana vsa tiskarska in grafična podjetja, ki bi prevzela tiskarska dela od posrednikov. Končno je bila sklenjena resolucija, v kateri se zahteva od banske uprave in vlade pomoč za tiskarsko stroko. Jugoslovanski tvorničarji nogavic zahtevajo, da se prepovejo vse nove tvornice za nogavice, ker morejo sedanje izdelati 2'8 milijonov nogavic, dočim znaša vsa letna potreba le 1'6 milijonov nogavic. Vseh tvornic za nogavice v Jugoslaviji je 75, v njih investirani kapital pa presega 300 milijonov Din. Glavna zcmljoradniška nabavljalna zadruga v Beogradu je imela v petih letih nad 100 milijonov Din prometa. Koliko pa je od tega plačala davka, o tem molče vsi viri. Veliko tvornico umetne svile v Novem Sadu bo njen lastnik Dragomir Ristič znatno povečal. Francoska vlada je povabila Jugoslavijo, da se udeleži velike svetovne razstave v Parizu, ki bo 1. 1937. Proces proti marsejskim atentatorjem bo šele v juniju ali juliju. Na papeža je hotel neki mehikanski dijak izvršiti atentat. Dijaka so aretirali. Društvo narodov je dobilo svojo lastno radijsko oddajno postajo. V kratkem bo oddajala postaja redno vsak dan svoj program, ki naj propagira misel Društva narodov. Za novega francoskega poslanika v Varšavi je imenovan Noel, ki je bil doslej poslanik v Pragi. Ker je Noel znan kot intimen sodelavec dr. Beneša, poljska vlada nekaj časa ni hotela pristati na njegovo imenovanje. Bilanca grške revolucije je: na vladni strani je padlo okoli 50 vojakov, ranjenih pa je bilo nekaj nad 300. Uporniki so imeli najmanj 250 mrtvih in okrog 1000 ranjencev. Materialna škoda je silno velika. Samo škodo vseh porušenih poslopij in mostov cenijo na 100 milijonov drahem. Škoda bo plačana s konfiskacijo premoženja upornikov. Grška vlada je zaprosila tako bolgarsko ko italijansko vlado, da izročita Grčiji na bolgarsko, odnosno na italijansko ozemlje pobegle upornike. Malo verjetno je, da bi bilo tej prošnji ustreženo. Petstoletnico je praznoval te dni švedski parlament. S ponosom pišejo o 500 letnici svojega »Riksdaga« švedski listi ter pravijo, da pritiskajo diktature samo narode z mladimi parlamenti. Bivši siamski kralj se je zavaroval za primer, če bi moral odstopiti. Sedaj bo prejemal od zavarovalnic približno 2 milijona dinarjev na leto. Ameriški bankir Insull, ki so ga lani v Grčiji izročili ameriškim oblastem na tako dramatičen način, je bil sedaj tudi pred chicaškim sodiščem oproščen. Cene živil so v sovjetski Rusiji po uvedbi svobodne prodaje znatno padle. Tako je padla cena ržene moke v Moskvi za 25 odstotkov, pšenične moke v Smolensku celo za nad 70, cene mesa v Rostovu za 18 in v Jaroslavu za 22, cene mleku v Lenin* gradu za 24 in v Moskvi za 19 odstotkov. Na Poljskem je nad 34 tisoč motornih vozil. Na 10.000 prebivalcev pride 10'3 vozil. Parno lokomotivo, ki bo vozila s hitrostjo 150 km na uro, po potrebi tudi * 175 km, so zgradili v Nemčiji. Na Ursprungalpi na Gor. Štajerskem se je utrgala lavina in zasula 13 udeležencev nekega smuškega tečaja iz Dunaja. Le štiri udeležence so rešili. Na nekem dotoku Labe v Nemčiji se je igralo šest otrok na ledu. Naenkrat je led počil in pet otrok je utonilo. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine i dne 13. marca objavlja: Zakon o konvenciji o likvidaciji davkov v smislu čl. 43.; občnih sporazumov za izvrševanje rapalH ske pogodbe, s končnim zapisnikom, med Jugoslavijo in Italijo. — Uredbo o ustanovi računskega inšpektorja pri pravosodnem ministrstvu — Odločbo o pooblastitvi gen. direktorja in direktorjev podružnic Poštne hranilnice — Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev šol za defektne otroke — Odločbo o uvozu zemeljskih orehov v našo državo — Izpremembo pravilnika, kako se daje v zakup in vrši prenos pošte po suhozemni poti — Pojasnilo o pregledu pogodb, ki jih sklepa država, po državnem pravobranilstvu — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Ljubljanski trg Na zelenjadnem trgu je vedno več domače zelenjave. Pojavila se je že prva domača berivka, ki se je prodajala po 2 Din merica. Po isti ceni je bil tudi domači motovilec. — Sadni trg je še vedno dobro založen. Dobe se še lepa jabolka, ki se prodajajo po 6 Din za kg. — Mnogo je bilo na trgu tudi meda, ki se je prodajal po 14 do 16 Din za kg. — Tudi perutninski trg je bil dobro založen, čeprav je bilo povpraševanje po perutnini le slabo. Jajca so^se pocenila in so se prodajala lepša po 18 jajc za 10 Din, drobnejših pa se je dobilo tudi do 22 za 10 Din. Tudi krompirja je bilo dovolj na trgu in se je prodajal po 80 par za kg. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 8. marca je bilo pripeljanih 176 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari Din 65—80 za komad, 7 do 9 tednov 90—120, 3 do 4 mesece 150—180, 5 do 7 mesecev 200—280, 8 do 10 mesecev 300—380, 1 leto stari 480 do 550 Din; 1 kg žive teže 4—5'50, mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo 45 svinj. Rekordna žetev koruze v Argentini Te dni se začne v Argentini žetev koruze, ki bo po uradnih cenitvah rekordno bogata. Sodi se, da bo dala žetev 10 milijonov ton koruze. Dobra žetev koruze v Argentini bo seveda zelo neugodno vplivala na ceno koruze in zato se more pričakovati, da bo ta že v kratkem padla. Petek, dne 15. marca: 11.00: Šolska ura: Naše zobovje (dr. Slava Lunaček-Kristan) — 12.00: Na planincah luštno biti (narodne na ploščah) — 12.50: Poročila — 13.00: čas, Nekaj glasbenih slik na ploščah — 18.00: Kulturno življenje starih narodov (Fr. Terseglav) — 18.20: Radijski orkester — 18.40: Literarna ura (Ljudevit Mrzel) — 19.00: Radijski orkester —19.30: Nac. ura — 20.00: Tamburaški orkester'— vmes poje otroške pesmi gdč. Nuša Kristanova — 21.15: Straussova ura, igra Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sobota, dne 16. marca: 12.00: Mi se imamo radi (revija veselih plošč) — 12.50: Poročila — 13.00: čas, Mi se imamo radi (revija veselih plošč) — 18.00: Radijski orkester — 18.15: Aktualnosti (Ljudevit Mrzel) — 18.30. Radijski orkester — 18.50: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.20: Čas, jedilni list, program za nedeljo — 19.30: Nac. ura — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.20: Slovenske narodne z orkestrom pojo: Zupanova, Jug in Banovec — 21.00: Klavir štiriročno, izvajata gdč. Šaplja in L. M. Škerjanec — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radijski orkester. Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR Z« Trgov^ko-industrijsko d d »MFRKTK« not urin indija Id tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.