253. številka. Ljubljana, v soboto 3. novembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, tzimBi nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ogrske desete brez pošiljanja na dom za vse leto 23 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za joden mesec 1 K poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoeiljatve naročnine ae ne ozira, je se dvakrat, in po 8 h, Če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so izvoli rrankovati. — Rokopisi govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod »Slovenski Narod" telefon št 34. — aa vse leto 28 K, aa pol teta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 90 h. Za ponujanje na dom radona se aa vse leto 2 K, — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša — Za oznanila plačoje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlalvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj !«e uit-v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v apravniatvo pa s Kongresnega trga St 12. »Narodna Tiskarna" telefon št 85. Star znanec. Te dni bo zopet zlezel iz temnega svojega brloga! Tam jo živel do sedaj, kakor polh v jeseni, jedel in zobal je, na videz je tu in tam malo molil, potem jo pa zopet jedel in zobal, če ni že spal, bodi si sam, bodi si v družbi. Časih se je tudi malo pošalil s tabo, slovenski kmet, ki mu donašaš vsega, kar sploh ravno imeti mora, če naj se mu nabere tista rumena, trda mast okrog reberc! Časih je tudi malo zaklel, prav kakor bi se norčeval iz stvarnika, ki je podelil tako kratkovidnost slovenskemu kmetu, da ima za svetnike tiste, ki imajo Boga samo za to, da si z njegovim imenom nabirajo rumeno, trdo mast okrog reberc. No, to Jepo življenje je sedaj pri kraju! In te dni bo zopet zlezel iz temnega, a gorkega svojega brloga. Počesal si bo lase in dolgopeto suknjo si bo skrtačil, in stolkel bo ž nje prah, ki se je zajedel v njo v tako prijetnem poletji. In da bi ljudje mislili, da za alkohol ne mara, odvadil se bo piti vino — za štirinajst dni! In potem bo kakor podlasica lazil okrog v vsako luknjico, v vsako špranjico vtikal bo svoj gobček, silil bo k vsaki mizi, hotel bo sedeti na vsakem stolu, skoraj bi rekli, hotel bo ležati na vsaki postelji. Dasiravno rad gleda mlada dekleta, bo povsod, kamor se bo prisladkal, na glas pridigal o devištvu in večni lepoti večne čistosti. Sam pa bo v širokem svojem žepu s svojo roko napravljal sad s figovega drevesa, rekoč: Ti, kmet bodi de-vičar! meni tako ni treba biti! Dasi je prav za prav božji služabnik, bo v teh dneh prav za prav služabnik hudiča! Pred njim bo bežala sloga, ljubezen, in kamor bo stopil s svojo široko, krakovskemu čolnu podobno nogo, poznalo se bo temno in črno sovraštvo! Pravo lakot bo kazal nasproti tuji časti, in te dni je bo pozobal več, nego pozoblje osel osata v dvajsetih letih. Poštenjake bo pikal, črnil, obrekoval, v nič deval, na nje bo pljuval, njim bo kradel dobro ime, z jedno besedo, take reči bo počenjal, da se mu Kristus pod roko spremeni v Juda Iškar-jota! In lagal bo, da bo vse pokalo; če bi se z lažjo dalo pridobiti zvezde z neba, bi v teh dneh vzela ^se večnemu hori-contu prav vsaka zvezdica, ne izvzemši tistih nebroj malih zvezdic, ki tvorijo tako imenovano rimsko cesto na nočnem nebesu. Tako sme lagati ta maziljeni poštenjak. In kako bo sadil sovraštvo! Hujskal bo zakonske ženice proti zakonskim možem, vlival bo strup v srca otrok, da se le-ti dvignejo proti rodnim starišem, in razdvajal bode brata in sestro, da ne čutita več niti najmanše ljubezni mej sabo! Z jedno besedo: naš hujskač bode v teh dneh podoben znani indiški podgani, ki na dvajset korakov okrog sebe s svojim smradom vse onečedi, ki okuži s svojo navzočnostjo zrak in vse, kar se za življenje potrebuje .. Da ta podgana iz daljne Indije bo v teh dneh lazila po naših revnih vaseh, in okuževala bode dobra srca dobrega našega naroda! Najlepše pri tem pa bode, da bo omenjeni hujskač te dni odstavil našega večnega in dobrotljivega Boga. Odstavil Boga končno ne bo, ker take moči vendar le nima. Pač pa se bo sam obnašal, kakor da je v starodavni Kranjski odstavljen vsegamogočni Bog. Ne le, da bo sejal sovraštvo in prepir, puščal bo tudi po zadnji popotnici koprneče bolnike umirati brez nje.Zanemarjal bo božjo službo sploh, in mesto božje besede oznanjeval bo pobožnim vernikom mešanico, ki je božji besedi toliko podobna, kolikor je plevel podoben rumeni pšenici. Vse bo zanemarjal, in hitel bo, da prej kot mogoče zapre tabrnakelj, in da prej kot mogoče zapusti cerkev, ki mu bo te dni čez vso mero zoperna in dolgočasna. Kdo je ta hujskač, ta kričač, ki se pred vsako volitvijo prikazuje, nekako tako, kakor se bo prikazal Antikrist pred sodnim dnevom? Star znanec naš je: kaplan — agitatorček! Nepotrebno bi bilo, o znanem tem političnem vlačugar-ju še kaj več pisati, in le Boga prosimo, da bi našega kmeta prav hitro in prav uspešno razsvetlil, da bi kaplanu — agitatorčku zapiral svojo kočo, ter mu prepovedoval vhod v njo, do svoje žene, dosvojih otrok. Če ga pa vzlic tej prepovedi zasačiš v svoji koči, odpri pošteni slovenski kmet, na stežaj vrata, pokaži mu jih, in če se jih maziljeni hujskač ne bi z lepa hotel poslu-žiti, pomagaj mu, in s silo ga zapodi iz hiše, kakor podiš ž nje vsako nadležno muho. Amen. Državnozborske volitve. Klerikalno sleparjenje. .Slovenec* je v torek zrobnel nad nami, ker smo povedali, da je dr. Šusteršič protisocialen reakcionarec. Rohnel je tako, kakor rohni dr. Šasteršič vselej, kadar se mu stopi na noge. Človek bi mislil, da bo v opravičenje dra. Šasteršiča vendar navedel kaj tacega, kar dokazuje Šasteršičevo socialnoreformatorično mišljenje. Pa nič tacega. Tvezil je sicer nekaj o tem, kar so dragi storili, prikrival pa, da se je vse to atorilo proti volji dra. Šastersiča. O Šastersiča ni vedel drazega reči, kakor da je mož, ki je mej Slovenci prvi povzdignil glas zaupn^Sno, direktno, tajno volilno pravico. To pa to! Šasteršič je res povzdignil svoj glas za tako volilno pravico, a šele pred nekaj meseci 1. 1900, v tem, ko imamo že od 14. j a ni j a 1. 1896 splošno in od 5. novem bra 1898 direktno in tajno volilno pra vico. Šasteršič je torej povzdignil svoj glas za splošno, direktno in tajno volitev štiri leta, oziroma dve leti potem, ko se je ista proti volji njegove stranke dosegla! • * • Slovo . . . Z Dolenjskega, 3. novembra. Izza veselih mladih let nam prihaja v teh dneh spomin na te, Viljem P f e i f e r. V tvoji hiši v Krškem smo mi mlajši našli najlepšo gostoljubnost. Tam smo te spoznali kot ljubeznivo, blago bitje. Rad si po- magal vsakemu, če si le mogel. Redkokrat smo te videli strastnega, in če si vskipel, si se kmalu zopet pomiril. Anima candida! Ljubil si naš narod s pravo ljubeznijo. Oblagrovan z gmotnimi sredstvi, posvečeval si se narodovi službi. Veselje si imel nad nami mladiči, ki smo idealno mislili in čustvovali. Hodil si z nami tudi v pozni noči, in kolikokrat si nas prosil, da zapojemo Kocijančičevo: Oblačku. Ta in oni iz tega kroga je umrl Po-znik, Fr. Omahen, Tone Ferfila, Jerman in ženialna slovenska glava dr. Koceli, čigar humor je včasih metal rakete, kakor doslej redkokrat slovenski mož. Vse to omizje je bilo z energično ljubeznijo navdahnjeno in je sovražilo vse, kar ovira narodu pot do jasnejših višin. Mej nas ni zahajal drug teolog, kakor ljubeznjivi vikar Knavs, katerega ste pred nedavnem nesli k počitka in vzlic vednim zadregam veseli Ripšl, ki zdaj lahko ustreza svoji želji, potovati križem sveta. Tema omizja prisedla sta večkrat Erjavec in dr. Mencinger. Kcceli, Mencinger, Erjavec, koliko talenta v tej trojici! — - Ni ga mesta na Slovenskem, v katerem bi bili kdaj imeli tako ljubeznivo omizje. Razšli smo se na vse kraje. Iz tega veselega socijalnega življenja stopili smo v trdo krasno delo. Ponesli pa smo seboj in ohranili domoljubje mlajših dni; tudi ti, Viljem. Ti ljubiš še danes ta slovenski narod, ti mu še danes želiš vse ljubo in dobro, kakor nekdaj, ko te je živahno nastopanje nas mlajših in Kocelijeva eneržija proti tvoji mirni naravi spravljala včasih v položaje, ko si se moral kot župan se ustaviti energično tedanjemu birokra-tizmu. Ali danes ne smeš več tako, in ne moreš tako gorko, kakor nekdaj v svobodi. Z vso odločnostjo si hodil z nami v svobodnih svojih časih, ko je večkrat v našem krogu zažaril odpor proti klerikalizma in več let si bil zvest onim, ki so spoznali, da se moramo, ako hočemo priboriti narodu boljše gmotne in duševne razmere, izviti iz objemajev duhovništva. Tudi Jurčič, Tomšič, dr. Zamik so te tedaj večkrat prišli obiskat. LISTEK. Diversa. S cesarskega Dunaja počil je glas, Ljubljano je našo pretresel . . . kot vžaljena avtoriteta se je nad Aškercem Cankar raznesel. »Ubogi Ti Aškerc! Kako da tako Tvoj bistri um Tebi že peša? Slovenija Tvojih zbledelih stvarij nikakor več zdaj ne pogreša. Kar pisal nekdaj si, to bilo je kaj, zdaj reva si dušna velika, zdaj .avtoriteta" vsa Tvoja je preč": na Danaji Cankar naš sika. Opeka in Evgen in Hribar Anton na slovstvenem vladajo polji, zatorej pa mislimo, da obmolčiš, več nisi naš pesnik najbolji. Zdaj Cankar Parnasa je našemu kralj, on pesnik nam je nepresežen . . . o skromnosti pisati spev je začel, ki večne bo slave deležen. 0, takih duhov ni na sveta nikjer, mislečih tako pregloboko ... Živf naj zatorej naš pesniški kralj! Čez hribe, doline mu roko! In Kvedrova Zofka estetični čut med našo mladino zdaj širi, in Vlado za vzore jo vnemljč svetle" v nje dušnem viharji, nemiri. V duševnem nemiri je tudi ves roj katoliških naših prvakov; kam narod slovenski bi bil že zašel, ko teh bi ne bilo veljakov! Klic bojni je vrli izdal .Domoljub*, ki kliče na križarsko vojno; premagati mora krščanski vojak, prej srce ne bo jim pokojno. Iztrgati liberaluhom iz rok se mora to ljudstvo slovensko, prej ko izvršiti mogoče jim bo nakano njih strašno, peklensko. Zato vsi krščansko misleči možje naj stopijo v vrsto mogočno! Iz Rima in z Dunaja svojih pravic nam terjati treba odločno. Pravic, ki obeta, kdovč kaj že let preslavna nam vlada jih naša ... A koliko je izpolnila obljab, o tem naj nihče nas ne vpraša. Baš imenovan je na Kranjskem gospod, sloviti gospod Končnik Peter, ki zmeraj obračal svoj plašč je tako, kot pihal je z Dunaja veter. O, dobra ta vlada za nas res skrbi drage kot nas ljubi otroke, zatd pa pri priliki vsaki skrbi, da rane zada nam globoke. O, Kossuthov, WoIfov premalo nebd pohlevnim Slovencem je dalo, sicer se na Danaji ne bi tako postopalo z nami, igralo. Kaj pravim? Ljubezen se tudi na drug človeka način lahko kaže . .. On, kteri nas bije, nas bije tako, da niti v obraz nam ne laže. In take ljubezni na svetu nikjer človeka ni treba se bati . . . Prijatelja svojega dobrega le po lici se mora spoznati. In Koerber se vendar kot dober gospod Slovencem prijaznega kaže, kot predniki, tudi on lep nasmehljaj za nas ima, nikdar ne laže. Ponavljala sicer se rima je ta v tem preimenitnem mi speva, na rime pa itak se danes ne da, veruje se srca odmevu. Zatorej iz srca pozdravljam moža, ki svetnik postal je baš dvorni, zaslugi priznanje — in odlikovan zato naš .Slovenec" je vzorni. In ker smo napredni Slovenci tako. da ni več med nami filistra, rad tudi dočakal že oni bi dan, da skoro dobimo ministra. Za to kandidatov pri nas je dovolj v vrstah klerikalne gospode, ki pleše poslušna in rada tako, kot Bonaventura ji gode. Ta godba pa lepša nikakor še ni, kot zdaj jo imamo v Ljubljani, ko prav z zadovoljstvom poslušamo jo v kavarni tam narodni zbrani. In dušo prijetna nam širi zavest, da zopet smo napredovali; v napredka pa bodemo kakor doslej za narod naš sreče iskali. V tem znamenji bomo nasprotstvom vsem vzlic prispeli do konečne zmage, in naj i repenčijo kakor hote katoliške naše se zgage. Matevž Komar. Pozneje, dosti pozneje, si se udal klerikalni naborni komisiji, ki je tako nujno rabila vsaj nekaj podpore iz posvetne inteligence. Ti, Viljem, si vzel tisti umazani ročni denar. Strijc, ki ti je precejšnje premoženje zapustil, bil je duhovnik, in to je največ pripomoglo, da si šel in jim pod pisal, kar so ti podpisati dali. Potem so imeli v rokah dolžno pismo s tvojim podpisom, kazali so ti ga, če se ti je tožilo po prejšnjih prijateljih, in če te je vleklo ven na prostejši zrak. Nisi bil rad mej onimi, ki nimajo in ne morejo imeti one gorke domovinske ljubezni, kakor nekdanje omizje pri tebi, ali pri Kocelija. Rad si se še shajal z nami in druzimi in občevali smo s teboj, kakor bi se nič ne zgodilo, kakor da bi nas ne ločil svet nasprotij od tebe, a tako le ni bilo več kakor nekdaj. Trdo si imel službo v tej novi karieri. Svobodoljubni Viljem si moral javno hoditi kakor jetnik mej orožniki. Žalostno si po-bešal oči, če si ob takih nastopih videl kje stati prijatelja izza prejšnjih lepših dni. — Postal si, Pfeifer, star mož Nekdanji mladiči tvojega omizja so že tudi sivobradi. A prišlo je do tega, kar smo mlajši in kar ste vi starejši v istem času upali in želeli. Ves narod stoji danes v boju proti kleri-kalizmu, proti duhovščini, ki ga tudi danes še hoče izrabljati za svoje politične in go spodarske koristi. Stari Knavs je z glavo zmajal, če se je daleč tam pred 25 leti pojavila ta iskra pri tem omizju, ti pa si tedaj Knavsu dejal: „Was die Jugend hofft, ist ewig, euer Wissen aber vergeht" ter dvignil čašo tej mladi zarji slovenskega razvoja. A danes? Mi drugi še stojimo v boju za ideale naše mladosti, za ideale tvojih prvih mo-ževskih let. Stari Mencinger je tudi še mlad. Še stopa krepko iz svoje domače vasi na Triglav. Ti, Viljem, pa si vzel drugo ljubico, grdo staro žensko z imenom klerikalizem in katoliško si se poročil z ideami prošlosti, ki padajo tudi že pri nas v grob. Razdor tega zakona danes tebi ni več mogcč. Tvoji prijatelji te ne moremo siliti, da to storiš. A s tabo ne moremo. Narodovi smo sluge, kakor si nekdaj naglašal, in narod hoče naprej, ne nazaj. Narod sili ven v prostejši zrak, in zato bomo bržčas morali letos na bojnih tleh vzeti slovo . . . Težko nam je, postaviti se dejansko proti tebi. Imeli smo te radi. Spominjali smo te večkrat, da nisi za to grdo službo, rekli ti, da nemaš več one gorkote v sebi, kakor si jo imel, ter te vabili nazaj k toplejšemu ognjišču. S potrpežljivostjo mu-čenika si v s trajal v farovški službi. Ne moremo čakati, da bo tvoje potrpežljivosti konec. Upamo, da boš 18. decembra rešen svojega mučeništva. — Ne bodi pa jezen, če v prihodnjih volilnih bojih kako trdo zaslediš. Z glace" rokavicami se ne izbojujejo politični boji, in celo ne taki, kakor so naši s klerikalizmom. Lahko boš prebil, če padeš na tem polju. V mirnem življenju poslaniškega pen-zijona boš našel, da si dosti od tebe starejših prijateljev izgubil in zapravil, našel boš, da ostaja narod vedno mlad, da hodi iz teme na dan, in da na tem potu neusmiljeno meče v grob kar mu ne more več slediti, ali kar hoče služiti močem teme, duševnemu tlakarstvu. Z Bogom, ljubi Viljem! zdaj ho tvojega poslanstvovanja bržčas konec! Če bi ti imel še kakega odkritosrčno vdanega prijatelja, povedal bi ti, da si v našem volilnem okraju danes nemogoč. Že davno te smatra ljudstvo za invalida in ljudstvo misli, da si bil to že tedaj, ko si iz strahu pred farovžemsam vanj pribežal, pred njim na kolena padel ter prosil za pardon. Ali se še spomniš onega sramotnega svojega nastopa pred 10 leti v neki duhovniški hiši v Novem mestu? Takrat nas je zapeklo v srcu in takrat smo se za vedno odvrnili od tebe. Zastopnik ljudstva, ki ima tako mehko, skrivljeno hrbtišče! — Tak ni za prelepe kraje, ki se raztezajo od Save do Kolpe, tak ni za to čedno moško ljudstvo. To ljudstvo zasluži moža, ki ima le Boga nad sabo, ki ima proste roke. Tvoje, Pfeifer, nosijo farovške verige. * * * Iz Toplic, 30. oktobra. Naš župnik Babnik dobil je že pred nekaj meseci častno svetinjo, ker že 40 let tako „plodonosno" deluje. Dolgo je modroval, ob kateri priliki bi si jo pustil pripeti. Prišel je k zaključku, da se mora to ob posebni priliki zgoditi. Povabil je prete čeno nedeljo nekaj bližnjih župnikov, bivšega poslanca Pfeiferja in pa klerikalnega generala iz Ljubljane, advokata Šušteršiča. Autoritet dovolj, da se bo svetinja častno pripela! Ti so priredili shod v večjo proslavo župnika. Nečemo se spuščati v kritiko plodonosnih zaslug župnika Babnika, kajti prišla bi marsikatera delikatna stvar na dan, zatoraj rajši molčimo. Že ves teden poprej hodili so naši možički po vaseh ter so ljudi na shod vabili. In res so zbobnali kakih sto volilcev skupaj Prvotno je bilo projektovano, da bodo ti kolovodje govorili raz balkon Kušarjeve vile, a ko jim je bilo to od merodajne strani v zadnjem tre notku zabranjeno, zvlekli so skupaj vse cerkvene zastore, preprege in kuratle in si napravili pod lipo tribuno. Po slavnem de koriranju župnika Babnika, razkoračil se je advokat Šusteršič pred volilci kot kandidat V. kurije. Komaj je usta odprl, je že vse liberalce požrl. Povedal je, da on in njegova stranka ne bodo prej mirovali, dokler ne bodo zadnjega liberalca s Kranjskega vrgli. Naši liberalci so ateisti, hočejo pa biti vendar dobri kristjani. Ti liberalci so sama teleta. Oni potrebujejo kmeta le pri volitvah, sicer pa ostane kmet zanje le neumen kmet. Oni hočejo biti napredni; je-li pa napredno snovanje nesramnih hiš? Oni se hočejo emancipovati od Dunaja in Rima, hočejo cesarja odstaviti in papeža uničiti. Kmečki stan je slovensko ljudstvo, drugo je pa vse nič. Temu stanu je treba dati več poslancev, potem bo prišla država na pravo podlago. Liberalci so krivi, da pri soli polovico cene odpade na davek itd. Za njim je otrobe vezal Pfeifer, ki se je hvalil, koliko dobrega je tekom 27 let storil za kmeta. Bil je kmalu pri kraji. Potem je snel klobuk raz glavo in šel vo lilcem roke stiskat Na predlog Šušteršiča, ki je še edenkrat povdarjal, kako vrl in delaven je posl. Pfeifer, sprejela se je brez debate njegova kandidatura. Konečno je še vikar Mazl iz Novegamesta Čutil potrebo nastopiti in zbrane volilce opozoriti na liberalce, ki so hujši nego Turki. — Dvomeč so kmetje zmajevali z glavo in se razšli. Vidilo se jim je, da niso nič kaj preverjeni o vrlinah svojih poslancev, in da bodo volili, kakor se bo njim zljubilo. Druge nesreče ni bilo. Sedaj ste menda zadovoljni, g. župnik. Svetinjo imate, ki bo dičila Vaše zaslužne prsi, shod je storil svojo dolžnost in sovraštvo do druzega stanu ste vneli v našem mirnem kmetu. Le tako dalje, druga svetinja Vam ne zaostane! A to pripeli Vam bomo mi ! * * • Popovska gonja proti Hribarju. Iz Kozjega se nam piše: Tudi naš .veleučeni* kaplan Lovrenko čutil je potrebo, razvijati na prižnici agitacijo za Žičkarja in sicer z besedami: .Volite tako kakor vam bodemo „mi" rekli in ne po slušajte .namestnikov hudega duha0. Sedaj pa vemo, kaj smo. — Volilci, le dobro premislite, hočete li za poslanca .božjega" ali pa .hudičevega" namestnika. Ker dosedaj od .božjih namestnikov" kot poslancev niste imeli nikakih koristi, pa poskusite jedenkrat z .namestniki hudega duha", morda bode boljše. Vsaka stvar se mora poskusiti, če se hoče vedeti, katera je boljša. — Tudi kopriv niški župnik Prešern (!) pridigoval je svojim ovčicam, naj le tako volijo, kakor bode on rekel in naj se varujejo .tistega za-peljivca". ki sam okrog hodi. Gospod Žičkar, ali se ne sramujete take agitacije?! — Ravnokar čujem, da je včeraj — na praznik vseh svetnikov — naš kaplan vabil k sebi v kaplanijo stare in mlade ženice, katerim je zabičeval, da naj vplivajo na svoje može, da bodo gotovo prišli k volitvi volilnih mož in da ne bodo volili ne dr. Frana Pikla, ne Antona Vertovšeka, ne župana Elsbacherja itd. Katere može bode treba voliti, bodo že pravočasno zve deli. — Torej, ker naš kaplan sam nima prav nikakega vpliva, naj ga podpirajo v agitaciji stare babe! — Čestitamo, gospod Žičkar! — * * * Shodi na Goriškem. (Izv. dop.) Dne 21. oktobra je sklicala klerikalna stranka shod v Črn i če, na katerem so zopet jedenkrat klerikalne korifeje prodajale neukemu ljudstvu svoje neslanosti, in o ka- terem so poslali med svet zopet zelo .verodostojna" poročila. Lagali so na shodu trije govorniki: lasuljasti deželni poslanec Grča, lepi Salezijanec Knavs in bivši deželni poslanec, kmet Faganel. Kako nemogoče in absurdne stvari ti ljudje trdijo, je naravnost neverjetno; človek mora priti do prepričanja, da ne govori iz njih verski fanatizem, temveč blaznost. V dokaz temu odlomek iz propovedi kaplana Knavsa, katero je objavil .Primorski List": Evo: .Drugi govornik č. gosp. Knavs je dokazal, da je .Soča" in njena stranka luteranska, kmetijskemu in delavskemu ljudstvu nasprotna, proticesarska. Zabavlja in smeši namreč molitev, bratovščine, duhovščino, sv. zakramente, celo Najsvetejše, hoče vero in katekizem popravljati. Vse to je že Luter delal. Protiljudska je, ker skrbi le za stanove, ki si znajo že sami pomagati in ne trpijo pomanjkanja. Voditelji .Sočine" stranke si opomorejo, kupujejo palače. Celo MladočV ' razupiti liberalci, iščejo pomoč duhovščin« v blagor ljudstva. .Soča" pa niti ne pusti, da bi se duhovniki trudili za ljudstvo. Proticesarska je, ker ima liberalsko načelo o ljudski suvereniteti in ne trpi vladarjev, .po Božji milosti". Cesarska pesem obsoja liberalce z besedami: .Modro da nam gospodari (cesar) s svete vere pomočjo", ne z abecede pomočjo. Liberalcem hočejo pomagati nekateri učitelji, katerih glasilo je izpovedalo, da se gre za gospodarstvo šole ali cerkve. S tako stranko nikdar". — Tako je brbljal in lagal ta vzornik duhovščine. Kaj pa ljudstvo?! Ljudstvo se demoralizoje, se zgraža nad divjim počenjanjem nekaterih popov, in se z grozo vprašuje, ali taki ljudje, ki tako perfidno lažejo in obrekujejo, in ki se osmelijo zatem stopiti pred altar darovat mašo, sploh še kaj verujejo? In potem javkajo in tarnajo ti zdivjani popi, da vera peša. O, da, vera peša! Ta shod se je zaključil z refrenom, kojega so se klerikalci dosedaj na vsakem shodu posluževali; predsednik shoda je stavil resolucijo, „da se shod izreče za to, da je treba pri volitvah stati na strani stranke, katere geslo je: vse za vero, dom, cesarja* zatem običajni trikratni .živio" cesarju. Dne 28. oktobra je priredila narodno-napredna stranka shod na Veliki Otavi v Ozeljanu pri Šempasu, kjer so imeli pred tremi tedni shod klerikalci, in kjer so tudi rogovilili in tulili zgoraj omenjeni derviši. Prostore, ki so bili namenjeni za shod. je zasedel že pred shodom, ko naš h še ni bilo tam. Grča z blizu 35 častilci Grčeve lasulje in se na prošnjo dr Turne ni hotel umakniti. Da ne nastanejo škandali, sta si poiskala dr. Turna in Gabršček druge prostore ki so se kmalu prenapolnili tako, da mnogi niso dobili več prostora, in niso mogli slišati jako zanimivih govorov omenjenih go spodov. — Med zborovanjem v notranjih prostorih je bil zunaj na cesti cel .dirin-daj". Ko je namreč Grča zadostno navdušil svoje podrepnike z rebulo, in je mislil, da mu pri .javnem nastopu" ne bodo delali sramote, komandiral jih je na cesto, razpostavil lepo v vrste in intoniral Šempasko himno: .Živio Gregorčič, živio stranka prava". Divje tuleč so prilomastili do prostorov, v katerih se je vršilo zborovanje. Tu so se postavili ob cesti, in tu jih je, skrivnostno-sladko ginjeni, od vinskih duhov razburjena fantazija zalagala s celo vrsto tistih ljubeznivih psovk, na katero sta vzela patent posebno Grča in Knavs. „Živio Gregorčič, živio stranka prava!" Kr . . . j Turna! D . . . Turna! M ... a Turna! (torej pomagati so morale i laške surovosti!), so kakor ranjeni pavijani tulili Grče vi .leibgardisti". Posebno pozornost je obračal nase šem-paški kaplan Štefca Kodermac. Zbral je okolu sebe nekaj svojih privržencev, ki so z vidljivim zanimanjem in navdušenjem sledili njega počenjanju. .Pijan sem bil, pijan sem in pijan bom", se je razle galo iz njegovih ust po cesti, na kateri je bilo vse polno pristašev obeh strank. Mazi Ijena glava je bila razkrita, debele oči so mu silile iz votline, in divje je tolkel s klobukom zrak — zbesneli derviš. — Vse to je prežalostna resnica in zamorejo to potrditi vsi, ki so imeli priliko, prisostvovati temu prizoru. — Na dvorišče onega poslopja, v kojem se je vršil shod, se je utibotapil tudi slavnoznani pravdar Leban iz črnič in je vzbujal tu s svojim surovim nastopom obče ogorčenje; ker niso besede izdale nič, prišla je neka noga a precejšnjo eneržijo v dotiko z onim delom Lebanovega telesa, ki se ga navadno ne imenuje. Ker mu je bilo to premalo, prijelo ga je par krepkih rok, ki so ga .prijazno" postavile na cesto. Toliko o prizorih in prizorčkih. Z uspe bom tega shoda pa smo zadovoljni, v kar nam je največ pomagal tamošnji župnik župan Grča. Istega dne, t j 28. oktobra, je sklical župnik Kosec zaupni shod v Kamnjah Pri! šel je tudi lepi pater Knavs in pa Grčeva peta Faganel. Popje so hoteli imeti za predsednika tega poslednjega, naši pa naduči-telja g. Vodopivca. Ker ta ni hotel sprejeti predsedništva, (morda, ker noče imeti na vratu disciplinarne preiskave!), je začel govoriti Faganel; toda navzoči so protesto vali in klicali: .Proč ž njim, on naj napravi mir v svoji občini in ne ho Ji v našo sejat nam prepir!" Ko je hotel predsedovati župnik Kosec, so zborovalci zopet energično ugovarjali tako, da je vrgel Kosec puško v koruzo in razpustil shod. Povabil pa je svoje somišljenike, naj gredo za njim v cerkev molit, in res se napotijo neka-terniki, med njimi dva župana v cerkev. Vsega 13 oseb! Na tak način se pač ni zaključil še nobeden shod! Narodno napredna stranka bo imela v nedeljo v Rihembergu velik shod. V tej ob čini še vedno županuje oče obeh dr. Pavlic, znan kakor slab novec po vsej Vipavski dolini. Upanje pa je, da je dogospodaril, in da zmaga i v tej občini naša stranka že letos. v IJ jjS* tj ta »s i. 3. novembra Goluchowski demisionira? Z Dunaja poročajo v .Schlesische Zeitung", da se v poslednjem času mnogo govori in piše o demisiji grofa Golucho.r skega, ker je njegovo stališče resno omajano. Razen poljskega kluba in nemških liberalcev nima Goluchowski nobene stranke za seboj, nego so mu vse nasprotne. Celo v visokih kons. krogih se pojavlja o urado-vanju grofa Goluchowskega prav nelaskava kritika. Ker pa ni parlamenta, strankam ni možno izraziti svoje autipatije. V odločilnih krogih zamerijo Golucbowskemu, da se zavzema vedno in povsod predvsem za Ma-djare. Szell je zategadelj nedavno pel slavo Golucbowskemu, in prav radi tega se je visoka in velevplivna 03eba izrazila o njem, da je .novi ogrski zunanji minister". Za sedaj pa Goluchowski še ne odstopi, ker na njegovo srečo ni parlamenta. Konflikt na hercegovsko-črnogorski meji. Zadnja dva dni so poročali listi o boju med avstrijsko in črnogorsko patruljo pri Kazancih blizu Artovca. Črnogorci so imeli dva mrtva (padla sta častnik in korporal), Avstrijci pa dva ranjenca. Črnogorci so se morali umakniti. Nekateri listi so iz te afSre napravili takoj velik dogodek, kar pa je pretirano. Resnica je dokaj priprosta. Hercegovci imajo baje navado, da hodijo v črnogorske gozde onstran meje po drva Črnogorske straže jih večkrat preganjajo, 26. oktobra pa so zašli v preganjanju predaleč ter hoteli Hercegovce na tujem ozemlju kaznovati. Avstrijski vojaki so Hercegovce branili in tako je nastal boj, ki se je, žal, končal krvavo in s smrtjo dveh Črnogorcev. Naša in črnogorska vlada bodeta afero poravnali lojalno, odposlali vsako svojo komisijo na lice mesta ter uredile dosedanje nejasne obmejne razmere, ki so krive žalostnega dogodka. Druzega pomena pa ta afera nima, in je vsak strah nentemeljen. Karlistični nemiri v Španiji. V Španiji je zopet vse razburjeno, ker so se začeli Karlisti, zlasti v Kataloniji prav nevarno gibati. Listi ne smejo ničesar pisati. Vlada je poslala v Katalonijo okoli 10000 mož, da so pripravljeni na vse. Čete so dospele iz Madrida, Saragosse, Burgosa in Valladolida. Vojaštvo preganja v večjih oddelkih Karliste. Baje se prokliče nad posameznimi pokrajinami obsedno stanje. Karlisti zagotavljajo, da ni s tem gibanjem Don Karlos v nobeni zvezi, česar ne verjame nihče. Pred Barcelono je prišla bojna ladija. Bedna Španija ne bo prej mirna, dokler ne izvrši vlada radikalnih gospo parskih reform! Vojna v Južni Afriki. Buri so raztegnili svojo malo vojno sedaj tudi na angleško ozemlje. V okolici Colesberga so se pojavili burski oddelki, ki so železniško progo pri Norvals Pontu porušili. Tudi v Grigualand West, nad Kim- Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 253, dn6 3. novembra 1900 berleyem in Oranjeriverjem so barski oddelki. [Med tamoSnjimi farmerji je nevarno gibanje. Mogoče je, da se dvignejo Holandci na Kapu. Steijn in Dewet kličeta tudi nev-tralce pod orožje. Dewet ima nad 3000 mož, a vsak dan jih dobi nekaj novih. Od 16. do 23. oktobra so se med Bloemhufom in Bothavillom vrSili skoraj neprestano boji, v katerih pa generala Hunter in Hamilton nista dosegla nikakih uspehov. Roberts kar molči o njih! Lord Methuen pri Buffels-koeku, Douglas pri Zeerustu in Errol pri ^aricoriverju ne morejo dalje. Angleži naravnost strme, odkod se jemlje toliko Število Barov. Železniška proga pri Venters-bnrgu (Road St.) je bila porušena 16 dnij (od 15.—31. oktobra) in garnizije v Trans vaalu bile so ves čas brez dovoza. V Jo-hannesburgu in Pretoriji vlada strašna draginja. Lakota je skoro neizogibna. Ladvsmith je tudi ob brzojavno zvezo. Dne 29 oktobra so Buri zgrabili posadko pri Kaalfonteinu (med Pretorijo in Johannesburgom) ter se polastili orožja in streljiva. Dne 28. oktobra pa je 150 mož zgrabilo blizu Geneve angleško posadko ter ujeli 90 mož. Nato so Buri zajeli še vlak, ki je prišel iz Cap-stadta, ga oplenili in zažgali. Baje pa je nato dospel oklopni vlak ter Bure razgnal. Tudi na raznih drugih krajih so se vršile večje ali manjše praske. Povsod nastopajo Buri smelo in uspešno. Angleži so zasedli mnogo preobširno ozemlje, da bi ga mogli braniti. Roberts ima zategadelj še premalo vojaštva. Sedaj ae začenja deževno vreme, ki bo oteževalo Aagležem itak skrajno slabi položaj. Ako bi se dvignili Holandci na Kapu, bi bili Angleži vzlic vsem zmagam končno vendarle premagani. Dnevne vesti. V Ljubi]ani, 3. novembra. — Osebne vesti. Višji davčni nadzornik g. dr. Ivan Ponebšek v Postojni je premeščen v Novo mesto, davčni nadzornik g. Valentin Žun iz Litije v Črnomelj in davčni nadzornik g FranGer-stenmeyer iz Črnomlja v Postojno. — Finančni konceptni praktikant g. Robert Kermavner je imenovan finančnim kon-cipistom. — Tolovajstvo v Gočah na Vipavskem, ki smo je predvčerajšnjim in včeraj temeljito pojasnili, je razburilo vso deželo, in če pristojna oblastva ne poskrbe hitrega in najstrožjega zadoščen ja, se lahko zgode taki izgredi tudi dcugod. Kadar je ljudstvo razburjeno, tedaj ne ugiba dolgo in tolovajski izgredi v Gočah, ki so se vršili pod duhovniškim vodstvom, so razburili tudi najmiroljubnejše ljudi. Hitro in najstrožje zadoščenje je potrebno v j a vn e m interesu, to zahteva javna morala, aakaj le tako se doseže, da se izgredi ne primerijo tudi kje drugje. Stvar sama je jasna kakor beli dan. Opraviti imamo s komplotom, pri katerem je tudi eksmi-sionar Ferjančič udeležen. O njegovi krivdi ni nobenega dvoma več, zlasti ne po njegovi vizitnici, ki smo jo včeraj objavili. Mi Čisto nič ne dvomimo o popolni nepri-stranosti vipavskega kazenskega sodnika, vendar se nam dozdeva, da bi bilo umestno, poslati posebnega sodnega komisarja na lice mesta, zlasti ker se ni aretiral eksmisionar Ferjančič. Vse namreč kaže, da je Ferjančič moralni provzročit3lj tolovajskega napada in njegovo včeraj pojasnjeno prizadevanje, potlačiti celo afero, svedoči, da bo mož poskusil vse, samo da se reši. Nevarnost kolizije je očitna, je tako evidentna. da že bolj ni mogoče. Če skuša duhovnik Ferjančič svoje nasprotnike ujet«, da bi mu pomagali iz zadrege, bo skušal tudi na priče upli-vati. Žalostna resnica je, da priče rade po krivem prisežejo, če s tem kakemu duhovniku pomorejo. Lahko se reče, da klerikalci, kadar se gre za kacega duhovnika, navadno pod prisego krivo pričajo. Doživeli smo že več slučajev, da so duhovniki naučili ljudi, kako naj pod pri aego lažejo. Prav radi tega je dejstvo, da se eksmisionar Ferjančič še ni zaprl, da ima oas, pogajati se z napadenci in priliko, vpli. vati tudi na priče, vse občinstvo je osupnilo. V interesu javne morale bi bilo, da se Ferjančič radi nevarnosti kolizije in nevarnosti ubega nemudoma zapre, posebno ker bi se s tem dejanjsko pokazalo, da se hoče brez ozira na posamezne osebe in njih stan jvzdrževati javni red in mir. In tacega de-ftnjakega dokaza je zlasti duhovščina po- trebna, ki ne pozna v agitaciji nobene meje. Tolovajstvo, ki se je pod duhovniškim vodstvom vprizorilo v Gočah, ni prvo naailstvo, ki se je za časa volitev zgodilo. Ni Se posebno dolgo, kar so klerikalci v Vrabčah na Vipavskem iz političnega sovraštva skoro ubili neoega našega somišljenika- Napadalce je zadela zaslužena kazen, njih duhovnik Jernej Primožič pa je prišel na boljšo faro. Ako bi javnost ne dobila hitrega in najstrožjega zadoščenja za tolovajstvo v Gočah, se je bati, da bi se delali napačni sklepi, in potem se lahko zgodi, da ne bodo samo klerikalci naskakovali liberalnih hiš, ampak da bodo tudi liberalci naskočili kak farovž, in kakemu duhovniku posvetili tako, kakor so Ferjančičevi podrepniki hr Gočah posvetili liberalcem. Pritisk provzroči vedno odpor. Taka nesreča se mora seveda na vsak način odvrniti, ali v to ne zadošča, da samo naši somišljeniki pomirjevalno vplivajo na ljudstvo, ampak je tudi potrebno, da postopajo poklicana oblastva z vso strogostjo in brez ozira na stan posameznikov, ki javni mir kale. — ,,Rdeči prapor", glasilo socialnih demokratov, se je zdaj mej volitvami že nekajkrat prav arogantno ob nas obregnil. Mi nismo nikdar prikrivali, da so nam so-cijalni demokratje bolj simpatični kakor krščanski socialisti, in sicer zato, ker delujejo na emancipacijo ljudstva od duhovniške prevlade, od duhovniškega gospod-stva, v tem, ko žrtvujejo krščanski socialisti svoje lastne stanovske in življenske koristi stanovski koristi duhovščine, in utrjajo duhovniško gospodstvo, ki je še vsako ljudstvo in vsak dan spravilo v pogubo. S tem pa še nikakor ni rečeno, da se strinjamo z vsem, kar je zapisano v soci-jalnodemokratskem programu. V tem programu je marsikaj pametnega in dobrega, pa tudi marsikaj tacega, česar narodna napredna stranka ni in ne bo priznala. Zlasti je popolnoma izključeno, da bi se kdaj sprijaznili s končnimi ekonomičnimi smotri socialne demokracije. Gospodje okrog „Rdečega praporja" vedo prav dobro, kakšno stališče zavzemamo glede socialno demokratičnega programa in njih dosedanje postopanje nam tudi kaže, da smo Se dosti prijazno o njem sodili. Ako nam zdaj na-krat očitajo, da ne vemo, kakšen »mel-špajs" je nacijonalna ekonomija, je to od njihove strani samo smešno. Pred volitvami se bodo že še prepričali, da poznamo ta .melšpajs" prav natančno, in še nekoliko bolje kakor tisti gospodje, ki zdaj s tako ošabnostjo prikrivajo svojo revščino in svojo odvisnost od dunajske komande. Sicer pa bodi .Rdečemu praporju" povedano, da mi nismo nikdar beračili za soci-jaInodemokratske glasove in tudi nikdar ne bomo, da je torej popolnoma neumestno babanje, da se socialnim demokratom prilizujemo. Delavcem smo resnični prijatelji in se bomo v okviru našega programa vedno zavzemali za njih korist, ne glede na to kateri stranki pripadajo, pa naj bo to že všeč »Rdečemu praporju" ali ne. — Kdo odločuje pri klerikalcih? Pri vsaki pošteni stranki je navada, da se določijo kandidatje porazumno z volilci. Pri naših klerikalcih pa je drugače. .Dol. Novice" pravijo: .Osrednji volilni odbor kat. narodne stranke predlaga župnikom, da se v kmetijskih občinah zopet postavijo dosedanji poslanci kot kandidatje." Torej župniki odločajo, koga morajo kmetje voliti. Lepi poštenjaki ti župniki, ki izbero Vencajza, Šuateršiča ali Žitnika za kandidate. — Vse za agitacijo. Klerikalcem že cerkve, ne propovedi, pastirska pisma in brezštevilni listi več ne zadostujejo za agitacijo zoper naš list. Zdaj prodajajo tudi rokopise svojih člankov, da trgovci vanje blago zavijajo, češ, ta ali oni vender prebere lično popisani papir. V rokah imamo rokopis Članka, ki ga je spisal kranjski dekan Ko bi ar, in ki je bil priobčen v „Slov. Listu". Dobil ga je nekdo pri nekem klerikalnem trgovcu, ki mu je v ta rokopis zavil kupljeno blago. To je vsekako najnovejši način, razširjati klerikalne ideje, ne verujemo pa, če bodo dopisniki klerikalnih listov zadovoljni, ako izvedo, d* se njih rokopisi po porabi prodajajo kot makula-tura, v katero se zavija sir in klobase. — Vse hočejo požreti. Klerikalci so nenasitni. Kakor sestradani volkovi planejo na vsako kost, ki jo vidijo. Koliko so ljubljanskim tiskarjem, knjigarjem in knjigovezom že zaslužka odjedli, je znana stvar. ki smo jo že večkrat pojasnili. Nekaj let sem preže na Blaznikovo pratiko. Blazni kova tiskarna tiska sicer klerikalcem vse, kar hočejo, celo raz upi ti re vol verski .Slovenski List", a vzlic temu bi tej tiskarni radi še tisto revno pratiko odjedli. .Gospodarska zveza" izda letos svojo pratiko, s katero hoče Blaznikovi tiskarni požreti nekaj grošev, ker jej ne zadostujejo ne bogate državne podpore niti goljufije z umetnimi gnojili. In to zovejo klerikalci gospodarsko organiziranje in pospeševanje kmet-skih koristi! S— Z gredio kranj skegs dekana. Današnji »Slovenski List" je posebno jezen. /To glasilo omenjenega dekana in vseh pravnih naslednikov svetopisemskega Onana danes kar besni. Še celo dr. Tavčarjevega psa prekolne! In neka od vojakov odložena dama, poznejša farovška ku—harica, posvetila je celo poglavje .Tavčarjevi Fani" ! Ti pobalini pač čutijo, da jim donesč bodoče državnozborske volitve marsikatero razočaranje. Zategadelj se tudi kranjski Koblar ob naša kot pijan kmetski fant, in kar gre od njega je strup in gnojnica. Da ne pretiravamo, poslušajte, kako piše .Slovenski List": .Še hudič bi se bil naveličal .Narodovih" svinjarij (ki pa so vse vzete iz naših farovžev! Opomba stavca), liberalci se ji ne; požirajo jih s slastjo, kakor pujski svojo pičo s korita". .Take prismodarije pošilja med svet glasilo naše inteligence, in verna liberalna čreda zadovoljno miga z ušesi". »Kar čveka „Narod" se samo po sebi označuje kot i mpertinentna laž, kot navadna lopovščina". In da se takoj ve, kaj je imp ertinentna laž in navadna lopovščina se dostavlja: .Mi pa smo dobili vest (prej kot ne od kranjskega Koblar ja, ki zatrjuje, da se je .Narodova klika izrazila: Kaj nam mar Končnik, samo da je liberalec!" In takemu izreku nasproti naj bi mi vlekli rokavico na svoje prste! -~ Kaplan se je zgubil. V Škocijanu na Dolenjskem šel je 24. oktobra t. 1. kaplan Bojane spovedat zvečer necega usnjarskega pomočnika, ker je bil nevarno zbolel. — Po spovedi je rekel kaplan, da pride zjutraj ob 8. uri z zadnjo popotnico in bo potem bolnika obhajal. — Že pred 8. uro zjutraj je bilo pred posteljo bolnikovo vse pripravljeno za sveto obhajilo. Čakali so vsi že zelo nepotrpežljivo, celo bolnik je vedno povpraševal, kedaj pridejo .gospod"; hodili so gledat na prag, na cesto, toda kaplana s zadnjo popotnico le ni bilo. Slednjič se je to čakanje vendar že vsem preneumno zdelo, ter gre jeden po kaplana. Pa kaj čudo, kaplana ni nikjer! Menda vendar ne, da bi se bil zgubil! Iskali so, povpraševali in končno zvedeli, da se je kaplan odpeljal v Novo mesto ali vsaj v smeri proti Novemu mestu. Hitro se je raznesla vest, da se je kaplan izgubil! — Bolnik je okreval tudi brez zadnje popotnice, pravi pa, da okoli kaplana ne bo več iskal zdravil za svojo dušo, da bi se isti z njega norca delal! — Na bolnika je kaplan pozabil; da bi pa pozabil iti v svojo farško gostilno, kjer se cele noči razbija, vpije in rjo ve, to pa se do sedaj še ni zgodilo! Seveda, vera peša! — Zavarovalni agent — na leči. Iz Goč na Vipavskem nam pišejo: NaS eksje-zuit Ferjančič ni samo agitator za kandidata Žitnika, ki ima poleg druzih predno-stij tudi to, da zna, menda po liguorjanski metodi, pod častno besedo dobro lagati, nego bi rad bil tudi zavarovalni agent. Ko se je minuli teden mudil tukaj uradnik „SIavije", je kaplan Ferjančič v dveh pridigah — v soboto zvečer, ko je bila obli-gatna .andoht" in potem v nedeljo — pri-digoval, naj ljudje .bukvice" od te zavarovalnice raje njemu prineso kakor pa bi jih morda izročili rečenemu pooblaščencu »Slavije". Rekel je celo da on vsacemu prepove, da bi se dal zavarovati pri tej zavarovalnici. Ljudje so se mu seveda smejali. Mnogo njih pa je reklo, da ostanejo raje pri znani domači zavarovalnici, kakor pa da bi se dali zavarovati pri Škofovi, ki ima svoj kapital samo na papirju. Sploh pa je čudno, da se naši »Gospodje" toliko utikajo v tako posvetne stvari, ko bi jim vendar moralo biti največ ležeče na tem, da skrbe za duSni blagor svojih ovčic Bogme, ako bode Slo tako naprej, bodo naši popje napravili iz cerkve prodajalne, v katerih bodo prodajali molke pipe in — »fovče", da se bodo ložje klali ljudje zapeljani od steklih popov, kakor je naš Ferjančič, ki se vede kakor da je od hudiča obseden !! Ali so ti gospodje res pozabili, kaj je storil nekdaj Kristus v tempelju, ko je našel v njem j e d n a k e barantače ? — Volilni dovtip. Kakšen je razloček mej katoliškim kandidatom Vencajzom in mej katoliškim kandidatom Šusterši-čem? — Vencajz je že v življenju svetnik, Šusteršič bo pa šele na onem svetu, pa še to ni gotovo. — Memento mori slišal se je na praznik Vseh Svetnikov v Šmartnem pri Litiji. V farovža najbližji gostimi sredi vasi se je godlo in prepevalo cel dan, najhujše med večernimi molitvami in pozneje, ko so se ljudje vračali s pokopaiišča. Godba in divje vpitje razlegalo se je malo da ne po celi vasi, ljudje so se ustavljali in zgražali nad tem petjem, ki je trajalo skoraj celo noč. Akoravno sta župan Cofek in dekan Lavrenčič večkrat mimo šla in vse slišala, ni se zmenil nihče za to, ker podivjani pijanci bili so vsi, od prvega do zadnjega najhujši klerikalci. To torej je tista klerikalna pobožnost in molitev, s katero se rešijo trpeče duše iz vic, vse seveda na podlagi dekana in Cofka. Le tako dalje! — Slovenskogledališče.. čč. abonen-tom na sedeže naznanja intendanca dramatičnega društva, da se vrši jutrijšnja večerna operna predstava »Puščavnikov zvonček" kot predstava na n e p a r in ne kakor je na gledaliških listih po pomoti, kot predstava na „par" označena, če prav je letošnja tekoča 22. predstava. Vse popoldanske in one večerne predstave, katere so na plakatih kot predstave izven abo-nementa označene, ne štejejo v število 70 aboniranih predstav. Vsled tega bodo do prihodnje popoldanske predstave (18 t. m.) vse predstave s tekočimi ravnimi številkami za abonente veljale kot nepar-predstave in narobe. Opera »Puščavnikov zvonček" poje se jutri zadnjikrat, ker morajo druge opere in novitete priti na vrsto. Pričakovati je, da pridejo jutri zvečer vsi oni prijatelji slovenskega gledališča, ki te opere z glavno ulogo, izborno izvršena po gospej Polakovi, še niso culi, prisostvovat tej ljubki, fini in velezabavni operi. — V torek igra se prvikrat velezabavna burka s petjem .Šivilja". — Iz c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega. Redna seja dne 15 in 17. oktobra t. 1. se je vršila sledeče: Po proglasitvi sklepčnosti poročal je zapisnikar o reševanju tekočega gradiva izza zadnje seje; poročilo se je vzelo pritrjevalno na znanje. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja L e v o a o stanju slovenskih in slovenskonemških ljudskih šol ljubljanskih v prešlem šolskem letu se je soglasno odobrilo in se v tem smislu predlaga c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Obenem se sklene izreči priznanje učitelj-stvu omenjenih šol, ter poročevalcu za njegov trud kot nadzorniku soglasna zahvala. Pritožba nekega učitelja zoper čas odmerjenja službene starostne doklade se s primernim poročilom predloži deželnemu šolskemu svetu. Glede vprašanja c. kr. deželnega šolskega sveta o morebitni vpeljavi kvalifikacijskih tabel za ljudske učitelje se sklene, tako vpeljavo priporočati in sicer naj bi imel vsak učitelj vpogled v svojo kvalifacijsko tabelo. Sprejme se osem konkretnih predlogov o načinu kvalifikovanja. Želji »Ljubljanskega učiteljskega društva", naj bi odpadle posebne prošnje za petletnice, se ugodi. Poročilo, kako da so vlagali šolski otroci prihranke v poštno hranilnico, se vzame pritrjevalno na znanje. Posebni zaznamki pa se ne bodo več predlagali, ker vse dotično pride itak v tiskano letno poročilo vsake šole. Neka prošnja na c kr. naučno ministrstvo za spregledanje dokazil učne vsposobljenosti se iz razlogov ne more priporočiti na višje mesto. Ker je med tem postalo že kasno, prekine predsednik sejo in se je ista nadaljevala dne 17. oktobra. Tedaj je poročal c. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Prof t o stanju ljubljanskih nemških ljudskih in mešč anskih šol v pro-šlem Solkem letu. Poročilo se je soglasno odobrilo in se v tem smislu predloži o. kr. deželnemu šolskemu svetu. Nato so se rešile prošnje nekaterih strank, da bi se njihovi otroci oprostili obveznega pouka v slovenščini. Učiteljici Emi Raunaherjevi so iz zdravstvenih osirov dovoljuje Sestte-denski dopust član Maier predlaga končno proračun tečaja za zdravljenje jecljajočih otrok, katere je pripravljen brezplačno voditi. Proračun se bode predložil mestnemu magistratu, da izposluje potrebni kredit. — Slovenska umetniška razstava. Sarajevska ilustrirana »Nada" je prinesla v 21. številki začetek obširne študije o slovenski umetniški razstavi ter š t i r i a 1 i k e ■ splošnim pogledom na razstavljene umetnine. Razen tega pa je prinesla še dve sliki dveb A. Repičevih kipov. — Predavanje v Mestnem domu". Danes ob sedmih zvečer predaval bode g. dr. Ivan Robida v dvorani .Mestnega doma" o alkoholizmu in njega posledicah, na kar cenjene čitatelje iznova opozarjamo. — Pevsko društvo ,,Slavec" priredi v nedeljo dne 11. t. m. v vrtnem salonu »Narodnega doma" »Martinov večer" s plesom. Svira meščanska godba. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Natančen vspored se objavi prihodnjič. — V Kollmannovi izložbi je razstavljena diploma, ki jo izroči gasilno društvo županu g. Hribarju. Lično diplomo je izdelal g. Vinko Novak. — Za Prešernov spomenik. Narodna čitalnica v Kranju priredila je dne 16. septembra veselico v korist fondu za Prešernov spomenik v Ljubljani. Čisti de-biček veselice 600 kron priposlal se je od boru za nabiranje prispevkov, ki narodni-čitalnici kranjske za njeno rodoljubno požrtvovalnost izrekla toplo zahvalo. — Na Slapu pri Vipavi se je ustanovilo narodno-napredno bralno društvo. — Iz Kamnika se nam piše: Naše orožništvo je pravi elitni kor ali orožniki so tudi ljudje iz mesa in od krvi ter zaslužijo, da bi se vsaj tu in tam mogli od-dihniti od svoje težavne in odgovornosti polne službe. Na vseh svetnikov dan smo culi iz naše orožniške vojašnice klice »Habt acht", »fallt das Bajonett" »laden" — „ladet". Iz tega smo sklepali, da so orožniki imeli vajo. Prihajajo iz cerkve so ljudje začudeni obstajali, češ, to je vendar preveč, ako morajo orožniki, ki imajo itak jako naporno službo, še na praznik ekser-cirati. Prav je, če se gleda na disciplino in na izurjenost, a prav bi tudi bilo, če bi se orožnikom včasih dala kaka prosta ura. — Iz Novega mesta se nam poroča: V četrtek, dne 1. novembra tekal je po Novem mestu kakor tudi po Kandiji stekel pes, kateri je ogrizel več druzih psov, vsled česar se je v Novem mestu in okolici razglasil kontumac za tri mesece. Pes je ogrizel tudi nekaj deklet, med njimi tudi domačo hčer gosp. Receljna v Kandiji. Pro-vzročil je precej strahu, posebno pa v Kandiji. Ljudje, kateri so bili v hiši, so bežali ter se niso upali pokončati psa: na to prišel je k sreči mimo hiše g. Vincenc Kna-felc, diurnist okrajnega sodišča, ki je psa pokončal z vilami — Miška ukradla denar. V neki meščanski hiši v Radovljici je miš ukradla petak in desetak. Gospa je dela denar v škatljico in to pustila na mizi. Ko pride nazaj, ni bilo denarja več v škatljicL Hitro vpraša vse domače, če je kdo denar videl, a nihče ni vedel, kam je denar izginil. V tem začuje šum in vidi v luknji miško z denarjem. Ravno o pravem času je mogla še pristopiti in miški iz gobčka vzeti denar. — Nesreča ali hudodelstvo. Dne 8. avgusta napotil se je 42 letni Janez Sobar iz Dolenjevasi pri Ribnioi v Ameriko; v 8 dneh prišel je čez morje ter se je nameraval peljati v Tovor, a do danes ni še prišel tja,akoravnoje brzojavil sorodnikom iz Nevjorka, da pride. Med čikagom in St. Paulom so ga sopotniki pogrešali, klobuk, omot in kovček je pustil v kupeju. Sedaj pozvedujejo sorodniki pa zaman. Mogoče da ve kdo kaj bolj podrobno od sopotnikov, kateri so sedaj v Ameriki. — Umrl je dne 28. oktobra pri sv. Bolfenku blizu Središča obče čislani, napredni slovenski kmet TomoKolarič v 57. letu svoje dobe. Pokojnik je bil več let občinski predstojnik in mnogoletni ud kraj nega šolskega sveta pri sv. Bolfenku. Lahka mu žemljica! — Pozne črešnje. Organist gospod Tomaž Plešic na Jančem nam je poslal zrele črešnje, ki so bile sedaj, začetkom novemhra utrgane. Pač velika redkost! — Zglaševanje strank, poslov itd. Lastniki, oskrbniki, sekvestri in drugi upravniki kake hiše morajo vsako stranko, ki se priseli v stanovanje, brez razlike na to, če ji je stanovanje pripuščeno brezplačno ali za plačo, v 24 urah po preteku zakonitega priseljilnega in izseljil-nega časa zglasiti pri mestnem magistratu. V istem času je naznaniti tudi izselitev stranke. Prestopke teh predpisov kaznuje c. kr. okrajno sodišče s kaznijo od 10 do 100 kron. Istotako bode pri sodišču kaznovan, kdor del svojega stanovanja prepusti podnajemnikom ali prenočevalcem in ni tega pri mestnem magistratu naznanil. V 24 urah se morajo zglasiti tudi posli vsake vrste, guvernante, bone, domaČi učitelji. Odglaševanje se mora v istem roku iz vršiti in zapade tudi vsak kazni, kdor tega ne stori. — Nezgode. Vodnikov hlapec Jernej Tropar iz Sp. Šiške se je včeraj pri izkla-danji polnih vinskih sodov ponesrečil. Dobil je levo roko pod sod, in ta mu je zdrobil dva prsta. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Včeraj zvečer je pri istem poslu ponesrečil Ivan Punčub, hlapec pri Oro slavu Dolencu. On in Mikužev hlapec, Matija Gregorič, sta valila polne sode v Mi-kuževo klet. Punčuh je na stopnjicah iz podrsnil in padel in sod se je zavalil na njegovo nogo in mu jo je stri. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico. — V Ljubljanico je hotel skočiti znani mestni berač Valentin Jeraj, ko ga je policaj na Sv. Jakoba nabrežji zaradi beračenja prijel. — V Pasteurjev zavod na Dunaju sta se odpeljali včeraj v spremstvu dve deklici iz novomeškega okraja, kateri sta bili po steklem psu vgriznjeni. — ..Ljubljanska meščanska godba" priredi jutri, v nedeljo, 4 t. m. dva koncerta v areni .Narodnega doma". Prvi koncert od V,3 — 6 ure popoludne. Drugi koncert od V,9.—12. ure zvečer. Vstopnina vsakrat 50 vinarjev. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. * Nova drama grofa Tolstega. Romanopisec Tolstoj je spisal novo dramo ter jo izročil gledališču v Moskvi, da jo vpri-zori. Ravnatelj, romanopisec in dramatik Nemirovič Dančenko oskrbi drami najpopolnejšo vprizoritev. Tolstoj sam pa bo tudi zahajal k skušnjam. * Pismo iz Južne Afrike. Neki angleški duhovnik, ki je v bolnišnici v Pieter-maritzbuigu v Natalu, je pisal 15. avgusta t. 1. pismo, v katerem pravi med drugim: »Preprosti vojak, navadni podčastnik se smatra s ponosno ošabnostjo, da je zmagovalec nad vsem črnim delom zemlje in da bi ga moral ves svet občudovati in častiti. Šele nedavno mi je rekel neki bolnik, da pride po končani vojni z Buri vrsta na Francijo... Do 16. decembra I. 1. smo imeli tu malo opravka. Potem pa se je začel žalostni čas. Prišli so kar v tisoči hnazaj z bojišča v bolnišnico. Strašne pa niso te majhne, čiste rane, katere povzroči puška Mauser, pač pa rane karteč, ki večkrat odtrgajo cele ude in velike kose mesa. Videl sem bolnika, katerega je zadelo osem mauserskih krogelj, štiri so mu prodrle prsi, in ena se je dotaknila njegovega srca ter mu ga premaknila za nekaj milimetrov. A glej čudo: vojak še živi. Seveda bo ostal malokrven. Kroglje skozi glavo in skozi možgane se ne smatrajo več za nevarne. Videl sem vsaj 40 mož, katerim eo operirali zgornji del glave, a vsaj '/a jih jeozdravelo. Brezkončna vojna pa postaja Angležem vednousodnejša, kajti angleški vojaki ne ljubijo male (gu-erilla) vojne ter so svojega posla že od srca siti. Polovica vojakov je oženjenih ter imajo žene in otroke, zato pa nočejo na vsak način domov." To pismo je bilo pisano sredi avgusta, — danes pa je že november, a konca vojne še ni videti! * Iz velikomestja. Na Dunaju je zasačila policija 411etnega privatnika H. Kol-bena in njegovo 331etno ženo Ernestino, ki sta delala kupčijo s tem, da sta prodajala dekleta. Kolben je lovil po ulicah mlada, nečimerna dekleta ter jih vodil k svoji ženi, češ, da ima izvrstno lepotilo za obraz. Žena pa jih je nagovarjala, da so se prodajale kavalirjem in potnikom po dunajskih hotelih. Kolben je hodil z veliko zbirko slik od hotela do hotela, ter lovil moške za svoje žrtve. Skupiček pa je pridržal večinoma zase, dočim so dobila dekleta samo majhne avotice. Oba ničvredneža so zaprli. * Srečala sta se po smrti. Samuel Horvath je bil v Budimpešti trgovec. Ker mu je šlo slabo, je izginil. Vse je mislilo, da se je usmrtil. Toda na Nemškem je našel Horvath boljšo srečo. Te dni pa je čital, da je umrl njegov glavni upnik. Misleč si, da se je tako dolgov iznebil, je prišel Horvath domov za nekaj dni. A glej, nekega dne sta se srečala dotični upnik in Horvath. Ker sta mislila, da sta oba že mrtva, sta se drug druzega tako prestrašila, da je upnik zbežal, Horvath pa se je od strahu onesvestil. * Boj z blazno hčerjo. V blaznici v Budimpešti je bila v posebni sobi hči zdravnika dr. Geze Dalacske. Karlota je večkrat divjala, zato je imela svojo paznico. Te dni ponoči je postala zopet sila nemirna. Oče je hitel k njej, da ji da pomirljivih zdravil, a hči je planila nanj, ga vrgla kakor otroka na tla in ga skušala zadaviti. Zdravnika so komaj rešili. Karlota se je pomirila, in ko je bila zopet sama z očetom, ga je napadla iznova in ga zopet davila, in zopet so ga steška rešili. Ko so odprli okno, da bi blaznico pomiril zrak, je skočila na ulico in se pobila do smrti. * Duševni proletarijat na Francoskem. Na Francoskem je 12—13.000 zdrav nikov. Samo v Parizu jih je okoli 2 500. 1.200 zdravnikov zasluži manje kot 8000 frankov. V Parizu je nadalje 3.000 odvet nikov. Le 200 jih zasluži nad 10 000 frankov. Sodni uradniki zaslužijo spočetka le 3—4.000 frankov. Največ duševnega proletarijata je v stanu učiteljev iu odgojiteljev. Profesor na realki zasluži 2-3.000 frankov, na gimnaziji pa 3 — 5.000 frankov. Prvih je okoli 1.500, drugih okoli 1.800. Učiteljev in učiteljic je okoli 150.000. Plača znaša 1.000—1.500 frankov. Ravnatelji zaslužijo okoli 1.800—2.400 frankov. Inžener zasluži poprečno 2—4000 frankov. Tudi častništvu se godi slabo. Celo" stotniki imajo plačo 3 800 frankov. Upravnih uradnikov je okoli 25.000. Plačo imajo najnižjo. Vsaj 15.000 trpi pomankanje. Med umetniki, pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki, jih umerje v bedi v Parizu 4—5000. Največji pisateljski zaslužek v Parizu na leto je 3—5000 frankov. * Pobožni roparji cerkev. V Perugii imajo senzacionalno sodno obravnavo. Župnik don Bartolomeo, cerkovnik, neki seminarist in neki trgovci v Perugii so več let ropali ondotne cerkve. Ropala sta prav za prav le župnik in cerkovnik, drugi so pa ukra dene stvari prodajali ali kupovali. V neki cerkvi je župnik igral na orgije zato, da bi se ne čul hrup, katerega je delal cerkovnik, ko je trgal in lomil po oltarjih. Ali pa je šel župnik k spovedi k dotičnemu duhov niku, med tem pa je cerkovnik pobiral z Marije zlatnino. Občinstvo je strašno razbur jeno radi teh cerkvenih ropov. * Smrtonosna zaušnica. 22. t. m. je dal v Bozenu znani pretepač kožijaž Pavel Stufener 18Ietnemu gostilničarskemu slugi Fridolinu Freindametru tako zaušnico, da je sluga padel nezavesten in uro kasneje umrl. Dobil je klofuto brez najmanjšega povoda. * Kaznovan sitnež. Na neki železnici sta potovala skupaj neki igralec in neki agent. Igralec se je hotel odpočiti ter je legel na klop, po nesreči pa je pri tem po mečkal tovarišev klobuk. Igralec se je opravičeval, toda agent je zahteval za klobuk 12 kron. Igralec mu jih je dal ter spravil klobuk. Tako sta bila zopet prijatelja. Na postaji pa, kjer sta izstopila, je zahteval agent klobuk nazaj, kajti deževalo je silno, agent pa ni hotel iti po dežju gologlav. Igralec ga je zavrnil, da je klobuk sedaj njegov, saj mu je plačal zanj 12 kron. Nato ga je začel agent prositi, naj klobuk vsaj zopet proda. Igralec je zahteval 16 kron. Po dolgem mešetarjenju se je agent udal in plačal za pomečkani klobuk 16 K. Tako je napravil igralec dobiček! * Izgredi v Londonu. Zadnjega oktobra je dospelo v London par sto prostovoljcev iz Južne Afrike. Seveda se je nabralo ogromno radovednežev. Množica je vojaški kordon prodrla, in vojaštvo je več Ijudij ranilo. Podrl se je tudi neki voz, s katerega so gledali prostovoljce. V nastali gnječi je bilo 140 oseb ranjenih, 4 pa zmečkane. A tudi na drugih krajih so se primerile nezgode. V bolnišnice je bilo pripeljanih baje 2000 ponesrečencev. 250 ojseb so morali takoj operirati! Občinstvo se je vedlo sila surovo. Množice pijancev in tolpe barab so napravile ponoči velike Škandale. Več sto oseb je bilo areti- ranih. Liati grajajo občinstvo, a konstatu-jejo ob jednem, da so napravili prostovoljci najžalostnejši utisk. Telefonska in brzojavna porodila. Ormož 3. oktobra. Vpisovanje v slovensko šolo ormoško je imelo nepričakovano dober uspeh. Ormož je dal velik kontingent. Dunaj 3. novembra. »Slavische Gorrespondenz" je priobčila prevod članka »Od dr. Kreka do Šusteršiča", ki ga je priobčil „Slovenski Narod". Tudi „Arbeiter-Zeitung" prijavlja ta članek. Dunaj 3. novembra. Krščanski socialisti bodo na mesto natakarja Mittermayerja v peti kuriji kandidirali princa Liechtensteina. Dunaj 3. novembra. Gislitvanski in skupni ministri odpotujejo jutri v Pešto, kjer se bodo nadaljevale konference glede bosanskih železnic. »N. Fr. Pr." pravi, da je ta nova konferenca samo formaliteta, s katero naj se prikrije popolni poraz cislitvanske vlade v tej zadevi. V ponedeljek bo se konferenca vršila pod predsedstvom cesarja. Trst 3. novembra. Mej Transvaalci. ki so došli v Trst s parobrobom „Styria", se nahaja tudi višji trans -vaalski sodnik dr. Kock, ki hoče v Trstu počakati, da pride Kriiger v Evropo. Kock pravi, da se vojskuje pod vodstvom generala Bothe še 20.000 Burov. Pisek 3. novembra. Pri obravnavi proti Hilsnerju se je danes začel zasliševanje zaradi umora Marije Klima. Zaslišani so bili stariši in sorodniki M. Klime. Budimpešta 3. novembra. Razprava o poroki nadvojvode Frana Ferdinanda d Este se nadaljuje. Danes sta govorila Gory in Horanszky. Bel i grad 3 novembra. Blagajnik narodne banke je pobegnil. Poneveril je 150 000 dinarjev. Madrid 3. novembra. Policija je zasledila veliko karlistiško zaroto, ki je imela svoj sedež pri markiju Deralbu. Mnogo oseb je bilo aretiranih. V Kataloniji so zasledili cela skladišča orožja in streliva. Bruselj 3. novembra. Transvaalski poslanik dr. Leyds in več druzih trans-vaalskih funkcionarjev pojde danes v Marziljo, da sprejmo Krugerja. V Mar-zilji bodo imeli posvetovanje glede di-plomatičnih korakov, ki se naj store v prid Transvaalu. Kriigerju se vroči v Marzilji adresa s 250,000 podpisi. London 3. novembra. Kar je vojaštva v Južni Afriki, ostane vse tam, ker se vojna uprava boji, da poskusijo Buri večji naskok na angleške pozicije Bero lin 3. novembra. „Tagblattu poroča, da so Nemci na Kitajskem iz-vojevali večjo zmago. Narodno gospodarstvo. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec oktober 1900. Aktiva: Gotovina v blagajni 43.701 K 98 vin. Naloženi denar 636 391 K 60 vin. Posojila 2,313.480 K. Prehodni zneski 668 K. 50 vin. Inventar 963 K 50vin. Zaostale obresti 31. decembra 1899 1. 23.944 K 06 vin. Vrednostne listino 4000 K. Passiva: Zadružni deleži 23.564 K. Rezervni zaklad 46.573 K 08 vin. Hranilne vloge 2:839 384 K 38 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. 1. 9038 K 36 vin. Pokojninski zaklad 1600 K. Denarni promet 7,480 665 K 21 vin. Upravno premoženje 3,023 149 K 29 vin. — Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu oktobru 1900 vložilo je 383 strauk 102.741 K 44 vin., dvignilo pa 209 strank 70 518 K 47 vin., 13 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 30 500 K. Stanje vlog 2,240 022 K 73 vin, stanje hipotečnih posojil 1,589.365 K 19 vin., denarni promet 251 939 K 76 vin. — Mestna hrsnilnioa v Radovljici. V mesecu oktobru 1900 je 168 strank vložilo 64.886 K 21 vin., 107 strank dvignilo 36.839 K 40 vin., 32 strankam se je izplačalo posojil 46.760 K, denarni promet 320.224 K 34 vin Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 253, dné 3. novembra 1900. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „MoIl oveni francoskem žganju in soli«' dokazui'pjo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot Bolesti utešujoče, dobro znano antirevmati.'no mazilo. V steklenicah po K 1 80 a. v Po pustnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOiaà, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuehlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLiI-i-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—10) Posebne iiuii»t'iili( i!c lastnosti prvin praNkcgn ilomnrritn mazila iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj za uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z tijim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hladé in olajšuje bolečine. To izborno domaČe zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej insérât! b I (3) Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 21._Dr. pr. 1040. V nedeljo, dné 4. novembra 1900. Začetek, ob «/,». uri. Popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Drugikrat v sezoni: Mlinar in njegova hči. Žaloigra v 5 dejanjih. Spisal E. Raupach, poslovenil Fr. Malavašič. Režiser g. Adolf Dobrovolny. Št. 22. - Dr. pr. 1041. Začetek ob '/,8. uri. Tretjikrat in zadnjikrat v sezoni: Pušcavnikov zvonček. Komična opera v 3 dejanjih. Spisala Lockroy in Cormon. Uglasbil Aimé Maillart. Poslovenil E. Gangl. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. J. Nolli. Prihodnja predstava bode v torek, 6. novembra 1.1. Prvikrat: rŠiviljau, burka s petjem v 4 dejanjih. Zakonito vpisana Svetovnoznani ruski karavanski čaj bratov K. in C. Popoff v Moskvi. varstvena znamka. Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. Y izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših prodajalnicah. (2063- 5) odiia sezona za jesen in zimo 1900. Jako lepe, krasno izdelane klobuke za dame, dekleta in otroke za jesensko in zimsko sezono sem dobil na skladišče in vabim prečast. dame za obilno naročevanje. Ilustrovani cenik klobukov razpošiljam brezplačno. • • Z velespoštovanjem • • HENRIK KENDA ESŽ * Mestni trg št. 17. * (1997-6) Ivleteorologično poročilo. 1 čas opa- Stanje baro- S* ?ctecvi Nebo Is zovanja metra I Š s- 1 mm. * ► 2. 9. zvečer 738 0 108 si. s vzhod oblačno , S 3 7. zjutraj 736 6 97 sl.|8Vzhod oblačno - p ■ 2. popol. 7359 8'6 8r. j vzhod! dež ~ , naj se dopošljejo upravništvu »Slovenskega J/aroda" pod: »Tajnost zajamčena". D Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, prtem letnike in posamezne številke „Iijubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. ..ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona" po 4u kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Turgenjev: Otol in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tf ebiz sky: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. Lef ebvre : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dame, Povest, broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undina. Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre / Vil enski brodnik Pove st, broš. k 15 kr. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwosen der Slaven", broširano a 50 kr. 80 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Hiinio 30 kr. p -*r~ Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. ~£^U . Scb."v7en.t3ier knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 46 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. «■#• Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarja ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava si, občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo xa likanje »obnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ¡1. M SM stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. _ 46 F* Vnanja naročila se točno izvrše*. tmmommuitomimtmMC erilo za gospode p ■ prodaja 46 ■ s Alojzij Porsches f>red škofijo, poleg mestne hiše. najboljše blago in najnovejše kravate Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 46 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Ruske, angleške in avstrijske gaioše iz prvih tovarn. WrW Najnovejše v ~w kožuhovini priporoča 46 J. S. Benedikt l^|nnl|ana, Miat-1 «»-fi- 7 Oskrbnik za graščinsko posestvo Branek pri Ljutomeru se išče. Plača 1000 K, prosto stanovanje in naturalia. Prednost imajo tisti, ki so zmožni slovenščine in italijanščine. — Ponudbe pošiljati je g. dru« Rosi na v Ljutomeru. (2230—2) Kataralis. Te prsne pastile se priporočajo po svojem izbornem in naglem nčinku kot najboljše varst-tveno in olajšujoče sredstvo pri UiihIJu, l»rl-pavosli in katetrih prav same po sebi, imajo torej prednost pred vsemi drugimi jedna-kimi sredstvi. Kataralis pastile imajo dober okus in ne vplivajo v nobenem oziru škodljivo na, želodec, kakor se to večkrat zgodi pri jednacih izdelkih. Dobivajo se po 50 vin. veliki zavoj v Ljubljani pri lekarnarjih M. Leustek-u in Ubaldu pl. Trnkoczy-ju._(1931—2) € bpeae konkurence! Zanesljivo pristna črna m bela vina iz istrskih in dalmatinskih vinogradov priporoča O. Zalaznik v Pulju (Pola). _(2208—3) Veliki krah! a£ New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ar.g. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnice za sladkor. as komadov skupaj samo «Iii. 6*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšisl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno farnlluro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—4) A* 111Itftl IIKEI« C-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. ^^"^/ Čistilni prašek za njo tO kr. *" Pristno le z zraven natisnjeno varst- „ veno znamko (zdrava kovina). ^j. Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako 'zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. IPa^ištea svetövaa rasstaya U Internacionalna jury je priznala izvirnim SINGER strojem najvišje davilo razstave. (2107—4) Singer Co. deln. družba za šivalne stroje, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. Tovarna ustanovljena 1. 1990. Anton Sodia, puškar v Horovljali (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. S»peeftaH*e*e s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. |pSV~ Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. "W (1963—7) 213 41 CHOCOLAT SUCHARD Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX IVaJvlšJe odlikovanje. restitucijski fluid, fystitutionsjíuiú C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 280. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojaČe-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainlngu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju. I. (1363—6) Elegantnih damskih 112 "H* *H* dekliških Klobukov A največjo ober in najnižje cene * ima (•2058—5) # # * paulino •ií* ^fe "54e # Cestni trg št 3. * Najboljša desertna in medicinalna vina vinogradniške družbe ACHAIA" v Patrasu. Glavne znamke: Mavrodaphlie (rudeče m sladko) Achajec (belo in ne sladko). Glavni zastopnik: C. J. Schrauth Dunaj, IX., Frankgasse 4 b. Zaloge v Ljubljani imajo: J. Buz-zolini, trgovec z delikatesami; Edm. Kavčič, trgovec; Alojzij Lilleg, trgovec; Jos. Mayer, lekarnar; Gabrijel Piccoli, lekarnar. (2206—2) Pri žlezah, škrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu in na pljučih, starem kašlju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo priporočenim (2106—3) Lahusena jodozeleznatim jetrnim tranom. Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 OOO steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj se vedno jetrni tran iz lekarnice Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, Reseljeva cesta pri mesarskem mostu. Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 8. nov. Amsterdam 2-oo popoldne. 15. nov. Statendam 7*30 dopoldne. 22. nov. Potsdam 1.3o popoldne. 29. nov. Spaarndam 6-oo popoldne. Novi parni ki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2062—5) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 216 K _ J nišča HI. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; za in. razred: IV., VVevringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Nogovice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi otroške oblekce, plaščke, avbice, klobučke ima «§■»*«»v« kakor tudi po meri naprodaj (2179—3) Jna fjaring strojno pletenje in konfekcija za otroke. T>i>cr5ltf trg |t. 1 nasproti ,.Narodne kavarne", prej v Židovskih ulicah 8. Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogovice lastnega Izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po starih navadnih cenah. iporoča Soklič. —m nr§- z •»? oouBjj. pod jgfl vilnato blago Snajvečja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 46 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroka Je vedno na Izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. 46 Josip Reich likanje sukna, barvanja in kemična spiralnica Poljanski nasip — Ozki ulici št, 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 46 dela. Postrežba točna. — Oene nizke. w w w w 'w w wmß ^> ^> v w ir Fran Dctler LJUBLJANA, Stari trg *t» 1. 48 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. To se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatllnloe, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti osno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (tt- Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne ICSr sode po najtilijII, eenah. 46 Zapoje in prodaja staro vinsko posodo. sssasaji 46 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nsslp št. 8 (Relchova hiše) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrad. Proti malokrvnosti Železaato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njen. Svetosti papeže ima v sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča rhlna-železnata %lna, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368—13) Vsled tega nn lec Jamstvo za tega vina pri malokrvnlli, nerv«/nih ali vsled bolezni oslabelih osebaii. kakor tudi Se posebno pri ble-tlili. slabotnih in bolehavlh olro-dh. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opekarno uvedel delovanje 0 parno silo in da izdelujem vsakovrstno opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd. Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo. Priporočuje' svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene. Ludovik Herzmann (1234-22) opekama s parno silo. Najboljše berilo ln darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika « ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ksterl se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—45} ter ee dobi za predplačilo 1 *;■«■• AO kr., po poBti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Stelngasse Nro. 8, I. Stock, ThUr 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno zHižana, knjig je malo več. Antonio Ferian tli Cariorgfio v Rovinju (v Istriji) zaloga vin lastnega pridelka terana, belega vina, belega moškata, rudečka-stega vina rudečega in vina. (2254-D Na zahtevo se razpošiljajo vzorci in ceniki. Usojam se, čestitemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem ravnokar sprejel nove kratke klavirje in pianine. Preljcrani klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratki klavirji in planine od 280 gld. naprej. fltST" Klavirji se * edno izposojajo. Tudi se priporočam za ublranje in za poprave. obiralec klavirjev filharmonlčne družbe ln zaprisežen cenitelj o. kr. okr. sodišča v Ljubljani (2236-1) Florlfanske sali«-« Štev. SO. Velika vojaško-invalidska loterija v zlatu in srebru. Glavni dobitek 60.000 Žrebanje že v soboto! kron. v gotovem denarju 20° 0 manj. (2051—13) Invalidske srečke a 1 krono pr*ipoif«tea : «JF • C7» M "W JE SEC "v JL*J ca Esfijss.it».«. »Andropogron' je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—6) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: JPe> Hejrjrjtjrxajtjijtji Zgornja Foljskava. ^rejcrcd-stjalci popust Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji. LODEN oblek « aveloke ¿nort ie obleke 2 Í5 2 «* Z« SUKNENEGA BLAGA xa moške obleke (1888-15) isra^T-eč j a zaloga ~w | mm O ■# t O 111# M I C razoaegra, lolaga za ■ ■« 9UHIluL Črno in modro tkano 5»fago (Kammgarne), šcviot od 14 3.— naprej. Vzorci Btroškov prosti. O d. del eis za ©tilmo firme KASTNER & OHLER, GRADEC. Hotel Graiser Ljubljana, Dunajska cesta novo zgrajen, z vsem novodobnim komfortom opremljen, znana dobra kuhinja in pijača, v bližini c. kr. drž. in juž. kolodvora. Pri vsakem vlaku slugra. Nizke cene. (2190—3) Hlev je na razpolago. A. Schmoliner, hotelier bivši vratar hotela „Pri slonu". I Ml UMI 11 iil—I TI C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poptland^cement v vedno jednakomerni, vse od avstrij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in od-ff porne trdote daleč nadkrlljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila ln spričevala raznih uradov in najsiovitejših tvrdk bo na razpolago. Centralni urad: (1298-18; Dunaj, I., IYT&ximilia.nstrassG 9. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje saiuo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1139—22) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c. kr. priv. po vso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, l.( Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- mW C?f ITo^nrtl&ttflf sti pazi naj se natančno na moje Ime aaV" »t« ■ 6iUJlsfltlti Trgovinazželeznino Val. Golob Andr. Druškoviča naslednik v Ljubljani Mestni trg št. 10 priporoča in opozarja čast. duhovščino in slavno občin-gjj stvo na bogato izber pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih nagrobnih križev po" nizki ceni. Vnanja naročila izvršujejo se točno. — Ceniki na zahtevo brezplačno. 46 /zor Alojzij Erjavec /zor črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je cono, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 46 Mero 86 thnnjijtjo. — Vnanjinr naročilom naj ie pridne nor«. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče Stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške krogi je 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 46 MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život ln t vsaki f09011! <Š8 S§> ® S§> <št priporoča ® nam 1» «?■ raznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil eleUtrieno pripravo za vlivanje porcelanastih plomb, katere se delajo popolnoma jednafce zobem, tako, da jih ni možno izpoznati. V njegovem atelijeju se izdelujejo posamični zobje vsake vrste, zlate krone in spone, zobovja i jt, zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in clna. (1765—10) Opomba : Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. K. frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik. Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične v soboto, dne 3. listopada t. I. \r Prešernovih ulicah št. 1, v Friš-ovi palači velika prodaja "blaga in sicer pride na prodaj: velika partija siiltna* med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke; velika partljn raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar-henta meter od 15 kr. naprej; velika partija Smyrna preprog (teplliov) vsake velikosti, kakor pre proge za pred postelje in za na stene. Preproge 2 metra široke in 3 metre dolge po 5 gld. 90 kr.; velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši vzorci Taft svile meter po 95 kr.; velika partija ni oder cev, približno 500 komadov iz neke konkurzne mase od 30 kr. višje. (2250 - 3) Vrhu tep še nekaj izvanredno ceniti partij raznega blaga. T!S1 Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugodno priliko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi. Založena 1847. |fg* -&žl Založena 1847. ||&- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 46 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. ^assess M ""oderce;.; najnovejše facone, :*s najboljši izdelek V pripore ča 45 Alojxi) Porsche V s ■ -B Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. r Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. po najnlž 111? cenah. 45 Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga .l^^-^^1 i šivalnih strojev /M' in YelocipedoY. ir//,vx^ Gostilna „pri Cenkarju . ristni prosekar in bržanka liter po 52 kr. Dobra stara Istrijansko novo po 40 kr. Vina po 36, 40, 48, 56 kr. liter. P^gT Čez ulico liter 4 kr. ceneje. pšsr Vsako soboto in nedeljo ~HQ] |&|oIiIIS6 jetrne, krvave, rižove, mesene frišne in preka- . jene iz najboljšega prešičevega mesa domačega IZaeJsa! Priporoča se s spoštovanjem Franc Slcltll&r (2247—1) gostilničar. Naznanilo --■-"--- Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet prevzamem s M-vemnfom *- M* na novo urejeno gostilno „Miramar" na Starem trgu v Miličevi hiši št. 19. Postregel bodem s pristnim belini in rudeeim vinom, kakor tudi s finim rrnlm istrijancem in 8 S««*iiiiel«l*l*.in» marrniin pivom ter z Izborno kuhinjo. V&gF Vsak petek ukusno pripravljene sveže morske ribe različnih vrst. Za točno in ceno postrežbo in za pristnost jamčim ter se za mnogobrojen obisk uljudno priporočam udani Ivan Tosti, gostilničar. -"t «*» «*» €*» t». e.y. **. eJfj t«i 1». «.¥» t*. «Vj ti » »*» €*• t Na najvišje povelje Njeg. c. in kr. apost. Veličanstva. I. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. G-larsma.! c3.o"biteIs: znaša: 200.000 kron v gotovini. Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 13. decembra 1900. Srečka velja 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno. Srečke a*«s> po£il|a|o poštnine prosto. (2252-1) C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov. Oddelek državnih leterij. ^Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani j XTaJsru.p 1x5. prodlaja vseh vrst reat, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po aajkalast-nojiih pogoji*. (1877—43) 1 '©eojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanj« proti knrzni izgubi. Fremais k vsem irebanjem. Sprejemanj« d«nam\Tn. Trlofg na vlozne knjižice, na tekoči račnn in na Girokonto s 4" , obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt naen;ic najknlantneje. Borzna naročila. Odda se takoj v najem mesnico dobro vpeljano in več let poslujoča v Št. Petru na \«tr«njHbriH pod ugodnimi pogoji. K mesnici pripada klavnica 1 vodnjakom, ledenlea in drugi za ta obrt potrebni prostori. Tudi dobi najemnik za-se aeparlrano stanovanje v hlMl. (2266—1) Nat vreneie Natančneja pojasnila daje Amalija Imele v st. Vetru na IVotranJahem. Radi selitve se proda na prostovoljni dražbi razna hišna oprava ,,prl Virantu" (2241-2) dne 5. novembra 1.1. ob 9. uri p rašto jjjgggj mazilo iz lekarne k B. FRAGNER-ja v Pragi ¥ je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V poticah a 35 kr. in 25 kr., po posti 6 kr. več. Eaz posili a te vsak dan. Ako se vposlje naprej gld. 168, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 230 6/1 puSic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. G-lavna zalc rja.: B. FRAGNER, & in kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orlu" Mati strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. (1742-6) Z^sksJ so ie ljudje, kateri Katkreinar Kneipp-ovo sladno Clb kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavi na pijača? Zato, ker ie vsi n« vedi, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le dob in okus bobove kave, ne pa njene zdravja škodljive lastnosti. Združuje to raj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata o preljubljenem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v sto tisoč družinah vsaki dan jmuiita, želeti pa bi bilo v fbrist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh sa primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj okusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bo bova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kndelujoča in krep-Cujoča pijača priporočena. Po zdravniških izrekih naj ae ras tuj oči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drago kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladno kave, ko tadi v najmanjši družini veliko prihranjeno. Ea faekns zadostuje, da se ista stalno upelje. ^ Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli •^■y> edprta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot | varstveno znamko in s imenom »Kathreiner«. \ ilavnosuano Kulmbasko krepkostno pivo pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023 -29) Edmunrf Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. Vrtnarica izučena v slovenskem in nemškem jeziku, s skušnjo v nemškem jeziku, išče službe kot vzgojiteljica. Ponudbe pod „št. 18" poste restante Celje. (2253-2) Orenstein & Koppel Dunaj, L, Kantgassc 3. Tovarne v Pragi in Bndapešti za: poljske v i s industrijska Z 616 Z ti I G B rudniške ------- vsake tiftte iifokosti sa ročno a . s obratovanje električno ------ zavorne gorske ■ ■ ■ aaine železnice železnožicne - Naša tehnična pisarna projektuje in trasira železnlake naprave vsake vrste, priklopne tire s premlkalnlcaml in vrtllnlranil itd. — Izdelovalnua lokomotiv, voz za tovore in oi*obe, a>ar, ročnih voz, trebllnle itd. — Tovarna za kolesne dele, kolena, ležišča, žeblje in vijake. Obširni katalogi in previarki cen brezplaino in franko. (1491-8) mm C. kr. priv. aaTaroTalaa .Avstrijski Phönix' na Dunaji. Vplačana glavnica K 6,000.000 — Premijska in odškodninska reserva K 2,500.000-— Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. C. kr. priv. zavarovalna družba zaživljenje .Avstrijski Phönix na Dunaji. Vplačana glavnica . . . Premijska in odškodninska reserva....... Zavarovalno stanje . . Premijski dohodki . . . K 2,400.000-— K 25,940.000 — K 112,000.000 — K 4,700.000 — Zavarovanje na človeško Življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent .Providentia' občna zavarovalna družba na Dunaji. Ustanovna glavnica K 5,000.000 — Uplačana glavnica K 1,500,000 — Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invalidi te te in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja. mm ŠtsP SS; mm ml ill M*? sesa* (484-9) Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje. Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17 Josip Prosenc. (novo uršulinsko poslopje). (novo uršulinsko poslopje). »I Hrtlin eäfOToou mm*/*'. Jonlp Kolli. Lastnina in tisk .Narodna Irnkam»