GDK: 434:(497.12*14) Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju Restoration of the Largest Slovenian Fire Site in the Natural Environment Boštjan KOŠIČEK. Izvleček Košiček, 8.: Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju, Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenščini, cit. lit. 3. V prispevku je predstavljen potek sanacije naj- večjega pogorišča v naravnem okolju v Sloveniji, pogorišča nad Renčami. Konec aprila 1996 sesa- nacijska dela približujejo polovici predvidenih del. Od 575 ha pogorele površine v avgustu 1994 je za sanacijo predvidenih 188 ha, ki naj bi se sanirali v dveh letih. Omejene finančne možnosti so to dobo podaljšale. Na drugi strani se je povečal obseg dela, saj so se v času sanacije posušile nove površine gozda, na katerih po prvotnem sanacij- skem načrtu sanacija ni bila predvidena. Ključne besede: Kras, pogorišče, sanacija 1 UVOD INTRODUCTION Med 30. 7. in 4. 8. 1994 je na Goriškem Krasu v doslej največjem požaru v narav- nem okolju v Sloveniji pogorelo 575 hekta- rov površine (1 ). Škoda, ki je pri tem nasta- la, znaša po cenitvi z dne 28. 9. 1994 524.209.000,00 SIT (2). Največji delež v tem znesku obsega škoda v nasadih črne­ ga bora, ki jih je zajel vršni požar (120 ha) in sicer 261 mio SIT. Vršni požar je namreč povzročil popolno uničenje mlajših drogov- njakov črnega bora, starih okrog 40 let. Požarišče je razprostranjeno po sever- nem robu Kraške planete in zavzema nje- gov zahodni del. Prizadeti ali uničeni so nasadi črnega bora na površini 248 ha, panjevski sestoji avtohtonih listavcev na po- • B. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, OE Sežana, 621 O Sežana, Partizanska 49, SLO 516 Gozd V 54, 1996 Synopsis Košiček, 8.: Restoraf1on of the Largest Slove- nian Fire Site in the Natural Environment, Gozdar- ski vestnik No. 10/1996. ln Slovene, fit. qout. 3. The article presents the restoration of the Jar- gest fire site in natural environment in Slovenia, Le. the one over Renče. At the end of April 1996 half of the planned restoration work had almost been performed. Out of 575ha of the area destro- yed in the tires in August 1994, 18Bha have been planned to undergo the restoration; the latter should be carried out in two years. Limited finan- cial funds have prolonged this period. On the other hand, the scope of the work has been increaseci' since other areas of the forest, in which no resto- ration had been foreseen according to the original restoration plan, have become necrotic during the time of restoration. Key words: Karst, fire site, restoration vršini 177 ha in površine v zaraščanju na površini 150 ha, vse na rastišču Seslerio- Ostryetum (sliki 1 in 2). Pogorela površina je bila prvič pogozde- na za časa Avstro-Ogrske pred približno sto leti s črnim barom (Pinus nigra var. austriaca). Med prvo svetovno vojno je tod potekala Soška fronta in sestoji so bili po- polnoma uničeni zaradi bombardiranja. Na novo so bile površine posajene v petdese- tih letih, ponovno s črnim barom, z edino vrsto, ki jo je po dosedanjih izkušnjah mož- no saditi med golo kamenje Krasa. Zemljo za sajenje so namreč prinesli od drugod. Precejšen delež krivde za ogromno povr- šino požara in škodo nosijo neurejene raz- mere na področju gasilstva, saj se je prvih nekaj dni razvil le talni požar, ki se je le počasi širil s hriba na hrib in bi ga bilo kar nekajkrat mogoče omejiti in zaustaviti. Ne- varnost je bila takrat podcenjena, saj je gasilcem skorajda pogašen požar večkrat ponovno ušel izpod nadzora. Šele tretji ali Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju Slika 1: Površina pogorjšča na karti 1 : 25000 Figure 1: The area of the fire site over Renče ina map ona scale of 1:25.000 Gozd V 54, 1996 517 1 r Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju četrti dan je gasilska struktura močneje rea- girala, vendar se je medtem že razvil vršni požar in prek 2000 gasilcev iz cele Sloveni- je, opremljenih s kamioni, helikopterji in dru- gimi sredstvi, je ustavilo požar, ko je v smeri širjenja prišel na gozdni rob {ko je pogorelo vse). 2 NAČIN SANACIJE 2 THE METHOD OF THE FIRE SITE' S RESTO- RATION Takoj po požaru smo začeli s sanacijo. Izdelana je bila karta požarišča, na katero so se naknadno vrisovali cilji in ukrepi sa- nacije. Začeli smo namreč izdelovati goji- tvene načrte za celotno površino, saj jih do tedaj ni bilo, na podlagi katerih se je 17/5- 1995 izdelal "Sanacijski načrt pogorišča ... " (1 ). Prva delegacija s centralne enote Zavo- da za gozdove Slovenije (ZGS) si je ogle- dala pogorišče 9/8-1994, sledil je sestanek kolegija Oddelka za gojenje in varstvo goz- dov (ZGS) na pogorišču 27. 9. 1994. V decembru 1 995 je bil izdelan Projekt sana- cije požarišč v letu 1995, ki je zajel vso ~~~nirano sanacijo pogorišč na Kraškem Slika 2: Površina v sanaciji. Figure 2: The area being restored 518 Gozd V 54, 1996 GGO in ne le pogorišča nad Renčami. Re- zultat te dejavnosti so bile smernice za sa- nacijo in kar je še bolj pomembno - odprtje posebne proračunske postavke v proraču­ nu za leto 1995. Vzporedno je precejšnjo zavzetost poka- zala tudi Občina Nova Gorica, ki je sklicala komisijo za ocenitev škode in na podlagi cenitve podala Ministrstvu za okolje in pro- stor zahtevek za sredstva za sanacijo po- gorišča. Ta sredstva je v februarju 1995 občina tudi dobila (30 mio SIT), vendar jih ni porabila na pogorišču in nam ni znana njihova usoda. 3 SANACIJA 3 RESTORATION OF THE FIRE SITE 3.1 Splošno 3.1 General remarks V razpravah po požaru je bila postavlje- na dilema ali je sanacija sploh umestna glede na izredno majhno proizvodno spo- sobnost rastišč {okrog 2 m3/ha na leto). Glede na to, da so takšne dileme prešli že za časa Avstro-Ogrske, smo se odločili za Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju Slika 3: Pogled s pogorišča na Sempeter pri Gorici in Gorico na drugi strani meje. Figure 3: A view from the fire site of Sempeter near Gorica and Gorica across the border with Italy Slika 4: Enoletne sejanke črnega bora. Figure 4: One-year seedlings of Pinus nigra GozdV 54, 1996 519 Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju sanacijo. Na skalovitejših predelih bi se na- mreč ponovila kamnita puščava izpred stoM petdesetih let (slika 2), na "boljšem" prede- lu pa bi površino najbrž prekrila robida in drugo primorsko grmičevje, ki bi se strnilo v nekakšno "makij o". Ekološko gledano je pogorišče takšnih razsežnosti ogromna rana v krajini, ki bi jo kraška narava z okrnjenimi možnostmi saM ma le težko in zelo počasi zacelila. Od tod izhaja trajno varovalna funkcija večine goz- dov na Krasu, ki pa kot takšni niso zaščite­ ni, saj prevladuje mnenje, da država stroš- kov zaščite ne bi prenesla. Območje pogo- rišča ima še več drugih funkcij, od katerih sta najpomembnejši hidrološka (območje drugega varstvenega pasu Brestoviškega vodovoda) in turistično rekreativna (slemen- ska pot, naravno zaledje mestom z velikim številom prebivalcev na obeh straneh dr- žavne meje; slika 3). Edino zares preizkušeno obliko sanacije pogorišč na Krasu s sadnjo oziroma setvijo črnega bora smo zaradi velike požarne ogroženosti čistih sestojev črnega bora sklenili zamenjati z različnimi kombinacijaM mi setve in sajenja črnega bora z Jistnatimi vrstami. Takšna odločitev je sanacijo pre- cej podražila zaradi višje cene sadilnega materiala in stroškov zaščite mladja pred divjadjo. Povečal se je tudi riziko uspeha sanacije. 3.2 Izvedena dela v letu 1995 in spomladi 1996 3.2 The work performed in 1995 and in spring 1996 Prikazana dela ločujemo po vrstah del, lastništvih in letu izvedbe. Lastništvi na po- gorišču sta le dve: zasebno in s prepovedjo sečnje (v vračanju), ločimo pa ju zaradi neenakih pogojev financiranja. V gozdovih s prepovedjo sečnje so plačana vsa potrjeM na dela po precej visoki dnini, v zasebnih gozdovih pa le sofinancirana povprečno okrog 30 % od skoraj pol manjše dnine. Drugo naj bi dodal IE!stnik, vendar je kaj takega v varovalnih kraških gozdovih od njega nemoralno zahtevati. Slika 5: Stara (desno) in novozgrajena protipožarna preseka. Figure 5: The old (to the right} and the new antHire narrow strip cut through the forest 520 Gozd V 54, 1996 Sanacija največjega slovenskega pogoriSča v naravnem okolju Preglednica 1: Izvedena dela na pogorišču nad Renčami do konca aprila 1996 Table 1: The workperformed in the fire site over Renče until the end of Apri/1996 '(jk:rep'/ Mea·s_itre _-:;:.v vračanju zas6brio v vračanju zasebno , 'In the p"rocess Of PriVate In the process of Private . •. . . denatiOnaliziitioii .... ·-denatio;itilization Priprava tal 78 ha 96 ha 44 ha Il ha Soil vrevaration Sadnja 3 ha 3 ha 1 1 SeediltR Setev 82 ha 100 ha 5 ha 1 SowinJ! Zaščita s količki 1720 kom 2400 1 1 Protection with kom sta kes Zaščita s tuJci 1 512 kom 1 1 Protection with quivers Zaščita z mrežo 1 1 1 1 Protection with a net Slika 6: Mreža na pogorišču (Slike 2-6: foto- Boštjan K_?~iček) -·~ Figure 6: Fence in the tire site (Figures 2-6: made by BoslJan Kos1cek) v vračanju In tbe'process of denatidnalizatiolz 20 ha 3 ha 44ha 1 1 3 ha zasebno Priwiie ·.·· 1 1 12 ha 1 1 1 GozdV 54, 1996 521 Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju V letu 1995 smo se osredotočili bolj na pripravo tal za setev oziroma sajenje, saj semena želenih drevesnih vrst (avtohtone vrste listavcev) naše drevesnice niso ime- le. Nabrale so ga v jeseni in prek zime 1995/96, zato smo se spomladi 1996 lahko posvetili setvi in tudi sajenju pripravljenih površin. Vzporedno je tekla priprava tal. Celotna obnova bi lahko bila zaključena v naslednjem letu, vendar je močno odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in stop- nje sofinanciraja del in bo zato najbrž še trajala nekaj let. V gozdovih s prepovednjo sečnje smo v letu 1995 pripravili za setev in sajenje 44 ha površine in posejali s črnim barom 5 ha (40 kg semena). Setev v krpice je zaradi izredno kvalitetnega dela in ugodnih vre- menskih pogojev zelo dobro uspela (slika 4). V zasebnih gozdovih smo v letu 1995 izvedli pripravo tal za setev le na 11 ,33 ha površine, kljub temu, da smo v zasebnih gozdovih planirali 96 ha priprave tal od skupno 17 4 ha. Z umetno obnovo naj bi sicer sanirali 188 ha površine pogorišča (1 ). V zadnjih dveh letih pa so se površine popolno uničenih gozdov precej povečale, saj se je v tem času posušilo veliko delno prizadetih sestojev, kjer posebnih sanacij- skih ukrepov prvotno nismo predvideli. Sa- nacijski načrt bo tako potrebno dopolniti. V letu 1995 smo za potrebe obnove po- gorišča in zaradi varovanja prihodnjega mladja pred ponovnim požarom zgradili po severovzhodnem robu pogorišča protipo- žarno preseko (gozdna prometnica z ele- menti ceste brez zgornjega ustroja) skupne dolžine 2,3 km v vrednosti 1.755.660,00 SIT (slika 5). Do konca aprila smo v letu 1996 v goz- dovih s prepovedjo sečnje izvedli pripravo tal na dodatnih 20 ha, posejali 44,2 ha in posadili 3 ha površine. Posejali smo 129 ,O kg semena črnega bora, 240,8 kg semena črnega gabra, 430,0 kg želo da cera, 1 08,0 kg želoda puhastega hrasta, 200 kg seme- na rdečega bora, 60 ,O kg semena malega jesena, 7 4,0 kg semena poljskega javorja in 21 ,O kg semena lipovca. Na treh hekta- rih površine smo posadili češnjo (492 kom), ostrolistni javor (750 kom), graden (150 kom), macesen (1000 kom) in črni bor (4000 kom). 522 Gozd V 54, 1996 Za zaščito sadik pred objedanjem in drg- njenjem smo po primerjavi kalkulacij za raz- lične oblike zaščite in po lastnem premisle- ku postavili mrežo v skupni dolžini BOO m (slika 6). V zasebnih gozdovih smo posejali 12,1 ha površine s črnim barom (84 kg), rdečim barom (9,8 kg), črnim gabrom (79,2 kg), malim jesenom (42 kg), poljskim javorjem (38 kg), lipovcem (19 kg), jerebiko (1 kg) in puhastim hrastom (196 kg). Tudi v letu 1996 smo z rekonstrukcijo starega kolovo- za prišli do nove protipožarne preseke v jugozahodnem delu pogorišča v vrednosti 331 .840 ,OO S IT. 4 KADRI 4 STAFF Enega izmed večjih problemov pri gos- podarjenju z gozdovi v OE Sežana, ZGS predstavljajo kadri. V krajevni enoti (KE) Sežana, ki se ubada s sanacijo pogorišča, manjka po uradni sistematizaciji sicer le en gojitelj-načrtovalec, t. j. diplomirani inženir, kot pomočnik vodji KE. To ne bi bilo nič posebnega, če razsežnosti KE za sloven- ske razmere ne bi bile izredne. Vodja KE s sedmimi revirnimi gozdarji namreč upravlja z nekaj nad 27000 ha gozdov z nad 21000 lastniki na okrog 19000 ha zasebnih goz- dov (podatki iz območnega gozdnogospo- darskega načrta 1991-2000 so izpred de- nacionalizacije (3)). Požarišče leži v revirju Goriško, ki obse- ga okrog 5300 ha celotne gozdne površine ali 4000 ha zasebnega gozda s 5800 last- niki in okrog 24000 parcelami (3). Na ob- močju revirja je zaposlen en revirni goz- dar ... Glede na zgoraj navedene podatke je več kot očitno, da bi bilo nujno pripraviti reorganizacijo javne uprave saj se intenzi- teta dela v okviru ZGS povečuje predvsem glede na površino in ne toliko na posekana lesno maso, kar je bilo do sedaj glavno merilo pri kreiranju sistematizacije delovnih mest. Sanacija največjega slovenskega pogorišča v naravnem okolju 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Sanacija največjega pogorišča v Sloveniji do sedaj - iz začetka avgusta 1994, je bila poleti 1996 v polnem zagonu. Premagali smo začetne formalne težave, povezane z novim načinom dela v slovenskih gozdovih, z novim Zakonom o gozdovih, z novim na~ činom financiranja deL.. Ko se vsa formal- na vprašanja rešijo, z izvedbo navadno ni več težav. Dobro sodelujemo tudi z dreve- snicama Štivan iz Matenje vasi in Semesa- dike iz Mengša, ki sta v relativno kratkem času pridobili seme in vzgojili sadike za slovensko gozdarstvo neobičajnih vrst gozdnega drevja.Težave v zvezi s financi- ranjem del in materiala, od katerih je naj- bolj odvisen potek sanacije, se postopno rešujejo še sedaj. Letošnji snegolomi in žle- dolomi so povzročili velike poškodbe v goz- dovih drugod po Sloveniji. Potrebe po sred- stvih za sanacijo gozdov so se nekajkrat povečale in reševati so se začela vpraša- Foto: Jošt Jakša nja, z rešitvijo katerih bo program sanacije lahko izveden bolje in hitreje. Vsaka večja katastrofa premakne nekoli- ko naprej ekološko naravnanost družbe, da odobri finančna sredstva in poišče formal- ne načine za ohranjane narave. Proračun­ ska postavka za obnovo gozdov na pogo- riščih bi bila nujno potrebna že pred tem požarom, saj nam vsako leto zgori pov- prečno 500 do 1000 ha gozda, ki so bili sanirani v manjši meri s sredstvi od drugod. LITERATURA 1. Rebec E., Sanacijski načrt pogorišča v GGE Goriško med Kostanjevica in Renčami, ki je divjal v dneh od 29.07 do 1. 08. 1994, Sežana, 17. 05. 1995 2. Komisija za ocenjevanje škode po požaru na Goriškem krasu pri občini Nova Gorica, ocenitev škode, Nova Gorica, 28. 9. 1994 3. Gozdnogospodarski načrt za Kraško gozd- nogospodarsko območje 1991-2000 Gozd V 54, 1996 523 i ! 1 il 1 ,1 1 1 1 '