Ameriška Domovina Mfflr E R1 C/* Ul— HOME INSPIRIT SLOVENIAN LANGUA9S ONLY MORNINO N«WSPAP«fi ______________CLEVELAND & 0, TUESDAY MORNING. JANUARY 11, 1949 LETO LI.-VOL. LI. VE5TI 1 * SLOVENIJE SLOVENSKI ZASTOPNUX V GORICI. — Polde Keftiperle, slovenski občinski zastopink v Gorici je na prvi seji mestnega sveta odlično branil pravice do rabe slovenakegajezika in enakopravnost slovenskih državljanov Radi njegovega nastopa se sedaj razburjajo lahoni in komunisti. Takoj na seji je zastopnik lahonov Dr. Baesi izrazil mnenje, da naj se govori v občinskem svetu samo italijanski in napadel Kemperla, zastopnik komunistov se mu je pridružil in pozval svoje bratce, da naj govore samo italijanski. ANGLEŠKA POKORA.— Posebne vrste pokora za Slovence na, tržaškem ozemlju je angleški komandant general T. S. Airey. Ta general hoče za vsako ceno politizirati proti sklepom Zveze Narodov namesto, da bi bil pošten izvrševalec. Pri vsaki priložnosti razkriva svoje protislovensko razpploženje in kaže kako mu srce bije la za Italijane. Pa to je njegova reč. Ni pa njegova reč, da to dela istočasno, ko je komandant zavezniške sile na spornem ozemlju. Kot uradna oseba dela pri vsaki priliki razpoloženje za Italija in proti resničnim interesom Trsta zl Delegate na II. kongresu komunistične partije Slovenije, ki so na ves glas pet dni obnavljali hlapčevsko prisego Moskvi, je ljubljansko Narodno gledališče počastilo s slovesno predstavo — Cankarjevih “Hlapcev”! Wallace zopet zahteva da Amerika sprejme pred vsem ruske zahteve New York. — Henry A. Wallace je izjavil, da Trumanov program o katerem sedaj razpravlja 81. kongres USA, ni nič vreden. Vse dobre misli, ki jih ima Truman glede domačih zadev, se po Wallace-u ne morejo uresničiti, ker v zunanji politiki Truman hoče nadaljevati mrzlo vojno 'proti Sovjetski Zvezi. Wallace zahteva, da se mora najprej za vsako ceno napraviti papolen sporazum s Sovjetsko Zvezo, šele potem bodo mogoče domače izboljšave. Wallace je naravnost Obdolžil pred sednika, da pripravi j a Ameriko in njeno mladino na vojsko, ker je zahteval, da mora Amerika biti dobro oborožena in je zato potrebna zakonodaja za splašim vojaško vežba-nje in ker je .predlagal, da mora Amerika v naprej podpirati Federalni proračun blizu 42 milijard dolarjev Truman za razširjenje trgovskih sporazumov Washington. — Predsednik Truman je zahteval, da se morajo pred aprilom podaljšati vsi sporazumi o medsebojni trgovini, ki jih je Amerika že sklenila in da se ukinejo vse omejitve, ki jih je sklenil prejšnji kongres. Podaljšanje naj velja do 1961. Spomladi se začno nova pogajanja. Poleg dosedanjih 22 narodov, ki imajo z USA ta dogovor, ga želi predsednik razširiti in uveljaviti še za dodatnih 13 narodov. IZ RAZNIH NASELBIN JOHNSTOWN, Pa. - Dne 22. dec. j,e v bolnišnici umrl Frank Ahlin, star 66 let, doma nekje od št. Ruperta, Dolenjsko. On je bil brez roke, katero je izgubil tukaj pri delu v jami leta 1916. Potem je nekaj let živel v Clevelandu, pred okrog 10 leti pa se je zopet vrnil v Johnstown, kjer se je preživljal deloma s krošnjarijo in deloma z re-lifom. — V bližnjem Tire Hillu je 23. dec. umrl Fabjan Katalir nič, star 65 let, samski, po poklicu premogar, doma » Hrvaškega. Britanska vojna mornarica v pripravljenosti na Malti London. — Velika Britanija je naročila koncentracijo vojne mornarice na Malti in odredila, da morajo vsi mornarji in častniki mornarice, ki sedaj služijo Sredozemlju, takoj prekiniti vse dopuste in 3« javiti vsak svoji edinici radii splošne pripravljenosti. Vse ti odredbe naj vlada misli resno i svojim protestom, ker so judovski avijoni sestrelili pet angleških aparatov. »3je Judovska vladaje doslej zavračala V3e angleške proteste ker niso bili nastSvljeni nanjo ampak na “zastopnike judovskih oblasti.” Angleška, vlada namreč še ni uradno priznala vlade Izraela. Judovska vlada je nasprotno vložila protest proti nastopanju angleških čet in vojaških edinic v Arabiji. «—1— 21 milijard za obrambo—Večji izdatki za zaščito delavstva, za zdravstveno zavarovanje in za grad- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice četrta obletnica_ V četrtek 13. januarja bo da- njo stanovanj—Lausche slovesno ustoličen; Ob-rovana v «*1™ *y. vida ob 8:3o ljublja, da bo vladal brez povišanja taks — Napoveduje gradnjo cest in bolnišnic — Hoče strogo zakonitost, socijalno pravičnost in vzajemno sor delovanje vseh stanov — Napetost med Veliko Britanijo in izraelsko državo. WASHINGTON. — Predsednik Truman je predložil kon- pouče vlado Izraela, da britanska, gresu predlog proračuna za prihodnje leto. Proračun znaša 41 Odločilna konferenca skandinavskih držav Copenhagen, Danska,—Skandinavske države bodo ta mesec določile ali se bodo. pridružile vzhodnemu ali zapadnemu evropskemu bloku. Doslej so se skušale držati nevtralnp. Dan- ,ye 858,000,000 dolarjev. To je doslej največji federalni budžet kar jih je imela federalna vlada doslej. Največji del izdatkov predstavljajo stroški za državno brambo doma in po svetu. Skupna vsota teh je okoli 21,000,000,000, ali polovico vseh izdatkov. Predsednik v poročilu povdarja, da bodo prihodnji proračuni USA še večji, če bo hotela Amerika pokriti vse izdatke iz izvrševanje nalog, ki jih je kot vodilna sila sveta dolžna izvrševati. Predsednik je zahteval povišanje taks za znesek 4,000,000,000 dolarjev. Poleg tega je zahteval večje dajatve za socijalno zaščitne zakone, za zdravstveno zavarovanje in delavsko zaščitne urade. Proračun predvideva 13,100,000,000 dolarjev za oborožene sile, $530,000,000 za zalogo strateškega materijala, $600,000,000 za splošno vojaško vežbanje, $6,700,000,000 za izvrševanje Marshallovega načrta, $356,000,000 pomoči za Kitajsko in $355,000,-‘ 000 za posebno pomoč Grčiji, Turčiji in Koreji. Predsednik napoveduje, da bo kasneje moral še zah^vati posebne izdatke za na-oroževanje prijateljskih narodov. Za veteranske dajatve proračun zahteva $5,500,000,000, $2,358,000,000 za socijalno skrb, $1,-129,000 za pomoči in $234,000,000 za izvršitev programa javnega zdravstva. $388,000,000 gre za pospeševanje gradnje stanovanj, $414,000,000 za šolstvo in raziskovanja, $1,661,000,000 za vzdrževanje cen poljedelskih pridelkov, $330,000,000 za izboljševa- sv. maša za pokojno Jennie Debevec v spomin 4. obletnice njene smrti. K molitvi— članice društva sv. Ane št. 4 S DZ naj pridejo nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti, da pomolijo ob krsti pokojne sestre Mary Glavič. Za 22. obletnico— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josepha Makše v spomin 22. obletnico njegove smrti. Važna seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ bo imelo v sredo večer ob 7:30 važno sejo v SND na St. Clair Ave. članice naj se udeleže v velikem številu. Peta obletnica— V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta maša za pok. Johano Vidervol v spomin 5. obletnice njene 3mrti. ve po farmah. Novi uradniki— Euclid Rifle klub je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednik Louis Podpadec, podpredsednik Anton Baraga, tajnik in blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave. tel. IV 2t • ; se naj Trst vrne Italiji. STARO BRATSTVO. — Naslednje piše slovenski tržaški list “Demokracija”’. Nekateri se začudeno sprašujejo, odkod tak bes Vidalijevih “frateranških” skvader proti vsemu, kar je slovenskega; ne samo, kar je titovskega. V Rimu zdaj teče razprava proti knezu Valeriju Bor-gheseju, bivšemu vrhovnemu poveljniku fašističnih ubijalskih in požigalskih tolp, znanih pod imenom “X. MASI” Borghese je 9. novembra pred sodiščem izpovedal: “Ena poglavitnih nalog “X. MAS” je bila, da se v Julijski krajini upira “rovarjenju” Slovencev. Tam so nastopale tudi brigade italijanskih partizanov, ki jih je z “X. MAS” druži isti -o— Novi člani Lauschetove vlade Knaus, doma iz Dolenje vasi, pri Evropskem bloku ali je svbjo od- fj, in da podpira domači napredek. Ta narod je sedaj največja Columbus, O. — Novoizvoljeni governer je imenoval Oscar-ja L. Fleckner, sedanjega ravnatelja mestnih uradov v Spring- njegovo smrtjo je tukaj umrla Ribnici, v Ameriki 52 let. Tukaj zapušča ženo, pet sinov in tri hčere, v Evelethu brata Franka Gorsha in tri sestre — Frances Zadnik v Gilbertu, Agnes Gornik v Wyomingu in Johano Dolinar y Chfeholmu. Teden pred cilj: da se upro slovenski nevar- field, O. za državnega ravnatelja za kontrolo nad prometom z alkoholnimi pjiačami. Za njegovega pomočnika in šefa izvr-ševalnega urada istega oddelka je imeovan clevelandski mestni' sodnik Anton Rutkovski. Za državnega direktorja za delavstvo je imenovan Albert A. Woldman, clevelandski odvetnik, znan pisatej in predsednik odbora za pomoč nezaposlenim. Za generalnega adjutanta ohijske nacijonalne garde je nesti. Po mladi učiteljici Mariji Pasquinelli, ki se je sama ponudila za to, sem skušal s partizani skleniti sporazum o skupnem boju proti Slovencem. A to se je samo na pol posrečio. Patizani se niso hoteli pridružiti fašistom, pač pa od tistega časa dalje niso več nadlegovali “X. MAS.” Tedaj MAS in garibaldinci, danes MSI in vidalijevci, cilji črnega in rdečega fašizma so pa danes isti, kakor so bili pred petimi ali dvajsetemi leti. . . HLAPCEM — “HLAPCE” — imenovan general Kreber, ki je bil doslej komandant 37. infan-terijske divizije. Za komandanta te divizije bo verjetni imenovan dosedanji njegov pomočnik, general Cecil B. Whitcomb. Tri n ita Mimo urejevanje indonezijske državne uprave tudi njegova sestra Mary Intihar. Poizkus komunistov v zapadnem Berlinu preprečen Berlin.___Komunisti'posku- šajo tudi v zapadnih delih Berlina dobiti v roke čimveč lokalne Oblasti na svoje prevratne načine. Ameriška policija je odkrila tak načrt in ga seveda preprečila. Ameriški komandant je takoj dal izjavo, da komunistične operete v zapadnem delu Berlina ne bodo prišle do veljave in da bodo komunisti in njihovi sovjetski podporniki morali enostavno ubogati izide demokratičnih volitev. ■o- ločitev odložila na sejo zunanjih ministrov skandinavskih držav, ki bo v Karlstad-u. Tam so že zbrani predsedniki vlad, zunanji ministri, šefi generalnih štabov in vojni ministri. Konferenca se bo nadaljevala v Oslu. Verjetno je, da bodo vse te države sklenile med seboj nekako federacijo, skupno zastopstvo, v katerem bodo zunanji ministri in zastopniki parlamentov. Možno je samo, da bi se Švedska upirala zvezi, ki bi bila orijentirana popolnoma na zapad. V tem slučaju, bi šle Norveška in Danska v zapadno evropsko zvezo. -------o opora' mini in svobode na svetu. Ko predlagamo naše narodne izdatke, moramo solidno računati s tem dejstvom,” pravi predsednik. Bullitt predlaga pomoč za kitajsko vlado The Hague, Nizozemska. — Predsednik nizozemske Vlade je odpotoval na Javo. Skušal bo priti v stik z vsemi voditelji indonezijske republike. Ob svojem obisku hoče sestaviti začasno vlado za Indonezijo in izvršiti vse priprave za ustanovitev Združenih Držav Indonezije v čim krajšem času. Volitve v državni zbor se bodo izvršile kmalu. Vsekako hoče nizozemska Dulles pozdravlja Ache-sona New York. — John Foster Dulles je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo nad imenovanjem Dean Acheson-a za federalnega tajnika za zunanje zadeve. Rekel je, da bo ta mož lahko vodil zunanjo politiko Amerike brez oklevanja, ker je popolnoma posvečen v njen tok in vse podrobnosti. torija, da obesi na prejšnje mesto sliko guvernerja Lauscheta. * * * Dodatek k predlogu: Sliko naj obesi prav tisti direktor, ki je v času kampanje trgal s sten Lauschetove letake. » * * še en amendment: Iz narodnega hrama naj se vrže glavni stan “27 regimenta," muzej naj pa ostane. zasedanjem Zveze Narodov. Novi Lauschetov tajnik Columbus, Ohio. — Governer Lausche je imenoval za svojega tajnika John W. Peck, odvetnika v Cicinnati. Za pomožnega tajnika je imenovan Jesse J. Gilbert, ki je doslej bil v federalni službi kot pomočnik blagajnika. Ne odlaiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po poiti, če pošljete $5.25 r ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, O. O. S. A. Washigton. — Bivši ambasador William C. Bullitt se je vrnil iz Kitajske in predlagal, da USA dodeli nove izredne pomoči kitajski narodni vladi. Bullitt priporoča itotako, da Amerika določi visokega generala, mu da potrebne pomočnike ip ga pcšlje v Kitajsko, da bo tam vodil vojne operacije. Bullitt predlaga, da se da v prvem letu Kitajski pomoč v znesku 800,-000„000 dolarjev in sicer za gospodarstvo in vojaštvo. Bullitt sodi, da bi ameriška pomoč sicer prišla pozno, Zelo pozno, pa vendar ne prepozno. 23 Madžarov pobegnilo z avijonom na zapad COLUMBUS. — Ustoličenje governerja Lauscheta se je izvršilo kar najsvečaneje. Iz vseh delov Ohio so prišli spoštovalci in prijatelji novega governerja, da povečajo slovesnosti. Novi governer je v deset minutnem nagovOru na splošno označil cilje in namene svoje politike. Edina konkretna obljuba, ki jo je dal, je v tem, da ne misli v svoji govemerski dobi zahtevati in priporočati nikakih novih taks, ampak bo gospodaril s sedanjimi dohodki države. V vseh drugih vprašanjih je Lausche samo načelno povdaril, da hoče uvesti upravo popolne zakonitosti in pravičnosti, da želi, da bi država Ohio dosegla tisti čas, ko bo vsak državljan užival enako dobro zaščito pred nezaposlenostjo, v slučaju bolezni, invalidnosti in v starostni oslabelosti Govoril je, da se bo državna uprava morala prizadevati, da poskrbi za sredstva, da bodo socijalno slabejši mogli prenašati vedno višje cene življenjskih potrebščin na drugi strani pa da brezdelje ne bo honorirano. Govoril je o izboljšanju cest, ki morajo odgovarjati vsem modernim prometnim potrebam. Povdarjal je, da je napredek odvisen od napredka vseh slojev in stanov, da zato morajo vsi složno sodelovati, da ne sme biti privilegirancev in klical je k požrtvovalnosti in nesebičnosti. Odstopivši governer se je kratko poslovil in pozdravil svojega naslednika s temi besedami: Ohijsko ljudstvo hoče napredek. Mir in napredek naj bo cilj Vašega dela. Vsa sreča in blagoslov božji naj bo z Vami. ob 8 zvečer v Slovenskem domu; ha Holmes Aye., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču na Močilnikar-jevi farmi. Skupna molitev— Članice podružnice št. 14 SŽZ naj pridejo nocoj ob 8 v Želetov pogrebni zavod na 152. cesti, k skupni molitvi za pokojno sestro Frances Perušek, v sredo naj se pa kolikor mogoče v velikem številu udeleže pogreba. --------------o------ NOVI GROBOVI Muenich, Nemčija. — Skupina beguncev je na Madžarskem j ukradla avijon in se odpeljala v ameriško cono Nemčije. Pravijo, da so zbežali pred komunističnim terorjem. V skupini je bilo 23 ljudi. Avion je bil redni potniški avijon iz Pečuha v Budimpešto. Skupina se je vkrcala kot običajni potniki za Budimpešto a v zraku so prisilili pilota, COLUMBUS. — Governer Lausche je imenoval za svojega osebnega tajnika Ralph S. Locher, odvetnika v Clevelandu, ki je že bil Lauschetov tajnik v prvi njegovi administraciji. John E. Elder pa je imenovan za pomočnika registrarja za motorna vozila v Cuyahoga county. • • • LAKE SUCCESS. — Razmere med Anglijo in Palestino so nastale tako napete, da raste strah, da bi se onemogočili razgovori za mir med Arabci in Judi. Izraelska državna uprava grozi, da bo obtožila Anglijo pred Zvezo Narodov, da izziva nemir in novo vojno proti Izraelu. Anglija na drugi strani istotako nada-ljuje'svoje proteste proti Izraelu, ker so njegovi avijoni sestrelili pet angleških aparatov in zahteva, da mora vlada Izraela biti zi to kaznovana. Anthony Kalin Včeraj dopoldne je preminul po dolgi bolezni, dobro poznani rojak Anthony Kalin, v starosti 35 let, stanujoč na 22600 Sieabrook Ave., Euclid, Ohio. Rojen je bil v Indianapolis, Ind. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, sina Jimmy, hčer Sandra, mater Mrs. Frances Farriccia, brata Morris ter dve sestre Mrs. Antonia Jerkič in Mrs. Olga Whaley. Bil je član dr. Eastern Stars in Catholic Order of Foresters. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. ob 9:15 ter Ob 10 uri Holy Cross cerkvi .potem na pokopališče Kalvarija pod vodstvom Mary A. Svetek. WASHINGTON. — Dve ameriški tovorni ladji, ki vozita pomoč kitajski narodni vladi, sta odpluli namesto v kitajske luke na Formoso. Kitajska vlada je izrazila to željo, da se prepreči vsaka možnost, da bi tovori padli v roke komunističnim oblaetem. Sovjeti napadajo preda. Trumanov program Moskva, Rusij a. — Sovjetska da je prepustil vožnjo enemu iz-1uradna agencija uporablja pri med njih, ki je vodi potem v j kritiki Trumanove poelanice Muenich, v i KritlKl l rumanove vuvibuv»d uiu* v parlamentu, skoro iste besede agencija Tass. Novi primas Poljske Varšava, Poljska. — Papež Pij XII je imenoval škofa Štefana Wyszynski iz Ljubljana za novega primasa Poljske. To mesto je ipostalo prazno s smrtjo kardinala Hionda. Novi nad-škof-primas je šele 48 let star in odločen cerkveni knez. Verjetno bo imel hude boje s poljsko komunistično vlado. kakor Wallace. Obdolžuje Tru-mana, da hoče nadaljevati svojo politiko za podjarmljenje sveta. Amerika hoče uničiti neodvisnost drugih držav, pravi Taft za Achesona New Haven, Conn. — Senator Robert Taft je izjavil, da bo glasoval za odobritev imenovan ja Dean Acheson-a za federalnega tajnika za zunanje zadeve. II Sjfil ^1^R^gA^MQ^^_JANUAR^l^m9 auemsk/i Domovi ima .ar**-«" Published dally weept 8aturd»y«, čSmO»]n and Holl l- •____j____ i_______• „ J_„ vina s pohištvom opusti, ker i-maroo itak že tako trgovino v Collinwoodu. Kegljišče pa naj bi ipazidali kmalu, da bo že za jesensko sezono zopet obratovalo. P. S. Glede zavarovalnine pa naj bo povedano to, da je prišlo v časopisje pomotoma, da ima vedno odprto srce in odprte roke za narod in bližnjega gorje. Božič in drugo na WiUardu Willard, Wis. — Božični prazniki so minili, a tako veselih božičnih praznikov še ni bilo na Willardu. Imeli smo polnočnico! Cerkev je bila polna vernikov, ki so prišli, da počastijo novorojeno Dete — Boga. O, zakaj vendar ni cerkev tako napolnjena vsako nedeljo. Saj ne rečem, da verniki ne prihajajo številno ob nedeljah |v cerkev, a ravnp pri polnr-T,:— gg opaža da ne vsi. Zakaj ne? Cerkev je bila res tudi tako lepo okra šena, da sploh ni mogla biti lepše. V stranskem oltarju so bile Zdaj ipa še nekoliko o SLO- tako lepo in mojstersko ureje-VENSKEM NARODNEM MU-; ne jaslice, katere so krasile le-ZEJU. Za svojo osebo rečem, pa božična drevesca, na katerih da to, kar se je glede Slovens- je bilo nebroj lučic. kega narodnega muzeja prej Veliki oltar je bil tudi tako o-enkrat pisalo in zdaj zopet, se krasen kolt še nikdar do sedaj. In v cerkvi je vladal res tak red kot mora v cerkvi biti. Imeli smo dva duhovnika. Polnočnico je daroval č. g. Father Pij, ki se je mudil iste dni na Willardu. Tudi cerkveno petje je bilo nekaj posebnega. Pevci, perice kakor tudi organBtinja Mrs. I. Ružič zaslužijo vse priznanje in pohvalo. V zvoniku pa je bilo slišati lepo ubrano potrkavanje zvonov. Krona vsemu pa je bilo, ko je skoro brez izjeme vsa cerkev pristopila k obhajilni mizi. O, kako so verniki v lepem redu pristopili k sv. obhajilu! Videl in slišal sem nekega meni nepoznanega moža, ki si je od ganotja brisal solze in rekel: “Ja, tu na Willardu je pa res verno in pošteno ljudstvo.’’ , » &lAS Božična kolekta je bila tudi dvakrat večja kot vsa prejšnja leta. Med letom je bilo 8,600 obhajil; krstov je bilo 18; porok je bilo 10; pogrebov pa pet. Bolnikov imamo tudi precej. — Pranj resno je obolel Mr. Anton Remšgar. Želimo mu, da bi mu ljubi Bog čimprej vrnil ljubo zdravje. Srečno in bož jega blagoslova polno novo leto želim vsem rojakom širom Amerike, posebno našim tu na Willardu. Ludvig Perushek, zast. jima kaj prida mhdfto,: sajijb strašila z* hjlfna samb majhna ničla, ki ne šteje. Kom# jš pa pritopotal levi mimo grma; za katerim je stal naš Janezek, je ta skočil pred konja, žavpil z močnim glasom: “Ha!" in' v tistem hipu že prijel konja za grivo. Konj se je tako prestrašil, ko je tako nepričakovano zagledal pred seboj svojega gospodarja, da se je ustavil tako naglo, da so se mu kopita zarila v zemljo. Brez vsakega oporekanja se je pustil prijeti in postal je krotak, kot bi se prelevil v čisto navadno teličko, še celo glavo je obdrgnil Janezku ob hlače. Menda zato, da bi se mu prikupil, rekoč: pozabimo, kar je bilo med nami. Desni je tudi takoj obstal, ko je videl, da se je partner podal, da se je tudi on. Saj je bil prav za prav samo levi vodja upora, komunist, grdi! “No, kaj praviš zdaj, ali m šlo tako lepo, kot bi polhe lovila,” se mj je smejal Janezek in gledal doli name, ubogega črvička, ki je zijal v brata kot v velikana, ki je z golo roko u-krotil divjega kanja. “Zakej si, Janezek,” sem mu rekel s ponosom, da imam takega brata. “Eh, kaj bo toy” je zamahnil z roko, vendar sem videl, da mu je dobro dela pohvala ia ust malega bratca. Morda mi jd tedaj celo odpustil tiato kepo, ki sem mu jo zarinil za vrat, “Zdaj ju bova pa zajezdila ih če sta pramčka 'kdaj stopila, bosta zdaj, ko s« bomo zagnali nazaj proti goedu. Joj, ali jih bodo nama oče nametali, ha Dava toliko časa hodila iz goada,'' je govoril brat. No, in potem se je začela tista divja ježa, o kateri sem hotel najprej povedati, ipa so ja zlomek zavlekel, da ni nikomer podobno. Tako sem se bdi za-veroval v tisti dogodek, da sim Čisto pozabil, kje da sem. Ne« kaj bi dal, če bi se še kaj takega primerilo. T TWRRTftTTA DOMOVINA, JANUARY If, 1948 Gleichen, Alta. — V prvi vr-k&m v Bahavo—Bata wo—aili sftl sotpMw lgpo zahvaljujem u-| kakor se že pravi tistemu kri-(•jMKVii za redho pošiljamjeju, kamor je neki Jurjevski Bk-lista, ki ga redno prejemam, Bovčan v časopisu tako prijak-men morda kake posamezne no vabil. Številke, ki se pa skoro gotovo izgubi na tukajšnji pošti. Pošiljam tudi naročnino za nazaj in za naprej. Lojze se je že naprej navduševali za ptiče m jerebice in se gVišal, da bo nekaj teh krilatih stvarc mimogrede sklatil pod Pozdrave vsem prijateljem noge in potoasal v malho. Mi-Jz bivše H. T. Jaegerskaseme.dva s Frankom pa sva bila za- v Cetowu in “Lumber kampa” v St. Valjtu, ki šobili podpisani v št. 249 Ameriške Domovine, kakor tudi vsem Slovencem in Slovenkam širom sveta. Ce katerega zanima tukajšnje življenje, mi lahko piše in mu bon? z veseljem odgovoril. Zdravo in srečno novo leto želi vsem rojakom, Korbšec Leopold, Box 267, 11 Gleichen, Alta. 1“ ♦ ♦ ♦ Schuth, Ont. — Iskreno se zahvaljujem uredništvu za redno pošiljanje Ameriške Domovine. Marsikaj zanimivega razberem iz tega priljubljenega časopisa. Se posebno pa rad čitam urednikov potopis, kako sta potovala z Vrhničanom v Kanado. Pri Micki, k’ma tud’ besedo, pa tudi z zanimanjem zasledujem! Le tako naprej! dovoljna vdaj z enim rogačem, ki naj bi ga poit prinesla pred najine "flmte.” Bilo je krasno jutro, ko smo se podali v gmajno. Bilo nas je kar pet. Stopali smo tiho in aprdmo, da ne bi splašili živali. V belem snegu so se njihove sledi prav dobro poznale. “Poglej 1" pravi Lojze prav na tiho, ki se je hotel pokazati pristnega lovca, “frišna slajd od sme!” No, pogledali smo tudi mi, le potrdili mu nislho, ker smo ugotovili, da je bila sled — dolgouhega zajčka. Hotel je še nekaj potrjevati, da je, pa da je, pa mu je še tisti trenutek sfrfotala jata jerebic in zletela v bližnje grmovje. Lojze se je pa na žalost prepozno spomnil na svoj flobert. “Lej,” je mrmral “k’bjo biu 1’hku. . . j ” Kmalu nato pa smo se ,ŽČ razpostavili. Frank se je postavil Pri nas ni posebnih novic. — na prvi “štant,” malo naprej Snega pa imamo že kar precej in botra zima kar pridno gospodari. No, pa smo kljub temu zadovoljni. Spominjam se, kako »mo v zimskih časih, ko smo še kot fantalini doživljali marsikatero veselo urico, ko smo kratkohlačni na “šlitah” po vseh našii klancih in strminah, kar »m<> jih poznali. No, vselej pa tudi ni šlo vse po sreči. Marsikateri, hjačman, je plačal od njega sem si na planjavici ipoiskal prostor 'jaz in nedaleč od mene pa Lojze. Elmer in Tone pa sta začela z gonjo. Ni smo dolgo čakali, ko zaslišimo lajanje in cviljenje psov bliže in bliže. Aha, zdaj bo, kar bo, si govorim. Da vsaj ne bi bil kak nepridiprav volkodlak, pa bo že šlo; s tem se danes ne bi rad srečal. Pa sem ibil kmalu rešen teh skrbi, ko sem zagledal M so drveli ' nil tudi jaz napisati par vrstic danes seveda'tudi Že zelo spre- v taborišče Slpittal kmalu po Vetrinjski tragediji: V»i tisti, ki so usodnega večera ubogali in verjeli mejim besedam ter se za kratek čas u-maknili — so še vsi živi; ostali, ki so zopet dvomili v komunistično krvoločnost in preveč verovali v ljubezen do bližnjega, jih je ostalo še pri življenju kakih deset odstotkov. Ni dneva, da se teh mojih fantov ne v ta namen. Da pa ne bo samo to, saj veta m imamo novonaseljen-ci po Kanadi kar dobro, sem sklenil, da se v prvi vrsti spomnim v začetku leta pokojnega prijatelja Berlot Božidarja, katerega obletnico smrti se bomo spominjali 30. januarja. Koliko fantov se ga ne spominja?! Ako ga je kdo le enkrat videl, mu je ostal v spominu, d očim je prej že velikokrat slišal o njem. Pred seboj imam eno njegovih pisem, katero nam je pisal njem prečitam tudi druge stva- men jen. Kako bi kaj bilo, g. u-rednik, če bi si ga tako enkrat na pomlad ali v prihodnjem poletju prišli zopet malo ogledat in bi obenem ob tej priliki obiskali tudi naša dekleta. Vaša Micka je tudi vedno humoristična. Ti uboga revica, koliko preglavic in skrbi ji vedno dela tMi njen. No, pa je obenem tudi objektivna, ko prizna tudi slabosti nežnega spola. Pa ne smete misliti, da nas di naše zvonove, ki s svojim pritrkavanjem prikličejo pr«vo praznično raapoloženje. Da, zares! Takega pritekat kot ga kitamo pri aa», ne poznajo mislim nikjer drugje na evettu. Tu, kjer sem jaz, se sploh niso oglasili zvonovi za to sv. noč. Kako je bile drugod, pa seveda ne morem vedeti. Ko srno opazovali vse to božično razpoloženje in ko emo čitali v božični številki tega lista razne spomine na sveti ve. zanimajo samo zgoraj omenje- čer pri nas doma, so nam misli ne kolone. Prav tako z zanima- nehote uhajale v naše rodne vasi. Da, lepo je bilo Včasih in ri. Zanimajo nas seveda tudi Bog ve, če se bo še kdaj povrni- politlčni dogodki posvetu, sebdo nas moške. Ker je uredništvo nam novo-naseljencem blagovolilo nakloniti poseben kotiček pod' naslovom : “kanadska Ameriška Domovina,” je mislim prav, da ee istega prav vsi poslužujemo ter pošiljamo vanj svoje skromne dopise o življenju v naših naseljih. Na to me je spomnil zad- bi spomnil. Prosim samo Bo- njič v omenjenem kotičku tudi ga, da čuva vsaj tiste, ki se nahajajo po zaporih na prisilnem delu, ali skrivače po dolenjskih gozdovih, ki so ušli smrti, da se snidemo, ko bo narod vstal in spregovori] tisto, kar v letih o-hupacije ni mogel. Bodiite pre- borci nismo žrtvovali toliko žrtev zato, da bi “Tito” vladal. — Nismo se žrtvovali za okupatorja, temveč za slovenski narod, da mu ohranimo krščansko kulturo in priborimo svobodo, ki naj bi bila zgrajena na temeljih moj prijatelj, dopisnik iz Ba-tawe, s katerim sva bila gori v Spittalu sostanovalca v isti sobi. Samo ne vem, ali je bil ta Jurjevčan Janez ali France. Na vsak način pa eden izmed teh dveh. No, JaneE ali France, ka- pričani, da protikomunistični ko je 'kaj bilo na tisti jelenji pojedini, na katero ste nas vabili? Taisti dopisnik se je s svojim dopisom, kjer se tudi malo pošali na račun Ribničanov, kar malo zameril nekaterim tukajšnjim svojim ožjim rojakinjam. No, posebno hudega pa tistih načel, radi katerih smoltudi ni bilo. prijeli za orožje proti največjemu sovražniku človeštva — proti komunizmu! Protikomunistični borci, glavo ipokonci, čas priznanja naše borbe ne samo od slovenskega naroda, ampak tudi od drugih narodov se bliža. Pripravite se za delo! Težki časi, ki so napravili mučenike in velike može, so minuli. , . Sicer nismo mi, ki pišemo te skromne dopise, nikakšmi poročevalci po poklicu, zato naj tu di cenjeni bralči vzamejo naše dopise kot take.. Tukajšnji naši izobraženci, ki so bolj vešči tega iposla, se pa bore malo o-glašajo izvaemši g. Kramolca in pa g. Torkar se je zadnjič malo oglasil. Nekateri samp na? vihajo nad kakšnim dopi- na- tudi ne, ko »o bile “šiite ali smuči vedno premalo aliipa nič ukrivljene. Daši »mo jih neštetokrat kuhali in krivili v svinjskih kuhinjah, ni vse nič pomagalo. Včasih pa so se smuči krivile po sreča ali nesreči tudi v ognju, kamor so jih položili naši starši, ki nam niso dopuščali, da bi se udejstvovali v tem športu in “škarpe” trgali. Noben jok ne štrajk ni nič pomagal. Nekaj let .pozneje pa so našo vaško Izalogo smuči rekvirirali Lahi. Najbrže so se bali, da bi jim s tem prometnim sredstvom odpeljali z bližnjega hriba tiste votle kanone pod vaške skednje. Zame so bile od takrat smuške zamižal na eno oko in pomeril. Pečenka zdaj ali pa nikoli! “Pok!” kar zadonelo je po gmajni. Hitro pogledam, koliko jih leži in da še enkrat ustrelim, če bi se slučajno še kakšen rogač martral za svoje življenje. Pa menda ja nisem vseh treh sklatil, ko je vse tako mimo? Hitro skočim bližje, da zgrabim parkljarja za kosmata ušesa, pa, pa. , .. smola velika je bTa. .., o rogačih ne duha ne sluha, pač pa le malo rdečega ipo sledi! Kri. Da malo sem “falil” sem priznal in se še zadnji trenutek u-maknil ipsom, ki sta zasledovala živalce. Kaj ipa zdaj ? Kar po sledi sem jo mahnil. Po krvi sem u- sezone pri kraju. Zgubil sem gotovi), da ne bo daleč, ko bo vse veselje do tega športa. Pri- rogača za vedno minilo veselje jateljži 'so me sicer tudi pozneje vabili, naj se jim pridružim v smuku čez Veliki in Mali Klek do “orossa.” Kmalu sem ga izsledil v grmovju, kjer je že delal testament in počasi jemal in od tam ipa v bližnje Vrbsko slovo od tega sveta. Nož mu je počitnice. In'to seveda brez-jezero, ipa sem vedno odklonil. Spominjam se tiste Urbanove, ki je rekel: Da gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor! lo. Zdaj seveda tudi tam ni več tako. Premnogi še vedno objokujejo svoje drage, katerih trupla počivajo Bog ve kod po kočevskih kozdovih ali okoli Teharij, ali v Podutiku, ali Bog ve kod še vse. Drugi svojca so zopet raztreseni po vseh delih sveta. Kateri pa zopet nimajo nič tega nad sabo, jih ,pa zopet tepe usoda sedanjih težkih časov. Zdaj smo že vsi po več mesecev v tej naši novi domovini. Naši prvi, ki so prišli sem kot gozdni delavci, so že odslužili svOje korttrakte tam v poletju. Sledijo jim dekleta, ki so odšla iz taborišča predlanskem v decembru in so tik pred koncem svoje obvezne dobe. Potem jim sledimo ml krojači in šivilje, ki smo že odslužili devet mesecev; potem -pa nam sledijo še drugi, kakor so pač prihajali, želim vse tem, da bi se po odslužitvi svojih obveznih dob lahko uredili v tej novi domovini človeka dostojno življenje. Ravno tako želim tudi višem našim rojakom ki še čakajo tam po evropskih begunskih taboriščih, da bi jim bila dana sreča v tem nastopajočem letu se preselit v nove dežele, kjer bi si lahko uredili svoje življenje ipo najboljših možnostih. Torej, vsem tem, kakor tudi PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA John Aoste U Je nnminul dne 11. jan ur Ja 1948. Leto dni Je it minulo. odJcar zapustil M ta svet, se preselil tja v vUave, kjer ni trpljenja ne nadlog. Ob spominu nam žalosti srce, a tolažbo eno le imamo, da enkrat vsi se združimo tam v neskončni večnosti. Žalujoči ostali: SOPROGA ln OTROCI. Cleveland. O. 11. Januarja 1949. Vas maji revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte na*. 167^WateriooRd. slovenska lekarn *».T»a VITAMIN CAW«JS YOUR IUY WORD (M^s fee seed viealaa I ves de pe» «eM »Mm ew Meet, lea ead Čineli« It Mia hteeeM. M OeeASep »na« MhllM................ UM 4a% Cepete mmUm d* ~ el •» dte Cae lwe teee Me eee metis emy M*e «11" m Mn« že« lime imSeiMi e« rn Me aw . M C0NVMMC1 M kr mV eu IHOMOM*., M« d* Ml MMMNna Vmi Me* la* * after MU« e dagle OeeAftey (Weed) Mela «t Theel, CipMli every dee ter May day* yM ere Ml «M «U4 fc mm M a* I« OuAUv Ma4 »M jM Wee* «m» U All STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. 1570* WATERLOO RD. sami napisali kaj kvalitetnega, vam tam v uredništvu, vsem ro- si pa za to ne vzamejo časa 1 Zdaj »mo imeli priliko opazovati tukajšnje božične običa- cev in naše' ljubljene, sedaj tako trpeče domovine. Prosimo ob začetku novega leta novoroje- TJtoSbttz j-. ie spt * nem trpljenju. Najjočknprej rojeva Odrešenikovega r^ naj-reši iz rok komunizma in nas katol*‘ vse skupaj privede v njeno na- ^ Ob koncu želim vsem Sloven- pofvofe^Tuk^v KantdH-«■“> znancem m prijateljem v kot amo videli & posebno Kanadi srečno m blagoslova dol božtoo 3ezon(, Ta obsto-polno Novo leto naj bo vsem v y ^ da trgOTci kot tudi srččo in zadovoljstvo. Bog vas ^ :podjetnffla slavnostno o-živil — B. I. krasijo svoje poslovne prostore ♦ ♦ ♦ znotraj in zunaj z božičnimi mo- st. Cesaire, Que. — Spet smo tivi. Ravho tako seveda v začetku novega leta, ko bo zopet treba poravnati naročnino za tekoče leto, ali vsaj za prvo četrtletje. Jaz za svojo osebo vem, da mogoče ne bom mogel poravnati naročnine takoj v za- drugi javni uradi, kakor tudi privatniki. Tudi radio programi so bili skoraj cel teden prej posvečeni božičnemu razpoloženju. Vse je razkošno in bogato. Krona vsemu božičnemu ________ ____ Pri nas v domovini ni Mio ta- še pomagal. Obrisal sem si plačne, pa še prej smo skoraj ko ralzkošno niti ipo mestih, še znojno čelo ter ogledoval to cel oktober, november in vse do krasno živalleo pred seboj. Bil Božiča imeli jako malo dela. je jelen star kaki dve ali tri Nlamesto prejšnjih normalnih ko da bi bilo lahko kar sedem praznikov skupaj, pa bi pečen- sta. Temu primerno je bil tu- In zdi se mi, da je možakar kar leta! Bilo ga je kar precej /a- 44 ur na teden, snw delaUves pravo pogruntal. Suj je bil pa tudi možakar doma iz svetovno znane ribniške republike, kjer so “dajlal rttobo vsake suorte, kar si jo zmi’slt muorte!” Potem so šli pa po “svajt pozim in polajt; pa ne samu možje — i kar lajze imi gre 1” Radoveden sem, kaj bi rekel ke ne zmanjkalo, tako smo u-gotovili po zalogi mesa. Lojzetu pa je lovska sreča ta dan ušla; obljubil pa je za drugič še bolj zagvišno njegove je- rebice in to čimprej, da na« bo sim uredništvo, da malo potrpi- Urban danes!? — Čas pa teče? je rekel. tako usta zapri ali zamašil, kot Približali so se nam božični prazniki, katere smo obhajali na farmi. Dopusta smo imeli kar šest dni. Torej časa dovolj Zato smo bili sklenili vprizori-ti velik lov na jelene in medve- di naš zaslužek manjši. Potrebe so pa vedno velike posebno za nas novonaseljence, ki nam tako rekoč vsega manjka. Zaradi ravnokar omenjenega pro- V praznikih smo imeli pečenke na pretek, tudi puranova je prišla na mizo. Potic, tort in drugih sladkarij tudi ni manjkalo. Slpomnili smo se tudi naših prijateljev in obžalovali, da de, seveda ipa tudi volku Be bi jih ločijo tliko velke raadajje prizanesli, saj nas straši 'slednjo noč s svojim tuljenjem. — “Raubšicarska” lovska žilica nam ni dala miru k smo po odločitvi že kar težko čakali na čas odhoda na lov. Kako vesel sem bi„saj sem imel upanje, da mi ne bo treba na pečenko — še v zraku — prav tja ne- od nas k našfe pečenke. Pozdravljeni, •Oar Ivan. ♦ ♦ ♦ Lambton, Que. — Ko sem bral v Ameriški Domovini voščila za božične praznike k novo leto, obenem tudi opise iiv- i te z mano; vsekakor jo bom poravnal čimprej. Ameriško Domovko seda. prav redno prejemam. Vedno je težko pričakovana. Z naj večjim zanimanjem vselej naj alkom v Ameriki, želim srečno ter blagoslova poko novo leto 1949. IS' temi željami zaklju-ujeon to moje pismo. Prav iskren novoletni pozdrav vsem či-taiteljem Ameriške Domovke, posebno pa našim kanadskim dekletom k fantom. France Godec-Dusan, St. Cesaire Co. Rouville, Quebec, Canada, o četku januarja, ker imamo pri razpoloženju je seveda sveti ve-naši firmi tritedenske božične čer. manj pa po deželi, pa je kljub temu bilo vse bolj občuteno, vse boj praznično. Pri nas mislim da ni bilo hiše, posebno na deta čas samo 27 do 30 ur teden- želi ne, da ne bi imeli v njej ja- sile, pa čeprav skromnih, ki so — Najvišje speljana železni- II ca v Zed. državah je ona, ki je Speljana preko vrha Pita's peak v državi Colorado in ki tudi doseže viško 14,109 čevljev nad morško gladko. Pošilja nje MOKE ■unviiivtimvjMuvuo Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo Po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total low) do mesta prejemnika ie vračunano v gornji ceni. Prejem-nik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 ; V, ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko. ' Nula tnnlro Irt in dnhhvliamn nri nnvnena firma uflPNRRAI. gube poSiljke, vrnemo denar. SnADCKU DIVJO I Ltt\ IMUt. Ena oseba lahko poAlje z lito ladjo največ PET VREČ MOKE ln to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaia last, do-člm smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi obla8tmi. — ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.” „ , URADNE URE: Vsak dan od 8 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo In pondeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 West 18tk Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4—9016 LrmjmrmjmrumrirLjmriJiJi HALI OGLASI Dta sobi v najem V najem se oddasta 2 sobi za dekleta ali mlad zakonski par; privilegije v kuhinji. Zglasite se na 1061 Addison Rd. zgorej, Suite 3, telefon HE 1270. -(9) prav za .prav simbol sv. večera oziroma Božiča. S kakšnim veseljem in skrbjo jih je družina vedno pripravljala in postavljala. Tukaj jih ipa pri privatnikih, t. j. družinah sploh ni videti. Sveti večer je vtsak izmed nas obhajal tako, v kakršnih okoliščinah pač trenutno živi. Kjer jih je več skupaj, tat na primer v Batawi ali v Torontu, prej prečitam podlistke “Fant tam so si mogoče lahko prikli-s Kresinja,” “Krdel,” Ce verja- cali malo domačega božičnega met® al' pa ne, me najbolj zani- razpoloženja. Drugače je ipe tud besedo, pa Kanadsko Ame- seveda z nami, ki smo tat po-riško Domovino. Pri Ce verja- samezniki raztreseni med tu- Faraut naprodaj Naprodaj je 611/, akrov obsegajoča farma, 18 akrov trte, 6 akrov sadonosnika, 15 akrov dobrega gozda, ostalo je zemlja za obdelovanje. Vsa poslopja v dobrem stanju. To je Frank Gruberjeva farma v Harpers-field, O. Zglasite še ali pišite na Joe Gruber, South River Rd, (Harpersfield), Geneva, Ohio. Tel. 8 G. (7) K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR v' članom KSKJ po 4% obresti neflanom po 5% obresti na zemPa in posestva brez kake provizije { , 'ii ■ k k T* mete al pa ne me najbolj zanimajo .poslednja poglavja, kjer urednik opisuje potovanje po Kanadi. Saj ste Vi g. urednik tisti Japček z Menišije, ali ne? Veste Montreal je od tistega ljeuja posameznikov, sem akle- časa, ta ste ga vi panirali pa d* čer pri nas doma. Omenja tu- kajšnjimi domačini. Mi pa samo v duhu obhajali sv. večer po naše. Dopisnica iz Toronta opisuje v božični številki Ameriške Domovine svoje 'spomine na sv. ve- Thomas Flower ihte CVETLICE » vie prilUri šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraj* Albin in Fred Thomaa (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3*00 ★ ★ * ★ ★ 1 Posojila so noprafljtm na tak način, da se na glavnico odjdaiuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in inforasaeije pišite na: ' « ^ GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. t S. N. Domu (Tuok-a). amfinjTJTJkjmFirirLriJiniumr^ 551-5* NORTB CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS z anatiSKA domqpha, January n, i949_ FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ Ko Katrica to zasliši, se ji roko, rekoč: “Tu si, Katrica? zopet razjasni obraz. Vtem jo Povsod te iščem in gledam, kam prime Vid za roko in jo pope-[si se mi zgubila.”’ lje k stojnici. Tu ji izbere lepo, Vid presenečen stisne srce v opisano medeno srce. A ko ji ga'roki, se zasuče na stran ter na-hoče dati, vidi, da se je dekle rahlo vtakne srce v žep. odmaknila. Pristopil je k nji' Tisti mladenič pogleda zdaj neki mladenič ter jo prijel za Vida, ga premeri od nog do gla- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE 9 .Mary Koračin ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 11. januarja 1945. Štiri leta je že minilo, odkar si nas zapustila, tako je božja volja bila, da nazaj nisi se vrnila. Draga soproga in mati, težka res bila je ločitev, a le vera sveta nas uči, da se združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: PRANK, sopnxt: JOHN sta, ANNA In MARY, hčeri. Euclid, O. 11. jan. 1949. ve ter reče: “Glej, glej, saj midva se. poznava!” Vid se nasmehne: “Kajpak se. Kdo ne pozna Strajharjevega Vida z Vrhovi ja?” Vsi se zasmejejo, še celo Katrica. A Vidde nekoliko po strani gleda tega vrhovljanskega fanta — in nekaj ga zaboli pri srcu. Vid ve, da je ta fant grun-tarjev sin — in brž se mu posveti v glavi: prav ta utegne biti Katričin ženin. Da, Katrica je .zbegana, plaho se odmika od j Vida, a ta ni slep, da bi tega ne opazil. Čuti in vidi, da je Katrici hudo, najrajši bi se naslonila njemu na rame in zaihtela. Da, on je kriv, vsa ta leta se ni brigal zanjo, ob tistih borih pozdra-viha od vojakov ji ni bil sporočil niti svojega naslova. Kako naj si torej reva pomaga? Tudi Vid je zbegan. Govorijo pač nekaj o Vrhovlju, nekaj se ! šalijo, Katričin ženin je zelo zgovoren, Vida pa pri srcu skeli. žal mu je, da je pozabil nanjo, a zdaj je prepozno; še ta- ko velika srčna bolečina ne more popraviti, kar je zamujeno. Najrajši bi se odstranil, zato se ozira okrog po sestri Marjetki, a vidi, da so jo medtem že obstopili gozdanjski fanjte. Pač se pa prerije skozi gnečo Grahkov Matej ec s sestro Baro. Kakor nalašč za Vida, bolje Matejec ni mogel napraviti., Vid ju z veseljem pozdravi, brž izvleče iz žepa medeno . srce ter zakliče Bari: “Glej, Bariča, prav nate sem čakal, zate ga hranim!’” Prav nalašč ji ga je vpričo vseh ponudil, a predvsem Katrici na-kljub in njenemu fantu. Katrica je znova pobledela, ko je to videla, znova jo je v srce ranil, a njen fant se je smejal in zbij al šale. Baro zaliva rdečica, sramežljivo se odmik*. Nazadnje le vzame srce, dasi zelo nerada tu [vpričo vseh; kaj neki si bodo mislili. Ugiblje in ne ve, je Vid srce res prav, za- njo hranil, ali im* morda še ka- co, celo poje nekaj zraven. Ven- - Jna mm 1a nn/tA nomimn "NTo /1 tero v žepu Medtem so se zadnji verniki gnetli v cerkev, kajti pričenjala se je slovesna služba božja. Famtje so spustili dekleta naprej, ikakor se na božjem »vetu spodobi, sami pa so s!ali zadaj za vrati! Verna množica kleče moli in poje pred sinjegorsko milostno Devico, ki se komaj še vidi h avetja in svečave. Vid se ne more zbrati. Strmi dar mn je srce nemirno. Ne daleč pred n j im klečita Katrica in Bariča. Zdaj spusti Vid pogled z oltarja na Katrico, potem na Barico. Devica sinjegor-eka, civetje, svečava, pojoča množica in orgle ter šumot dekliških svetlih rut — vse to Vida čudovito prevzame. Toda on ne vidi naprej sklonjenega Ka-trKinega oraza, ne vidi solze, ki ji (trepeče v očeh ... Ne daleč Viu 'Sc lie IIIVic /auiotl. J| v v-'"* • • • --- v oltar, posluša pojočo množi- od nje kleči Bariča. Oh, kar ne- kaj jo teži. Nima solz v očeh, le ljanske gruče. Katrica seje o-za Vidovo srce se boji, da bi ga tožno ozrla nanj, kakor bi mu ne dtrla; to jo vznemirja, da ne more zbrano moliti ne peti . . . Ko je bilo glavno opravilo končano, se je usula množia iz cerkve med pritrkavanjem zvonov in pdkamjem topičev. Vid se je postaivil na trato kraj cerkve in gledal, kako je ta razigrani svet odhajal. Iz gozdanj-ske dekliške in fantovske gruče so ga pozdravljali znani obrazi; še bolj so mu mahale vrhov- ■ I zaklicala poslednji zbogom . -Vid ji je pomahal z roko, a ona se je sklonila ter se spustila z množico po pobočju ... Zbogom, zbogom. .. S kresinjskimi gručami se je spustil nizdol tudi Vid. Spodaj pod goro so se vesele romarske množice naložile zopet na vozove — in šlo je na vse strani, po ivseh belih cestah. (Dalje prihodnjič) G. WHISKERS JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULIOH, scent vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Iz urada Slov. N. Doma 6409 Sta Clair Ave. Direktorij Slov. N. Doma na St. Clair Ave. sklicuje glavno letno zborovanje vseh zastopnikov društev in posameznih članov lastnikov certifikatov Slov. N. Doma, katero zborovanje se vrši v četrtek 13. januarja 1949 v avditoriju SND, pričetek ob 8 uri zvečer. Kot vsako leto, bo. tudi na tem zborovanju podano poročilo direktorija o delovanju in poslovanju Slov. N. Doma. DIREKTORIJ S. N. DOMA. —AM) m WORST IS m 10 COME —in najhnjše šele pride Iskrena hvala, dragi prijatelji! V* MI < 0 Že drugič v prej kot petih letih je požar ustavil začasno obratovanje naše trgovine na St. Clair Ave. Kakor najbrže že veste, je izbruhnil požar v naši trgovini v noči 2. januarja (n predno je bil spravljen pod kontrolo, je bila popolnoma uničena naša prodajalna s poh:štvom in naše kegljišče z vsem, kar je bilo notri. Toda kakor pred štirimi leti (po plinski razstrelbi 20. oktobra 1944) smo zopet imeli priliko videti zarjo upanja pri vsej strahotni ne-sreči. Videli smo namreč, da imamo še mnogo, mnogo prijateljev! Dočim je nebo še žarelo od ognjenih zubljev iz pogorišča, nam -*-M svoje sirnpatjje v na,šj nezgodi, '1 iS^izfatairuJanjei^aToaotlramovi WvKk ' ■ r • !' To so naši načrti Da bomo zgradili novo Grdinovo prodajalno kakor hitro .mogoče na istem prostoru, 6019 St. Clair Ave. Arhitektove risbe so že skoro dovršene in podrobnosti se zdaj razmotrivajo z stavbeniki. Za vašo udobnost lahko oddate vsa plačila na račun v našem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St. Poročilo o stanju ra-, čuna vsakega, ki je na naših knjigah bo poslano ob prvi priliki. Razuume se, da vam bomo hvaležni za točno plačevanje v očigled naših izgub. Naša collinwoodska prodajalna, 15301 Waterloo Rd., je pa seveda odprta in naši prodajalci iz st. clairske prodajalne bodo tam, da vam postrežejo pri nakupovanju pohištva in drugih hišnih potrebščin. 1 ■■■',■ 1’ Ves tisti' dan, prihodnji dan in potem ves teden, »o se izrazi simpatije ponavljali “sto in stokrat—osebno, po telefonu, brzojavu, iz našega mesta in od drugod. Za nas je bila ta iskreno ponudena pomoč več kot izraz simpatije to je zopet pokazalo vso moč slovenskega naroda—njega voljo in pripravljenost pomagat, drugim in spodbuda, da gledamo s pogumom v bodočnost kljub tej veliki nesreči. Ta duh dobre volje, ta pogum, nas je bolj kot kaj drugega dovedlo, da Grdinovi morajo zopet pozidati ... in pozidali bomo . . . ker St. Clair avenija je bjla, kjer smo dobili svojo moč in prijatelje in med prijatelji hočemo ostati. H'Oala, h'Vata •Vsem... v . Hvala . . . tistim, ki so nam izražali simpatije. ; u:: Ako bomo mogli dohiti kak pripra-, } * -. j»; t ■ ■ ■ ven prostor v St. Clairski okbl",ci,'bemo o(U 1 , •' . -. , . prli začasno prodajalno kal^pr Intro mo- j •1 goče. Naznanili vam bomo, kadar bo to izvedeno. '° Vse tajnike kegljaških lig bosta obvestila Martin (Heinie) Antončič in Marty Svete glede načrtov kegljišča in' , glede rezervacij na novem kegljišču. Hvala Hvala Hvala D 'j Hvala Hvala . . . našim prijateljskim kompetitorjem na St. Clair Ave. in po vsem mestu, ki so nam tako hitro in nujno ponudili rabiti svoje prodajalne in da nam posodijo svoje pohištvo za nadaljevanje našega trgovanja na St, Clair Ave, . . . našim sotrgovcem za njih ponudeno pomoč. . K .. ^ .. . ; - . . . lastnikom kegljišč po vseih mestu Clevelanda, ki so ponudili svoje prostore našim kegljaškim prijateljem, katerih lige so "zgubile naše prostore. . . . lokalnemu in mestnemu časopisju za njih ^prijateljske besede in vsestransko pomoč. . . . vam in vam, vsem in vsakemu za vse, kar ste štor li, da bi nam pomagali nositi breme te nesreče in ker ste nam dali pogum in trdno voljo, da delamo načrte za bodoče z noVfln Grdinovim podjetjem na St. Clair Ave. s A. GRDINA IN SINOVI 1053 East 62nd St 15301 Waterloo Rd. HEnderson 2088