Največji slovanski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA * Ajneriki {The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sunday! and legal Holidays. 75,000 Readers. "VI ■ ■ j i ^___— TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON- 4687 CORTLANDT JUGOSLOVANI POZDRAVILI KRALJEVO NEVESTO MEDNARODNE BOJNE LADJE SO SPREMILE NEVESTO IN SPREMSTVO DO BELGRADA. — SVEČANOSTI OB PRILIKI ODHODA IZ RUMUNSKE — KRALJICA NE BO NIKDAR PRE STOPILA PRAGA STARE KRALJEVE PALAČE. Bfclgrad, Jugoslavija, 8. junija. H> svojem prihodu obleko i/ bele svile, okra šeno s srebrom in zlatom. To obleka si je napravila ruua. V njenem spremstvu so se nahajali kralj F« rtlinad. kraljica Marija, sedem il'.--m.Ii dam in vsi (»stali člani l:i;il„-'ve družine. Prišla je s par-ii k<»m j • Donavi v t^premstvu ju- -slovanskih aeroplanov, angleških, franeo;kih in rurnunskih ru-vlcev t« r hrodovja jugoslovanskih bojnih ladij. K<» s*- j»* \ ožila preko runmn-sk» ga ozemlja so sipali na prinee-sinjo domačini riž, kadilo in rož-in.'i mi ii ko j«- prišla ladja v Bel-;.'!:i«i. morala iti skozi velik sla-\< t- k. na katerem je bilo zapisala I )olj/a leta na j živita naš I in kraljiea! Živela .Jugosla-\ ja' Živela Kumunska! Zbor tisi'- in dvesto pevcev pa je zapel *ii:ivnostno himno, naslovljeno: — Kialjiea Marija! NVvesto je čakal kralj Aleksan-sander s svojim kabinetom in celi sprevod se je pričel pomikati po natlačeno polnih cestah proti katedrali,, kj»*r se je vršila zahvalil:! služba boja. Sprevod se j»» poiniknl po ee-ptr.h, ki so bile nanovo tlakovane r:> to priliko in ob katerih so po-41111 sterilna stara poslopja, da se n;. pravi prostor za odre. Nova palača je pripravljena za kraljevi par. Nahaja s»* v neposredni bližini *tar~ga konaka, ki je ostal prazen izza umora kralja Aleksandra ter kraljice l>rael Sehenck na lice mr-sta, ja»spoznal, sa ter gr* nato prijel z golim rokama ter ga odnesel na policijsko postajo kjei je ustrelil psa na dvorišču. ZAHTEVE UKRAJINCEV. Washington, D. C.. 8. junija. — Ameriški državljani ukrajinskega pokolenja zahtevajo od inozemskega komiteja poslanske zbor nice, |iaj si da predložiti od državnega departmenta dokumente, ki se tičejo razmer v Ukrajini. • fzlet v Jugoslavijo. Zadnji čas je za onega, ki namerava v stari kraj, in hoče imeti vse udobnosti na izletniškem parniku "Paris", da se javi. Parnik "Paris" odpluje iz New Yorka 14. junija in 24. bomo 3e vsak na svojem domu. Francoska družba mi je zagotovila vse mogoče udobnosti za izletnike v tretjem razredu na parniku "Paris" in tudi onkraj po želez-moderneje urejen, niči. Parnik "Saris" je največji parnik francoske družbe in je naj- Čimveč nas bo, tem prijetnejše bo, zato ne odlašajte, da ne bo prepozno. Okrog sto se jih je da zdaj že javilo. I L. Benedik. ZADEVA ^ GRILCA WARD A. Pred kratkim so aretirali Jam 2 si J. Cunning'nama, katerega vidite na 'evi strani si ke. On zatrjuje, da ni Ward rstrelil samo Petersa un;p;ik jc tud: i;ckega njegovega tovariša težko ranil. Cunnigham hi cm nlnvviib nrič. nri nhrnvnavi II MILJO N AR WARD BO GBTOŽEN UMOR 4 Mogoče bo ie danes dvignjena obtožba proti bogatemu morilcu. — Ward pod strogim nadzorstvom. New York, N. Y., S. junija. — Strogo so stra/ili danes Walter S. Warda, kajti oblasti se boje. da se bo skušal izogniti aretaciji ra ■T' umora po prvem redu. katerega ■ia l«o najbrž še čfanea obtožila velika porota Westchester okraja. Kljub ]>oročiioin, da bo trajala preiskava še v naslednji teden, domnevajo številni, da bo,taka obtožba dvignjena še danes, preči koncem dneva. (V bo dvignjena proti njemu obtožba radi umora po prvem robi. kot se splošno napoveduje vnn •"»rej, bodo Warda takoj znprli v Westchester okrajno ječo brez jrmstva Vspričo sedanjih okoliščin ni pričakovati, da se bo vr "»ila obravnava proti morilcu preje k m t koncem septembra ali v r»ričetku oktobra. O! lasti so /avzele stališče. <1m o ujiravičujfjo dejstva obtožbo radi umora ;>o prvem redu, ker lahko navedejo dokaze glede umora Petersa. ker lahko p red I o že revo" ver.-katerega je rabil pri umoru n kro«lio. ki je ubila Petersa in ker lahko dokažejo potom lastne prirnar.ia Warda, da je o.I l:-1 on usodopolr.i strel. S 1em je po mnenju obla; i da-na ri>p< lago v s«, kar ;e potrebno za dvignjen jc o*)*ožl>e radi umora po prvem redu. Stališče oblasti napram ugotovilu Warda. da je bil uboj posledica iz-^iljevprlne ote ter da je bil Izvršen v sam obramb i. je to. da j1 uarotovilo Warda sklepanje, n" pa dejstvo in da mora priti vel i'o porota svojega sklepa edinole nn temelju dejstev. Med onimi, ki bodo pričali danes pred veliko j>oroto, bodo tudi državni konštablerji, ki so bili prvi uradniki .ki so zadeli na truplo mladega Clarence Petersa na neki samotni poti, nekoliko severno od Kcnsico resrvoarja. Med dobro informiranimi državljani v Westchester okraju je opaziti dosti špekulacije glede vprašanja, če bo žena mladega Warda zopet poklicana pired veliko poroto, da priča tam. Glasi se, NOVI NEMIRI V GORNJI ŠLEZIJI V Šleziji je prišlo do novih nemirov, ki so posledica deportiranja iz poljskih okrajev. Vratislava, Šlezija, S. junija. — Prisilno izganjanje nemških delavcev iu uradnikov iz poslopij in inoiLstrijalnih naprav v Gornji slt-zi ji se je po par mirnih dnevih zopet pričelo. Soglasno s semkaj došlimi po ročili se J«^ poljsko preganjanje zopet pričelo. V Katibor je že dospelo 14.000 beguncev iz Pless in Ribnik okra-iev. Nemški prebivalci v Veliki I'l-mbrovski so dobili ultimatum, soglasno s katerim so imeli do ve-'era čas, da zapuste svoje domo-\e. V Oršegov in drugih krajih se grdo postopalo z Nehici. lieguncem je dovoljeno vzeti s seboj le manj vredne ali že po-kvin-j.-ne hišne predmete. Poljski mestni odborniki v Bogatieu so izjavili. kot se poroča, da smejo v?11 i Nemci s seboj le to, kar lah-! n ]><»vežejo v svoje ž< j>ne robce. Varšava, Poljska, S. junija. — Nemiri v Gornji Šleziji. ki so do-vedli do novih spopadov med Po-'.i.»ki in Nemci, so deloma že poje-*;.i;.li. Kot se poroča ir. dotičnega okraja je v Gleiwitzu vzbudil veliko ogorčenje prihod več železniških vozov, polnih ranjenih poljskih rudarjev, katere se je izgna-'«» iz sosednjih nemških okrajev, a v okrajih nemirov je baje mir zu-pei popolnoma uveljavljen. DOLGOTRAJEN POLET. Detroit, Mich., 8. junija. — Kapitan Edie Rickenbacher, ameriški letalec, je nameraval danes uveljaviti na svojem prekkonti-nentaineni poletu takozvani rekord počasnosti med Detroitom in Chicago. 1 A" njegovem spremstvu se nahaja nadaljni letalec, neki časnikar •n mehanik. Vsi so se dvignili z M ineola letalnega polja ter premerili pot dr tukaj v osmih urah in osemnajstih minutah. V celem namerava Riekenba-elier prelet', ti razdaljo 15.000 milj VPRAŠANJE VELIKEGA NEMŠKEGA POSOJILA ANGLEŽI KORA KAJO NAPREJ da da bo zopet poklicana in da bo med novimi pričami tudi več časnikarjev. Mednarodni bankirji so opustili vsso načrte gled velikega posojila za nemško republiko. Pariz, Francija. 8. junija. — Komitej bankirjev je opustil vse n ičrtf. tikajoče se mednarodnega posojila za Nemčijo ter je imel d»nes sejo v izključnem namenu, da <(' dogovori gled.' tozadevnega r>oroči'a. k..tero bo predloženo po-vn.-; - repa rac i j ski komisiji, fil&si «e. da bo sestava tega poročila za-• it"vala dve ali tri seje komisije. Med člani komiteja bankirjev prevladuj« prepričanje, da sta za posojilo potrebna dva osnovna po-tr':jti omenjenemu kraju. Ulsterski posebni policisti so ustavili in preiskali neki avtomobil, v katerem se je vozil kardinal Logue v bližini Armagh City. Eden izmed policistov je zapretil kardinalu z revolverjem, ko se ga je vprašalo, s kakšno avtoriteto hoče poiskati avtomobil. Preiskalo se je vse škofijske liseine, kate--e je imel kardinal s seboj. V i 1 .i "poročilu iz Dublina ■ u' ' " ■ ;\r hael Collins bo-1 ^ "n da se ne bo mogel vdele-žifi današnje seje parlamenta. Da je Eamon de Valera sedaj ključ k celi irski uravnavi, je soglasno mnenje tako irskih kot angleških posredovalcev. Kolonijalni minister Churchill vr jni tajnik Sir Evans sta imela zelo živahne pogovore z Grif-fithom, O'Higginsom in Kenne-d.v-jem. Irski voditelji so zagotovili članom kabineta, da bo šlo vse sladko, kakorliitro bo izvolila Trska svoj novi parlament ter nve 1 javil a svojo novo ustavo. Nadalje so dali izraza svoji pripravljenosti, da sprejmejo angleške pogoje glede vseh spornih zadev, v kolikor w<> prizadeti oni sami. Odgovor Angležev pa se je glasil: — Kaj bo storil de Valera? On je bil vedno dosleden. Ali bo sedaj nenadoma izpremnil svoje nazore, prisegel zvestobo ter se prilagodil našim naziranjem (?). — Vsled tega so stali tudi vsi sestanki brezuspešni. t NADALJNA LAKOTA V RUSIJI. Iz Pariza poročajo: Pričenši z naslednjo jesenjo bo trpeia Rusija na lakoti, ki bo hujša kot vse, i kar se je videlo dosedaj, — je iz-. javil Paul Erio, posebni preiskovalec pariškega lista "Journal", ki se je ravnokar vrnil iz prizadetega ozemlja. Čeprav izjavlja-po boljševiki. da bo pokazalo obdelovanje veliko izboljšanje, trdi Erio, da se je sajenje žita. katero so dale na razpolago evropske dežele. zakasnilo vsled nezmožnosti boljševikov, da na primere način organizirajo transport. Na lice mesta je dospelo komaj deset odstotkov žita, ki bi moralo biti na razpolago za potrebe naslednje zime. Ceni se sedaj, da zadostuje Inozemska pomoč le za zmerno preskrbo dveh miljonov kmetov ir-med štirih miljonov. tudi če bi ameriški pomožni delavci dobili polno fransportacijo kot obljubljeno. Sovjetski mogotci pa izjavljajo, da je treba zadostiti tudi vojaškim potrebam in Amerikan-ci so imeli na razpolago na dan V 50 vozov mesto 300. ki so potrebni, da se obvaruje Rusijo pred na daljno katastrofo. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile naše cene bledeče: Jugoskvrija: RazpoR-ifja na zadnje poste in izplačuje "Kr. postni Čekovni ura.l in "Jadranska l>anka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu; Kranju. Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Saraje-u ali drugi*!, kjer je pa.te iu izplačuje "Ji».irau^ka banka" v Trstu. Opatiji in Zadru. 50 lir____ $ 3.10 600 lir ____ $27.50 100 lir____$ 5.90 1000 lir ____§55.00 300 lir____$16.80 Za pošiljatve, ki presegajo znesek dvajsettisoč kron ali pa dvatisoe lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vre«lnost kronani, dinarjem in liram 5edaj ni stalua, menja se vt^krat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računimo po et*u"» onega dne, ko nam '.loaj«; posl 'iil denar t roke. Avstrija: V Avstriji izvršujemo Izplačila poton -Adriatiscbe Ban V ua Dunaju Farno v ameriških dolarjih, katere se laLko zamenja tam jakc ugodno za krvne. Več pojasnila najdete nižje v tem oglasu. V Jugoslaviji, Italiji in zasedenem ozemlju izvršujemo izplačila tudi t efektivnih dolarjih, ali z drugo besedo, v gotovem amerikanskem denarju. Na nakaznici ali v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvršiti Izplačilo v dolarjih. Poleg zneska, ki naj se izplača v amerikanskem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške knkor sledi: Za izplačila do $10,— jk> 50 centov, za izplačila od $10— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.—.od sto. Ako biva naslovnik v kraja, k!*r Jadranska banka nima svojega urada. da bi mu dola*-*} na mestu izplačala, mu jih pošlje v denarnem pismu na zadnjo pošto. To je najsignrr.2ji način nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolaije, katere lahko potem £roda, kjer mu najbolj kaž*. Od kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo croje valute na "Narodno banko'", pa ni posebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dobi v Ne\* Torku mnogokrat za dolar več krcn ali dinarjev kot v Jugoslaviji, I>enar nam je poslati najbo'je po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, N Y. (Advertisement) NO. 134. — ŠTEV. 134. NEW YORK. FRIDAY, JUNE 9. 1922. — PETEK, 9. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX "GLAS NARODA" ___(SLOVENIAN DAILY)_ i Ownatf an« Publish®* fey » j BloYtnio Publishing Company (A Corporation} FRANK 4AK«ER, Pr»1drrt_LOUIS BENED1K. Treasurer Pite« of luilnMt of th* Corporation and Address*« of Above Off I cere i H Certlandt Street, Soroush of Manhattan, New York City, N. Y, "Q'-e Naroda'* Izhala v»akl dan Izvzemil nedelj In praznikov. Ca celo leto velja list ca Ameriko In Canatfo.........................M.K Za pol lete ........................ 13.00 C* Četrt leta ................... |1.M Za New York za ceio leto ........ 17.06 za pot leta -.n.___... »3.50 Za Inozemstvo za c*!o leto ....... |7.00 za pol 't dejstva, ki so potrebna za uravnavo premogarske industrije. J Le v slučaju, da se bo lastnike premogovnikov pri-, sililo dali pojasnila, bo mogoče dobiti od njih podatke, ki se neobhodno potrebni. i Pren.ogatji so za temeljito preiskali*, ki naj bi nudila pojasnila glede obratnih stroškov, glede nalaganja kapitala ter glede dobičkov prenTogarskih baronov,1 da ustvari toni potom temelj za ureditev een premoga t«*r ureditev premogarske industrije kot take. Lastniki pren< »govnikov pa so proti taki preiskavi' ter se v sled tega vsaj za enkrat preiskava tudi ne bo vršila. n j < Vlo boječi poskusi zvezne obrtne komisije, ki je skušala oobili nekaj pojasni! glede produkcijskih stro-| škov, so bili uničeni od organiziranih lastnikov prenA)-! govnikov s tem, da so poklicali sodišča na pomoč. Temu nasproti pa je dal zvezni senat predlog se-j natorja Walslm iz Massachusetts zveznejnu trgovskemu) iajniku Hoover ju naročilo, naj uvede preiskavo glede! stavke premogarjev. Ta preiskava se obrača v glavnem, če že ne iz-Ijučno, proti stavkajočim ]»renlogarjem. j Ta preiskava je prav v smislu dosedanje delavnosti ti* lovskega tajnika, ki skuša organizirati >J bavo premoga iz ne-unijskih rovov, ki se vediio obratujejo. Da i"vaja to svojo delavnost pod pretvezo, da hoče obdržati ceno premoga in. sedanji nižini ter obvarovati konsumente pred izkoriščanjem, ne more prikriti namenov in učinkov njegovih dejanj, ki so prijazna delodajalcem in podjetnikom. l>a se bo vršila preiskava v isti smeri ter v soglasju z dosedanjim postopanjem Hoove rja. je razvidno že iz teiia. da ni senat sam uvedel preiskave, pač pa jo po-v.-»ril trgovskemu tajniku. Se bolj jasno pa je izražena omejitev stavljene naloge v resoluciji senata. Stavljeni eilj se opisuje tako skrbno, da se ni bati nikakih preiskav glede vzrokov stavke ali glede splošnih razmer v industriji. ,, Podjetniki so zavarovani pred radovednimi vprašanji tih de produkeijskili stroškov, naloženega kapitala, dobičkov in slir-nih stvari, o katerih ne govore radi. Trgovski tajnik je dobil naročilo, naj ugot.ovi ter poroča senatu naslednje: — Sedanjo zalogo mehkega premoga pri rovih; tedensko produkcijo pred prvim aprilom tekočega leta; množino premoga, katerega potebuje dežela do 1. maja naslednjega leta; upliv stavke na sedanjo ceno premoga ter vrjetni upliv no ceno premoga, ee bo stavka trajala do 1. septembra. ' Nadalje naj poroča tajnik, kakšne korake je storila; vfada, da napravi konec stavki in kakšne korake se je storilo, da se zavaruje Umisumente pred pretiranimi ce-, nami vsled omejenih zalog premoga. j Izključno le učinki stavke vznemirjajo visoki sen?, t J Stavka se vrši že več kot dva meseca in danes so' izgledi na dogovor med nasprotnima si strankama prav; tako borili kot so bili ob prieetku stavke. Ker presega pr?kinjenje obratovanja vsa pričako-j vanja, ne le podjetnikov, temveč tudi delavskih voditeljev, bo konečno, kljub vsem velikem zalogam pol a go-j ma vendar zmanjkalo premoga. Na to pa se pripravlja vlada. Ce ne bo mogoče premogarjev izstradati, če jih ne[ bo mogoče spraviti nazaj v rove. še predno bo občutiti posledice stavke v polnem obsegu, bo posegla vmes vlada, da zlomi stavko v 44interesu splošnosti". v dognale, da Carmin ni dijak iz Ljubljane, kakor se je piijavil. in tudi nikak Carmin. marveč Ivan rak bivši dijak jtuj-ke gimnazije. Policija ga je pjijela in dala p>d ključ. ' i Smrtna kopa. V Trbovljak je umrla ga. Ida Moli. rojena Turnsek. stroga tamkajšnjega učitelja in vrlega [narodnega delavca Oskarja Muli. V Cerknici je umrl tamkajšnji »dni kanclist Frane Winter. Bil je blaga duša in pri ljudstvu !splošno priljubljen. Na Vrhniki je umrl v starost-|S4 let Jakob Buh. V Mostah pri Ljubljani je umrla gospa Antonija Snoj. Nepoboljšljiv vlomilec. V Turadovo veletrgovino v Mariboru so bili že ponovno poizku- šeaii vlomi. Lastnik je dal zaradi I tega svoje podjetje zastražiti. Tako se jo ujel na limaniee neki V. Gajšek, ki je prišel pravkar i/, zapora in hotel vlomiti v Turadovo trgovino. Pri njem so našli celo vrsto vlomilskega orodja. Vlomi v ptujski okolici se v zadnjem času zelo nuiožč. Tatovi imajo skomine zlasti po finskih' httwnik. Tako •je'iji!' izvrši četi vi o« v klet župana RodovEe-.' t ijf . , i ka'in posestnikov Žunkoviča in] Finžgarja. Tatovi so pokradli ve-like množine vina in žganja. X» -!;aj jih je po zaslugi orožnikov Že pod ključem. Razdelitev Slovenije na sreze (okraje). V ljubljanski oblasti ostanejo vsi dosedanji politični okraji na bivšem Kranjs.ke.iu. K njim pa prideta ši' dv^i nova okraja, in sicer laški, ki bo obsegal sodni ».»kraj1 Laško. ter brežiški s sodnima o-i kraj« tna Brežice in Sevnica. 1 -Mariborska oblast bo imela brez j Med j: muvja 12 srezov. in sicer: Maribor, levi dravski breg (me-;s4o Marnt>or na levem bregu Dra-| ve ležeči del sodnega okraja Ma-jiil'or in sodni okra i Sv Lenart). '1. Maribf>r, desni dravski breg : 'iia desnem bregu Drave ležeči de! s^xl. okr. Mariln^r in s; dni okraj | Slov. Iiistriea). Dravograd sodna okraja iMavenberg in < ru5taai j). 4. Sl«iV(Lnjgradee (sodna okraja iSlovenjgradec in Šr.štanj. izvzeni-j ^.i občino Šmartno ob Paki. Ln od konjiškega okraja občini Gornji Dolič in Kozjak). o. Konjice 1 - dni okraj Ko>nji-(•»>. izvzemš; «jbč ni Gornji Dolič in Kozjak). 1». Gornji grad (s >dni okraj «.'ornji graj in občino Šmartno ob Paki do šoštanjskega sodnega o-kraja). T. Celje (sodna okraja Celje in Vransko, občina Sv. Rupert od la-škega sodnega okraja, TrojaJia dnega okraja oijčina StoperceL Ptuj (sodna okraja Ptuj, iz-vzemši občino Stoperce in Ormož). 20. Ljutomer (sodni okraj Ljutomer. na desnem bregu Mure ležeči Jel l>ivšega radgonskega o-/ kraja in Af»aška ko>tlina). i 11. Afurska Sobota (sodni <»krajj Mui-ska Sobota). i 12. Dolnja Lendava (sodni okr.I Dolnja I^eaidava.)-. Sedeži navedenih srezov (okrajev V B^nst^i• tiraiBOird-» ustanovi jsfith. že ni»^ defin"-tivno določeni. ' ' Iz Sloveniie. Dopis GLAS NARODA. 9. JTJX. 1^22 Claridge, Pa. i Xisem še mnogo časa v tej na-felbini, tako jo tudi še do dobra ne poznam. Seznanil sem sem se" pa z rojaki in spoznal, da so zavedni Slovenci, bero radi časopise in so tudi navdušeni štrajkarji, kar upam, da bodo tudi ostali do konca sedanje krize. V kolikor sem pa naselbino dosedaj spoznal, priznati moram, da ne zaostaja za drugimi, ako jih še celo ne prekaša. Tako vam tudi povedo oni, ki so še prav malo ali nič videli, in bi jili velikomestni šum spravil še celo iz ravnotežja. Da je tudi tukaj stavka, vam menda ni treba posebej pripovedovati. To ste že čitali iz dopisov. Stavka je mirna, in možje se tudi dobro zadrže, ker ko bi se ne, bi prišli gotovo v nasprotje z raznimi predpisi, ki poprej niso bili v navadi. Ker pa tukaj ni brez dft-lavcev, ki so prišli od nekod, jt-naravno, da tudi brez stražarjev oboroženih od no^r do glave ni. ki vestno opravljajo svojo službo in gledajo, da bi se kak nezaželj enec ne priklatil na prepovedano ozemlje. Poleg tujih delavce\ j- tudi nekaj domačih. Med temi tudi par Slovencev. Kako so došli k temu poklicu, mi ni znano. Kakor drugod, tako tudi tukaj neprestano ugibamo kedaj da bo konec te stavke in na čigavi stra ni bo zmaga. Zadnji teden so se vršila v Washingtoru nekaka posvetovanja. ki so se pa tikala lf cen premoga, po katerih naj bi ga ra.-ni prekupčevalci prodajali lju dem. Da bi pa bil kdo izm^d tistih gr spodov kaj eveknil o končanji stavke, jim pa še na misel ni prišlo. Tako sedaj lahko vidimo, da ljudje, ki jih povečini beraško ljudstvo nastavi na ugledna me-std, da bi delili vsem jednake deleže iz velike sklede, so na strani I onih, ki kaj imajo pod prsti, do-čim pridejo drugi le na vrsto ob času volitev, kjer se njih glasovi ; ravno tako štejejo. Eden za ene ga. kot glas onih, ki imajo nalo gc. da gospodarijo nad drugim Še ne pred dolgim časom smo sli , šali, da vlada dolge stavke ne bc j trpela in da se bo delovalo na to | da se bo obe stranki zadovoljilo nr j zadovoljiv način. Sedaj je pa žt j čas. da bi vprašali, kaj da se je it J do sedaj storilo za končanje stav | ke. Jasno je vsakemvj, da je na men sestradati stavkujoče premo garje iti jih potem povesti na ve lig« pred vrata premogovili mo gočnjakov. Potem takem še ni mi -■liti na kak konec stavke, kajt j premogarji bodo ustrajali do skra. nosti. Pa če tudi se jih vžene a kot. vbije naj si vsakdo v srlavo da tega posledice bo trpel vsak kdor je odvisen od dela svojil rok. Pre nekaj časom je bilo citati da si gotovi elementi spodtikajc nad *4G. X.", češ. da ni dovolj de 7nvski llfit Jaz ne vidim nič proti lelavskega v njem. Objavlja član ke in dopise tikajoče se sedanji} b lavskih razmer, kakor jih drug h lavski listi. Ako ga lastuje ro iak. ki si je s svojo varčnostjo ir trudom opomogel, nič z;:to. Tiso "ake so že zmetali naši ljudje ži lom in drusrim lumpom, ki so jil tu in tam že osmodili, pa ne bri 2'ijo. Tudi tata Kristan, ko je bi urednik "Protetarcaje mar sikaj vedel povedati o njem. To <1a ko se je vračal v domovino, j* na vendar kupil karto pri njem da pra je potegnil čez lužo. Isto tako lansko jesen, ko je priše" zopet k nam na "beruh". Take vi.iite. tudi ta možak, da si je bi' načeloma proti njemu, se je na zadnje obrnil na njega, najbrž ker druffim ni zaupal. Tn takr nmogi dnnri. ki navadno čez nje ga godrnjajo, se obrnejo nanj kadar jim je potreba. Pozdrav vsem štrajkarjem ii bralcem 4*G. X.'' Fr. Cršich. Peter Zgaga [ t-_—L| Včeraj se je vršila velika svad-ba v Jugoslaviji. Ženske bo morda zanimalo, da je imela nevesta na sebi obleko iz J bele svile z dolgo vlečko. Vsa o- ' bleka je bila obložena s srebrnimi j čipkami in kristali. Preko ramen j je imela pajcevinasio zlato tan-' *ico- , . ' -i * Vladna poročevalna agentura je imela dosti dela, da ge. natančno J informirala tujezemsko časopisje o po«rh.vitnih podrobnostih te | afere. Tako je naprimer poročal new-1 >o!>ki "Evening World", ki ni! eden zadnjih ameriških listov, na j pivi strani z velikimi črkami sle-1 deče • • "rinc-i-ss M.:>;e Hiiiic To-day-of King Peter of Jugo-slavia." j * I New York Journal piše: Kralj i se po poroki podal na Bled. To letovišče je bilo nekoč last nekega avstrijskega nadvojvode. * * * Neki drugi dnevnik zaključuje i poročilo z naslednjim komentar- j jem: i f Srbija je bila tista, ki je vrgli j bakljo. da je zagorelo skoraj po j j vsem svetu. Srbija je dala povodi { vojni, katere namen je bil uvelja-jviti demokracijo po vsem svetu. Srbija je pa tudi ena izmed malo- j številnih držav, ki so obdržale j svoje kralje in vladarje. i * * * Pri banketu je imela slavnostni i I govor rumunska kraljica. Med 1 | drugim je rekla: Jugoslovani so i i "ako zadovoljni s to zakonsko zve- ' /.o. Posebno vsledtega, ker sva jaz J in moj mož v zvezi z vsemi kraljevskimi familijami v EvropT. O, kaka milost, kaka strašna Čast! * * * Sedanjenju stanju v Jugoslaviji ;e pravi pijanost. Tej pijanosti sledečemu mačku 1' j o 1' štibra"' ime. » m ♦ Kakšne sorte lajlitar je nosil t K ristan pri ženitnem sprevodu, \ bom povedal, kakorhitro dobim liste iz starega kraja. * * . * i»i>lt ve, če je bil pri svadbi navzoč tudi kak zastopnik primorskih Slovencev. Italjanski prestolonaseldnik je bil naveoč. i? Pa jih že vsaj ni on zastopal? i * Kraljevega brata, princa Ju rja ' ni bilo. Pravijo, da era niso vabili. II Morda se je celo njemu, ki ni za ■jrv-ojo brihtnost dobil še nobene diplome, zd. ia cela zadeva nekoli-: ko preveč pretirana? * j. * ("'asopisje ne najde dovolj ^.e^,. da izrazi ' svoje odobravanje Lriede utrditve zveze med malo an- „ i > *'nto — Ohoslovaški, Rumunsko ; in Jugoslavijo. Kaj je mala antanta? Cisto navadna eksplozivna bomba, ki jo ima Francija pripravljeno, da jo v usodepolnem trenutku vrže Rusiji v glavo. V takem slučaju se j bo bomba razpočila, Rusu pa niti , brade ne bo csmodila. . Težki temni časi se nam bliža-, io. Kaj nam bo prinesla bodoč- j nost * Kot dober Jugoslovan odgovarjam po rumunski: — Xušču, kar se pravi — po naše — ne vem. 1 Sugnalxnmtiska Ustanovljena 1. 1838 2CatnL iblitutia Inkorocrirajia L 1900 GLAVNI UPAD v ELY. MINN. Gift val FpedaednlJC: BUDOL* PEHnAN, V^s 185f«i 8t. Clrfeltt«, O. Podpredseanik: IXHJ1S HALANT, Box 10« L'earl Art., Lwils, O. Tfcjnlk: JOSEPH PIS^fiR Kly. MJnn. Blagajnik: GEO. I. BKOSIOB, fill, Minn. BJajrajnik ue^zpla^t^ib enirtnla: JOH N MOVERN. «24 N. 2nd W. Doloth, Mlna. frhnil ilnnfri Dr. JOS. V. 8BAHEK, 843 B. Ohio Pi. 8., Plttrtorgii, Pa Nadswnl MW: MOHOB MLAIilC, 2t50S So. I^w^aale Ar«, Chicago, In. FRANK SKHABEC, 4822 Washington Street, Denvar'. Colo. Porotni odfear. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Mlnm. GREGOR J. POTENT A, 2912 Beacon Ave., Seattle. Waali y RAN It ZORICU. «217 St. Clair Are.. Cleveland. O Xdroit »alnl odbor: VALENTIN TIRO, 01ft Meadow Ave., Rockdale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, B3? — Brd Str^t, l,a Salle, 11L JOSIP STE\1LE. 404 E. Mesa Avenue, Pneblo. Colo. ANTON CELARG "00 Market Street, Waukegan, I1L --- Jednotlno araiiao gUtsllo: "Gla« K^roda". - Vse etvcrl tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne poMJja-tfo naj «e pošiljajo i^a ^iav cga tajnika. Vse pritožbe naj se i>oštlja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za pprejem novih članor ln bolniška spričevaL« naj se p<«HiIJa na vrho-^ jega zdravnika. Jugoslovanska KatollSka Jt-lnota se priporoča vsem Jug"n?ovanoi» •i obilen jjristo.^. K»J'ir žed [M»statt ^'un te organizacije, naj se zglasl tajnika bljifsega dnižj/a J. S. K. i Za ustanovitev novih dmStev •e i>a obrnite tajnika. N'o«y druStvo se lahko vstanofl % 8 Člani ad Članicami- Bitni j. D it olj je največje mesto v rodo-! vitni bito!j-'ko-prile-p ki ravnini, ki >,e imenujejo tud: Pelagonija in je dolga <.io km. a široka !•> do -0 km. Le/.i na zapadnem r. bm ravnine 630 m< tr-v nad morje mi, ob rečici Dragor, takoj p» ! gi>ro Perister. ki je visoka "J!532 m. Po <_«i i vlavla v njem silna vročina, .alior v vsej južni Srbiji, po zimi >a prav bud mraz; temperature —viopiuj Celzija nastopajo prav pogosten;. Za Pitol/ so i)ila zatliija leta o i ', 1 11!, ilaije /"!«■• m ,r» '-ii.-i. L*re-| je — za Turčije — je bil eno naj-j sažiit jŠih nie?>t evropske Turč.je.j po .vlikosti za t aritfi*a«l«»m na tretjem mevtu. Pil j»* večje uprav-j no ;rei!ižče. svil- /. vilajeta z /ivah-' •io trgovino Pose!:.mi jvimei! pa1 je ime! Pir« !j k«.t vel'ko vjašl.o aV»r>i'-e turške armade; tu .-«• jej nahajalo mn<»go veli k'h vojaMii«-,' garni/lja ,]v >'ela včaMii do -jn.iKUi ni;-ž. Kajti bila j«- »lavna tin-ka za voiašk'' ope;*aei je na albanski in - i 'Tski meji. V poSilednjiii letih je bil Pitolj središče vseb razlrenib narodnih propagand v Makedimij". sr'is'^e.1 bolgarske, grške, rumun^ke ž:-• lo^ske itd. tu > nahajale .-.rednje in ljuilsk»- šole vseh t»*h proiiagaiul. l>:-.si je bilo pravili (Lirkov I" nežna'ntt š:evi+ee. je imel vendar u*rški j« zik velik vpli\ ; umo^i Slovani. Cineari n Ainavti (Albanci so se prištevali ii gršiv r-tranki; vsak trgovee in izobražene j^i meščan je govori! tudi grško. Z o.-Aob .linijo h- a 1912 lo. je položaj poiiolnoma izgrenie nil. Pitolj j>- postal obmejno sro-sko ines'o, kajti ]»ar kilometrov južno se je poteiruila nova urško-j-rb^ka lm-.ja. To je mestu zelo šKo-; dovalo; upravno .redišče -.e je j>renes!o v Skoplj". Pit 4j je imel normalio t imo železnico do Sidu na; ta je o.-vfa'a sedaj razen par kilometrov pri me^tu vsa v grški Makedoniji. Pitolj pa j-- imel z o-i -.t al o Srbijo etlino etstno zv«-zo' preko babunsklh j>relazov Med vt»nio je zgradila o/kot ma vo-i jaška žele/nica iVz Prilep navar 1 darsko ž» i-/!n:eo in ta posluje tudi -edaj še. toda kako, to je dru-ea -t \ ar. Trgi vina je zgubila -v je it;iie t-ze. mesto je nazadovalo. 1 *-t 1 • švobo. enjem se je računalo njeva prebivalstvo na, G0— 7iM»uu ljudi, ob prevratu se je mnogo mtščanov, pred vsem Tui'-i;ov, pu tudi Zidov in drugih, izselilo. take da je ob štetju 1. l!)14. Štelo le še 4s.:!7<> prebivalcev. Tod i nanei-ja ne-reča je zadela Pitolj med svi-t-vvno vojno. Nekaj časa je ležal" ravno meti frontama; k > | k; ga Ziise d le srbske čete. je ( stalo vendarle še v največji bližin: bojne črte. Dolge me-seee -jo ležalo pod najtežjim tupov-i>knn ognjem. da:t na dan .so padale nanj težke granate, porušile na stotine poslopij in zahtevale na Porine čl« .vesli i ii žrtev. Prebi-jvalei sporetka preizkušali bridkosti beyfun.s.ke';a življenja, kakor i naši (ioričaid. naposled pa -.e vra-'«";Ji p >d Jop-ive in vztrajali v svojih razvalinah. Pitoljei pripovt^lu-.i''jo. da je bil bombarduieiil vča-1 > 'i ta!.o )\it, da ni bilo mogoče nil i ne-rečmh žrttv pokopati na ! pokopališču marveč s.> jih za-Igivbli kar !<|efe'<, da jih po vojni prenesejo na pristojno mesio. po zaključku velike Vojne j.* bil 'Pitolj le še "-j, ino Veliko - do", ..aor > > tožili 1 iit«»ljt-: Pri tem ne I ... '-aieaio p. zabit", da je bil Pitolj za časa '{'ničije v Makedoniji naj-1 ii»1 j civilizirano me-to, ki je izgledalo mnogo bol j evr< psko nejro na pi inter Skoplje. \'a angleškem j /.emlj^viii:: je Skoplje označeno s 'turškim imenom l"skub.) Mnogo Njave^a ]>r< bivalst va ni bilo več 'nazaj. 1 Vi zadnjem štetju dne 31. 'januarja 1^21 so na-teli v l-liT«>lj.i ?e Še 28,4.1 ljudi. Da je mera ne-> t-č izpolnjena, inu je zadela sredi f!ila letos še nr.i.oča veli! e eksplozije Tmli narodu tna sestava s" je t- k« m teh lei izdatno spremenila. P« zadnjem štet ju ;J v Pitolju i7-r»7"J pravo sla \*nih, 7;«17 miLsli-:.ianov < mrdiametionov» 'n 2679 ; di»v španjoh>v. po narodnosti p;»l«) Srbov. li«7'» Cinearov. 1841 A m avto v in 9314 drugih._ Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti ▼ polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša na leto. Vloge se lahko začne io s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo že od 1. julija t. 1. ciavno za.top.tvo Frank Sakser State Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York City i ■ - .........v • nuno« i'! .jwifr.il II—0|ts,l 1 IlKK'iJ? alj; I Ii \ 1 .i tCl.tll I & t! (.. .1 s- , . .f _ .» . I. : I . ..It . r - Slovenci v Nemčiji. alas y.\T?or>A. o. .TTtV. m?? ____Tamkaj v Vestfaliji ko nam izginili — več ne doseže jih naše oko---- (O. Župančič, Duma.) Naselitev Slovencev v Nemčiji, _zlasti v rensko-westfalskem in- dustrijskem okrožju — ima nedvomno zanimivo zgodovino. Mimo-gitrle bodi opozorjeno na romanju Slovencev v Aachen, Ander-nach in Kelmorajn (Kolin), ki so trajala tja do leta 177G. (in še pozneje., ko so bila prepovedana z dekretom dvome pisarne na Dunaju z dne HO. januarja 177G. Po sporočilu so se vršila ta "romanja" vsakih sedem let in udeleževali so h'- jih posebno Slovenci iz Kranjske. Koroške, Štajerske in Prek-lnurja. Romanja so se vršila vedno s slovenskim narodnostnim značaje. Na poti in pri shodu v Kolinu i Kelmorajn) so peli romarji slovenske cerkvene pesmi. Nekateri-krat so bili pogoščeni od kolinske-pa župana iajnestnega uradništva ki so se zabavili nad slovenskim prt jem in slovenskimi plesi. Zadetek teh romanj sega do leta 1454. in še nazaj Malokomu bo znano, da so imeli Slovenci v Aachenu slovenski bcqefi^>j, ki ga je oskrboval slovenščine zmožen duhovnik. Ta benefieij — imenovan be-n^iieij sv. Cirila in Metoda — so ustanovili leta 1495. meščani mest Ljubljana in Kranj. Ustno s|*>ročilo je vzdrževalo med Slovenci spomin na tamkajšnje kraje. Ni pa tudi dvoma, Xj|,vadnjQifsn Jim_pa_i>dKazali ^stanovanja — ne vedno naiboljsa— v delavskih kolonijah. Na tak na- JUMiaiiUiiiiaiUtfaift jini so varovali radi skupnega bivanja svojstvenost in dali tudi s svojimi narodnimi pesmimi in s svojim lepim maternim jezikom celim cestam slovensko lice. Tako so se Slovenci naselili le v. gotovih krajih, ki so dobivali zopet •n zopet iz domovine novih naseljencev. Se do danes so se ohranilo večje slovenske xoh.nije, tako n. pr. Hambornu, v Mcerbecku pri Morsu, v Gladbecku in v Ost^r-feldu. V d rug'h ! rniih bivajo ve*; ali manj raztresene skoraj po vsem rensko-westfalskem industrijskem okraju, n. pr. v okrožju Keckling-hausena, v Bueru. GMserckirchenu, V.'anne, Habinghorstu, Castropu, Dortmundu, Essenu, Borbecku, Oberhausenu, v Sterkrade, Gerthe, Hordelu itd. Okoli 1. 1900. je bilo gotovo 20.-000. ki so narasli 1. 1914. na 25.000 Tedaj je prišla pa vojna, ki je pobrala mnogo za boj sposobnih Slovencev tako je korakalo n. pr. septembra 1914. čez 200 Slovencev z godbo in /. več zastavami na kolodvor v Gladbecku, da odrinejo k svojim regimentom. i' Nekateri se niso nikdar več vrnili, počivajo v hladni tuji zemlji, dru-I gi s o ostali v domovini, mnogo vy-jaških žen se je polotilo potem i ud i domotožje in tudi one so odrinile v slepi nadi na boljšo usodo ir v upanju, da bodo lažje izhajale. nazaj domov. Tako je padlo število Slovencev do konca vojne gotovo na 12 000. Po končani vojni jih je mnogo zopet poiskalo svojo prejšnje delo, družine so se po ve-čini zopet vrnile in še v -zadnjem času jih poskuša na tisoče priti na Nemško, deloma da se rešijo bede v lomovini, deloma pa tudi. da se na t"k način umaknejo vojaški obvoz •osti, pogosto z zvijačo in s tem. da se izognejo obtoječim ns-redbam. Nemška država je na-mr^č glede na stanovanjsko stisko in radi brezposelnosti navezala preselitev tujcev a- Nemčijo na uprotno dovoljenje ki se pa prosilcu navadno ne podeli. Ako bi en bilo te težave, bi imeli na vvest-falskem sedaj še več Slovencev nego pred vojno; trenutno jih utegne biti tudi po senitvi jugoslavenskega konzulata v Dnsseldorfu najmanj 20.000, ki biv 2jo v rensko-•vestfalskem industrijskem okraju. t \ ' Njih gmotno stanje. Slovencev v Nemčiji je najmanj 95 odrftotkov rudarjev. Do pravega blagostanja jih je spravilo bore malo. Tuintam naletimo na slo-' venskega rododelca, pač tudi na slovenskega trgcvca in gostilničarju. Zaradi spremenjenega življenja, pogosto tudi vsled pomanjkanja zdravega in pametnega domačega gospodarstva, se nekatere družine prav težko prerivajo skozi življenje. J Komaj je sin odpuščen iz šole, ga pošljejo v rudnik, da pomaga 'lužit i za družino. Doraščajoča hči trre v tovarno ali h gospodi v službe. Se v mladostni starosti menijo večinoma, da so že dovolj dozoreli za lastni dom in za lastno družino. Preslabotne so pa dostikrat njih rame, ki bi na njih molili nositi težek zakonski jareip. — Pohištvo še ni plačano, pride prvi otrok, bolezni se naselijo v hišo in rajj ki so o njem sanjali pred zakonom, se je spremenil v dolino solz. Tako začnejo masikatere družine z bedo in stisko in to se nadaljuje tja do smrti. Ne zmoifjo te-ga da bi si opomogli. Poleg teli so seveda tudi družine, ki se ^ vsakem oziru v snagi, v prizadevnosti in v čednostih naravnost odlikujejo, da, nekaj družim si je pripomoglo celo do bogastva. Zelo bogate družine so pa med Slovenci v Nemčiji le izjeme. Kako sodijo Nemci o njih. Slovence Nemci pravzaprav malo poznajo, ker so jim le Avstrijci. Slovenska društva so se tudi i-menovala kratkomalo največkrat "avstrijska društva". 'Avstrijci* veljajo kot dobri, dobrodušni, malo nazadnjaški ljudje. Pravzaprav nenaklonjeni Nemei Slovencem niso, kakor n. pr. Poljakom. Pri trgovcih so Slovenci kot zvesti odiemrlci in debri plačevalci na dobrem glasu: tudi gostilničar se veseli, če more dati za kako slovensko prireditev na razpolasro sv» in dvorano, ker so mu stroški trotovo kriti in ker se veseli složne sporažumnosTTTkr ^ladsf m^a~ŠTo-venci. jmuuaHuuUim^ Slovenci skupno s Srbi eno državo se je simpatija malo ohladila. —- Organizacija. Že pred letom 1900 so bila u-stanovljenai prva "avstrijska" društva, ki so v njih navadno vsled pretežnega števila prednja-čili Slovenci. Takrat so nastala prva čisto slovenska društva. P/-la sr» navadno cekvena društva h cerkveno blagoslovljeno zastavo. Prvo teh društev je bilo ustanovljeno leta 1902 v Hamboru, čigar duhovni vodja je bil takratni rektor. sedaj župnik v Walsumu Wi-ljem Koster. ki si je pridobil za Slovence veliko zaslug. Temu društvu so sledila druga v Meerbec-ku. Ilochheide, Gladbeck, Ober-m&rseloh, Buer, Osertfeld, Keek-litghausen-S.d itd. Načeljuje jim navadno od škofa iyienovan du-' hovnik. Ravno ta društva so čisto slovenska, v njih se govori le slovenski in razpravlja slovenski, — Največje društvo je v Gladbeeku. ima 180 članov. V vseh društvih skupno je do 300 ebinov. Poleg teh je še kakih 10 takoi-menovanih "avstrijskih" društev, pri katerih je do 90% vseh članov Slovencev. Ti se še pač niso mogli s pr. razumet i z novonastalim položajem, da nvi društvo preosnovali v slovensko. Veže jih še po vojni raztrgana vez pripadnosti k nekdanji avstroogrski monarhiji. -— Preveč so oddaljeni od svoje domovine, da bi se motri i uživeti v nov položaj. Da pravilno pouči Slovenci o dejanskih razmerah, si ie postavila za nalogo tudi "Zveza kotoliških slovenskih društev v rensko-westfalskem industrijskem okraju" s sedežem v Gladbecku, k; je bila ustanovljena 29. januarja 1922. v Gladbecku. Do sedaj se je priključilo k tej zvezi 15 dru-j štev. Ostalih je še 5, ki še nosijo "avstrijsko" ime. Da lahko pristopijo k zvezi morajo biti društva slovenska. Namen omenjene zveze je; 1. Gojiti versko življenje med Slovenci. # 2. Gojitev slovenske svojstve-nosti, prijateljstva in složne vzajemnosti med Slovenci. 3. ,Zastopati Slovence pri konzulatu in drugih oblasteh. 4. Pospeševati omiko med Slovenci. 1 5. Urejevati društveno življenje v posebnih slučajih.- Načelnik z/eze je kaplan Ten-sundernn, tajnik Jožef Dobrave, blagajnik Vincenc Tulitar. vsi v Gladbecku. Slovenska društva, ki niso cerkvena ampak nevtralna, ne morejo pristopjiti k zvezi. Ta-kih je pa mogoče tudi le dvoje v rensko-westfa lskem industrijsken\ okraju. Pravega gospodarskega u-druženja Slovencev v dosego gospodarskih nerodnosti ni in v me-rodajnih krogih tudi nimajo namena ustanoviti iz političnih vzrokov kakega takega društva. So pa slovenska društva navadno obenem podporna društva, ki hočejo priskočiti na pomoč bolnim in revnim Slovencem. V obrambo gospodarskih interesov se Slovencem priporoča. da pristopiio h krščanski strokovni zvezi rudariev. Vsekakor so nekateri tudi člani socialistične rudarske zveze in celo ko munistične "Unije", pač ne toliko iz prepričanja, ampak boli vsled nhrazbe ter vsled nepoznanja >0-^onfstiČnifc^iir socialističnih afrem ljenj. N*Tf>dpo *» Tuintam obhajajo kako večjo sla-] vnost, ki na njo povabijo tudi dru-' * ga slovem/ i društva. Pri posebnih ustanovnih svečanostih (obletnicah) stopijo tudi pred nemška javnost in napravijo na slavnostnih obhodih z lepimi zastavami in s čednimi (uniformami) kroji lm-pezanten vtis na gledalce. Prosveta. Splošno čutijo slovenski rudarji radi svojega težavnega poklica in vsled pomanjkanja potrebnih sredstev malo potrebe, da bi se dalje izobraževali. Nekaterim po-edincem se je pa kljub temu posrečilo dvigniti se nad duševno obzorje svojih rojakov in si poleg težkega poklicnega dela obenem pomnožiti svoje znanje. Nji-1 liovi želji po duševnem napredku •.in izobrazbi ugodijo slovenske j ki.jige. ki si jih lahko izposojajo • od društev ali pa od duhovnikov, ki govorijo slovensko. Kljub revnim domačim razmeram so vendar nekateri dosegli občudovanja vredno izobraženost. Poleg nemških časopisov naročajo nekateri Slovenci tudi svoie lastne časnike iz domovine, ki jih dobivajo veči-i noma po društvu. Ideja, ustanovi-j ti za nje poseben slovenski časo j pis, je pač le ideja, ki se začasno I vsled neizmernih težav gotovo ne da uresničiti. Razmeroma je najti več ljudi med Slovenci, ko pri' Nemcih, ki znajo svoje misli rs-' zedeti poslušalcem. Najljubše <» i pravilo jim je — kakor naravno I—- petje, melodično in harmonično, |ki ga posebno gojijo tudi pri dru-| št v en ih sestankih in cerkvenih po-božnostih. Marsikateri spreten slovenski dirigent razume na sijajen način s svojimi pevci in pevkami v harmoničnem soglasju in lepi medoliji prednašati ljubke sTo venske pesmi, tako da izkazujejo celo Nemci, ki ne morejo dovalj prehvaliti krasnega petja, radi te-gp Slovencem izredno zanimanje in prisrčno ljubeznivost. Njih mu-zikalični talent se da opaziti tudi pri njihovi nenavadni sposobnosti in lahki zapopadljivosti obvladati glasovir, mandolino in druge I instrumente z največjo lahkoto. Bogata i mehka njihova čud tvori podlago za muzikalične talenta. Po strokovni izobrazbi bi dosegli Slovenci v tukajšnjem mu-zikalnem življenj veliko veljavo. Stališče do Jugoslavije. Nekaterim Slovencerrr- v Neb-čiji dostikrat ni motroee pojasniti da niso več Avstrijci. Pod Jugoslavijo razumejo kratkomalo Srbijo. Ravno v tistih krajih, kjer ni pravih slovenskih društev, je razjasnitev v tem oziru posebno pomanjkljiva. Posebno jim neče prijati vojaška dolžnost v Jugoslaviji. K temu pa pridejo še »visoke pristojbine, ki jih 'zahteva konzulat za izdajanje potnih listov. Vznevolji jih tudi dolgotrajno reševanje naročil po konzulatu. ki na nje dobivajo odgovor radi nesrečnega eentraltizma pogosto šele čez Belgrad. Pravo razu-mevanie položaja si počasi utira pot pri pametnejših glavah in bo sčasoma splošno prodrlo. V stari Avstriii Slovenci niso imeli svoie pravice in svobod«* v . F'lgosTri-T'i' ie tudi nimaio kakor jim pri-n:-da in io zahteva io toda smo. trfno ie treba delali, du vs+*ni« -Tnffoslavija. ki bodo v niei Srb?. Hrvati in Slovenci bivali drn«' ■hHAIUIi j Verdun. Povsem naravno je. da se je lc-no\a izmenjalo obljube prijatelj-• stva ob priliki poklonitv« sveti-; nje. katero je vlada Združenih držav poklonila mestu Verdunu kot se podari svetinjo posameznemu. — Verdun in hrabrost sta za vedno neločljiva pojma, — je rekel poslanik Herrick. — Bila je cela : Francija, ki .je branila Verdun, .— vskliknil ministrski predsednik ■ Poincare. In oba govornika sta j prešla k predmetu, ki je bil v njunih mislih, namreč ovekoveče-nje zveze, ki je bila skovana v si-|li vojne. Nekaj je bilo seveda tudi treba reči glede ohladitve tega prijateljstva, ki je bila posledica političnih razprav ter razlik v mnenju. Francija in Združene dr-, žave so se sicer dogovorile pri i konferenČ-ni mizi. a šele po uravnavi številnih diferenc, ki so ime-(le za posledico ohladitev Čuvstva prijateljstva. Združene države, ki s"> hitro demobilizirale svoje armade. ko je bil mir ustanovljen, niso zrle ravno s simpatijo na sklep Francije, da vzdrži velik vo i .jaški aparat vspričo popolnoma ra-jzorožene Nemčije. Ameriški poslanik ni ubral rav-j no srečne strune, ko je dolžil časopisje, da ustvarja spor in slafto l razpoloženje potom svojih verzij j glede političnih dogodkov. Nikdo drugi kot diplomatje in državniki sami so bili odgovorni za dejstvo, da je pričela izginjati vera v ideale. Cosopisje ni moglo drugega kot enostavno konštatirati dejstva ter jih opremiti s primer-mini komentarji, soglasno z na-ziranjem onega, ki je pisal članek. Herrick pa je imel deloma prav, kc je rekel: —- Niti Združene države, nitj Anglija in tudi noben drugi resnični prijatelj Francije ne bo vedno soglašal s Francijo ali s katerimkoli drugim narodom. Prijateljstva niso nikdar in ne bodo nikdar preprečila nesporazumov in naj pridejo pri tem v pošte v posamezniki ali pa narodi. Francoski ministrski predsed-je bil bolj pozitiven. Lotil se je obdolžitve, da je Francija militarist ičn a. — Prav gotovo. — je rekel, — n? vzdržujemo armad v izključnem namenu, da uživamo parade ali da se pehamo na prazno slave. — Rekel je, da je Francija na svoje lastne stroške rekonstruirala svoja opustošena ozemlja. — Alt niso Francozi upravičeni dobiti to kar jim je obljubila Nemčija vspričo tako številnih bojevitih narodov? Če se ho miru dovolilo, da obogati Nemčijo na stroške Francije, bo pomenjalo to neizogiben poraz stvari, za katero smo stali skuhaj. To je pretirano. Franciji se ni očitalo nič drugega kot to. da vzdržuje svoje velike armade e dinole v namenu, da izsili od Nem čije plačan je v polnem. Malo manj vr jaških front in več pribčne di plomacije in koneeno bi dosegla svoj cilj. Za ravnatelja elektrarne na Završnici .ie imenovan Fran Vagaja, inže-lijer pri me«?tni elektrarni v L*ji|)B-Ijani. Dosedanjemu ravnatelju na Zavranic^n^^Dušam^Seraeci^ie ZNAČILNA. PARADA V SACK A MENTO. C AL. ] Pred kratkim se je vršila v Sacra mento, Cal., velika parada, ki je imela povsem zgodovinski zna-čaj. Imenovala se je "Dnevi iz leta 1849". Udeleženci so nastopali v oblekah kot so jih nosili v o-x ~ jg ntm času. Na sliki vidite staro prerijsko kočijo, katero vleče pet i arov volov. Ljubezen opic. Iz Londona poročajo newyorske-mu Heraldu: — Kadar bomo ljubili tako kot ljubijo opice, bomo prišli bližje popolni monogamiji, — je izjavil dr. Bernard Hollander, psihoanalist, ki je dostavil, da človek, kot je sestavljen sedaj, lahko ljubi in dejanski ljubi več kot eno žensko v istem času. Rekel je, da pojasnuje to neprestana reka razporok. — Jaz soglašam r. Andre Trido-nom. — je nadaljeval dr. Hollander. — da navaden človek lahko deli svojo ljubezen med nežno, re- fsnično žensko, ki dela idealno Ženo in hišno mater ter drugo žensko. ki ga razburja ter vzbuja v njem strastna čustvi. Ideal človeštva bi moral biti monogamija. a ljubezen do dveh ali celo ve<" žensk ob istem času je dušeslovno dejstvo, katerega ni mogoče zani-jkati. Glovek. ki v resnici ljubi svojo ženo. lahko čuti nagnenje do nadaljne ženske na temelju izključno čustvenih psiholoških uplivov. To je izključno stvar spolnega nagona. -— Mi se le počasi dvigamo navzgor proti bolj popolni monopedie:je se :us> niti najemanj čudili temu odkritju, vi-jidar pa so se nekoliko preplašili. Po .njihovem m šljenju s i namreč ti ,odtisi sledovi "grdih sneženih lju-Jdi", o katerih jim je natančno 'znano, da žive po vrhovih llima-jiaje. Po njihovem pripovedovanju 'hodijo ti ljudje g«>li kakor v raju J .n so silno hudobni. Pred njimi trepeta ves Tibet. To poročilo je prinesel s seboj v London vodja ekspedicije pol-Jkovnik Howard Iliri ter obvestil o odkritju takoj vse najbolj slav-ine antropologe, ki pa > > r/.razili ■dvom. da !»i mogli obstojali di.v-jjaki. !'<• mišljenju učenjakov se j nanaša poročilo polkovnika Biri-\ia na neko vrato opic. ki žive tudi j 1 m» višinah preko Iimhj metrov, i Kljub temu pa je vendar mnogo '! dokazov, ki go v or č za t«>, ila snj jbili odkrili <.dti-.i človeške sti pi-'iije. Tako zatrjuje neki gozdar, Ida so bili leta 1})14. v imenova- ■ nem kraju l judje, ki ho stikali dr-I va. nenadoma napadeni od divja-Ikov. I;i so se jih komaj ubranili, i Dalje pripoveduje Anglež \Vil- ■ liam Hughes Knight, da .je nekoč, -ko se j«' vračal iz Tibeta /. nekim •! J'vrop'1 jcem, domačim v <1 nikom i ,iu v spremitvn ">0 drugih osi'1!, zastal ua ]>"tu med (Juetengom in , Scdoušenoni. da odpori j«» konja in ida opazuje zah:vi*-mie solnea. j Kar zasliši nepričakovan« neJia-Jvaden glas. Obrne se in zazre pred Ui-boj nenavadno bitje, ki pa nje-! ga ni O'jtazilo. P.il je človek, »'ioro ; ' jif-polrouna nag, čeprav j«1 bilo že j novembra n je bila zima jako j ostra. Polti je bil ž"lt»* in po ži-I votu je bil kratko a gosi o «bra-|>čen. lice mršavo i,n roke nenavad-ino dolge iu nifn'-ne. eni n-ki Idržal piimitivno sekiro. . | Knight je c ] »a z< > val divjaka — , jC> minut, ne da bi bil sam npa£en. i Izgledalo je, kakor da divjak n"-,kaj za,sle v hi*i!). . i Ljudje, ki dobro pozna jo Tibet, i zatrjujejo, da se tamkaj uboj ka^ 'znuje na ta način, da p eljejo ubi-. jjalee v j»rognanstvo v neprodirne |>ume vrhov, kjer ni vrč živih bi-i Vj. Iz teli izgnancev nastanejo ii" (lvouino potem divjaJ\i. ki žive ooj v , ICvropo. Prikazalo b: se najbrže, ida med rmenovanimi divjaki in I lakr-zvatiini civiliziranim člove-jkom ni dosli razlike. |ARGENTINA IN LUDEND0RFF j Iz Berlina poročajo : Namerava-j n i obisk generala Lurlendorffa v j Južni Ameriki ni vzbudil ixr. junija. — Sirski eksekutivni komitej v Kajiri je j*)k<\zal poro'evalcu newyor-hkcga Times dokument, o katerem se irlasi. da je kopija pogodbe, ka trro sta koneeni meseea maja podpisala. franeoska vlada ter Ibn Sand, sultan i r. Nedžba. Pogodba obvezuje Francoze. do dobavljajo Saudu -denar, orožje in munieijo. ki bo v povračilo nasprotoval nameravani fonnaeiji arabske konfe-«|i r?i i je p<-d ancleškim nplivom ter tudi nudil Franciji v Siriji vojaško pomor, če bi se vpriznrilo napad iz Mezopotamije ali Trans jordanije. Za enkrat ni inojroee potrditi nv-t en t i i* nosT i dokumenta, a neki v meri.ski potnik, ki je ravnokar do-ape! semkaj i/ Sirije, pravi, da j« eni f>r»'d svojim odhodom, da se pripravlja tako pogodbo. Sporoeila i/ Jeruzalema pravijo, da •«*> Vababi plemena, ki se 11; hajajo pod suverenostjo TT»n S..uda, napadla Salan ydemena v bližini Transjonlanije, ker so Sa-Im: plemena ravno sklenila dogovor z anprleškimi zastopniki v Tran.^jordaniji. da se pridružijo slednji, fllasi se. da so bila Vababi plemena odloeno (poražena in da je bilo 4(X) mož od tiso' u-bitib. Važnost te novice ti<"i v dejstvu, da predstavlja oeividno potrdilo visti. da je bila sklenjena pogodbi' med Frnnrijo ter Ibn Saudom. Pariz, Francija, 1. junija. — Journal d<>« Oebats je vprizoril da-10 oster na]>ad na program an pl* ške vlade, tikajoč se Mezopota-m je. Dolži londonski zunanji u-rad. da namerava opustiti mandat 1-itre narodov v Mezopotamiji tet «e polastiti potom barantanja s Feis;d(»m. od Ansrležev postavljeni'". .kraljem Iraka oblasti med Kvfratom in jiirrisoni. katere bi ne bilo mosroi'l1 dobiti na tejnolju mandatnega sistema, časopis vidi v t^m angleški poskus, da se polasti Anglija vsega petroleja a Mezopotamiji. — Anglija. — pravi list. — se bo odpovedala mandatu, katerega inir na temelju versaillske mirov ne ]>ogodbc in pogodbe v Sevres ter bo sklenila st*paratno pogodbo 7. arabsko vlado Iraki, to se pravi s Feisalom. katerega je Anglija posadila na kraljevski prestol. Na temelju tega dogovora, sklenjene ga na temelju enakosti med dve-ma suverenima drža vama. kajti država Trak bo v ta r-aen pripu-še« na v igo narodov. Tako bo Anglija hitro dobila nazaj vse prednosti. katere bo izgubila vsled odpovedi mandata. Journal d-s Debits opozarja n.-;. Članek v londonskem Times z dne 20. ma ja. v katerem se «rla-si. tla bi Feisal nikdar ne priznal mandata, ker hoče svojo deželo prosto in neodvisno, doeim dobiva vendar finančno pomoč ter splošna navodila iz Londona. Nato omenja Cankar govor AVin ston Churchilla. angleškega koleni jalncjja ministra v angleški poslanski zbornici, v katerem je rekel, da želi Anglija, da bi bil Trak mojster svoje lastne usode Obenem je tudi predložil načri za pr.časnn nmaknenje angleških čet iz Mezopotamije. — Proglasitev Feisala za kralja. se glasi nadalje v članku. — j1' pomenjalo prvi korak pri izv« denju tega načrta. Journal des Oehats trdi. da je bila izvolitev Feisnla sleparija. Pripominja tudi. da se ni registriralo protesta 400.000 Siitov, to je druge največje mohamedanske sekte, ki žive ob dolenjem Fvfratu . — Teli Kurdistan se ni hot"1! pokorit? Feisaln. — se glasi nadalje. — Feisal ni bil v*e popularen nit' pri bedninskib čet ali ob gorenjem Evfratn. niti pri Nestori-janeih velikega Zab.. Osem e<*-kadrilj kraljevih zračnih sil ter spomin na represalije leta 1920. pa ie zadušilo vse nezadovoljstvo. Kljub vsem ofieiielnim poročilom vemo dobro, da je dospel Feisal v Bagdad brez vsakega odobravanja in navdušenja od strani na-Toda in da je bil kronan kraljem od angleškega visokega komisarja od šestih zjutraj, na skrivnem. — Treha bo iznajti. — zaklin-ču> list. — če bn Liga narodov dovolil*. Angliii.-da >ai>r«vn«vii fm svoji lastni volii mandatno ozemlje v domačo državo. . ____ Wmmm Hm U ____• O LAS NARODA. 9. JFN. 1922_ Knjigarna "Glas Naroda" Lady Asior o prohibiciji. Znana lady Astor, članica angleškega parlamenta, izjavlja, da je prohibicija dobra stvar za Ameriko. T z Londona poročajo liewyor-škem Heraldu: — Lady A.stor je prišla na temelju svojega obiska v Ameriki do prepričanja, da je prohibicija nekaj dobrega za Ameriko in to pripoveduje širokemu kiogu svojih znancev in prijateljev. Prinesla je s seboj povest, k se elasi povsem različno od slič-nih povesti, sprejetnih tukaj kot dejstvo, v katerih se opisuje obžalovanje vredne razmere, ki so ba-j» posledica prohibicije v Ameriki Ko se jo je vprašalo za mnenje, kako deluje prohibicija. je rekla : — Niti jaz. niti moj n^ož nisva šla v £ebne izkušnje si pojrosto nasprotujejo. a kljub temu je mogoče >rit; do splošnep-a. narodnega zaključka. — Neprestano se mi je zatrjevalo. d; lahko dobe bogatini toliko pijače kot je le hočejo, če so pripravljeni plačati ceno in da ta-Wozvana society grdo popiva. Poleno moram izjaviti, da nisem >ila sama nikdar priča kaj takega. Gotovo pa je res. da je bilo de-'o Salvation armade in drugih dičnih organizacij zelo olajšano vsled prohibicije. Voditelji teh or ranizaeij so mi povedali to na o 1 ločen način. — ('e damo na eno stran tehnlce iboge, katere se je tem potom obvarovalo še večje ho<1<-> in na drugo stran bogatine, ki pijejo, je treba izjaviti, da je storila prohi-'>i( ija dosti dobrega. — Zapazila sem precej ogorčenja proti bogatini, ki kršijo pota vo. a v splošnem prevladuje nabiranje. da trpe vsled tega le bo-r;it sami in njih otroci, ne pa re-v« ži. Trgovski in podjetniški svet ie v splošnem za probibicijo. ker i" slednja povečala uspešnost de. 'aveev ter dovedla ljudi do varčevanja. Tini i ženske so za j>rohS neijo. ker je domače življenje wrr-'•nejše. ker so možje bolj amb'ei-iozni in ker se boljše skrb: za r-tr« ke. f Slede bodočnosti so zmer-T-stne sile mirne, kajti nobena poli ena stranka se ne ravzema za »dpra vi jen je prohibicije. To dokazuje. da je večina volilcev prepri-*ena. da je prohibicija nakaj do-iu da se Združene države »liso izpremenile v narod zavži-yalcev omamijivih sredstev kot se ie napovedovalo ob času uveljav-'jenja prohibicije. — iMokrači v Ameriki ne zahtevajo nič drugega kot dovolje-"je. da se -me prodajati lahko vi-•i< in pivo. a tudi tega najbrž ne ->odo dos« gli. a.adv Astor pa ne v° ničesar povedati o domačih di- 1 d.rijah. kjer se proizvaja uničujoč strup in o neŠtevilnih 1> >r-r.:eah vsake vrste, kjer je dobiti « sako mogoče brozgo za dracr de-nar. le j ravega blaga ne. Treba I 1 'gl-'df.4 i malo globlje kot v ooirledala I; dy Astor.) Stire in nove gosli. Na pariškem konservatoriju so -e pre.l kratkim vršili interesyuit-i! poizkusi, ki so hoteli dognati, iatere violine so boljše, stare ali love. Neki virtuoz je v popolni temi igral na fi starih glasbil, med njimi na en Stradivarijev in en -uadagnmijev izdelek, potem i>a ^e na 6 modemih glasbil. Zaporednost instrmentov je bila me.šji-tia in niti igralec ni vedel, na kakšen instrument igra, Muzikalni strokovnjaki, ki so prisostvovali poizkusom, so se s 1090 proti 10o4 glasovom otlločili za molatuo vezano .. 1.25 , Ouša popolna, v i»latno vezano L—' Hoja za Kristusom, v platno vezano ...................... 1.—- Marija Varhinja: v nlatno vezano ........................, v usnje vezano ............ 1.80 j Rajski glasovi: v platno vezano...........80,j v kost vezano ............ 1.70 j v usnje vezano .........'. 1,80 Sveta Lra. S ijosebniiui debelimi j črkami. v luntiin vezano ............ .90 j v usnje vezano ............ 1^0 Skrbi za dušo: « v plut no ve^auo .......... v usnje vezano ........... 1^0 Poučne knjige: Abf.rednik slovenski .............33 Abtrednik nemški ..............15* Angleščina brez učitelja.........40 .lng!vško-slovenski slovar i.er. Kern» .............. 500 Angeljska sruiba ali nauu kako ] _naj se k sv. maši streže.....10, Cirilica. Navodili za čitanje in pi- ji sanja srbščine v elrlliei .... ^30j Oomač-i zdravnik po Kneippu .. 1.09 i Dekletom. Spisal A. B Jeglič .. ^o! Geiipodinstvo. Praktična knjiga za p naše jrosjKKlinje. Trdo vezano ............ 1^0 1 Broširano ................ 1-20 Govedoreja.....................1» 1 H^tri račiinar .................60 Jugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 3 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ...................1.00 Katekizem, veliki (Zabret) .... .40 3 Knjiga o dostojnem vedenju .. 50 J Mladeničem. Spisal A. B. Jeglič. 3 1. zvezek .................60 P ii. zvezek .................60 P Mlekarstvo «* črtic&mi za živi- 1 norejc ..................... .75 3 Nasveti za hiš*» in dom. Koristna ? knjiga za vsako hišo Broširano ...................80 j Vezano .................... 1.001 Nemške; angleški tolmač .........60 Naša zdravila .................J Največji spisovnik ljubavnili pisen. .80 Nem&čina brez učitelja 1. del ... .................50 > 2. del .......................50 ^ Pravila za oliko.................65 * l" Cer«tninar. ' 1. letnik ...................60} 2. letnik ...................60 3. letnik ...................30 Praktični r*čunar .............75 Bočni slovensko in sbvepsko angleški slovar...............60 Slovensko-nemški slovar > (JanežiČ Bartol) .......... 4.— Splošno knjig<»«-odstA o. 1 in 2 del $2J»o! Siovensko-angleška slovnica ---- 1.50. Siovcnsko-angleški in angleško slovenski slorar, trdo vezan 1.501 Spretna kuharica .............. 1.25 Hovensua kuharica, trdo r platno vezano " tf.— Slovenski sadjar, vsak zvezek po .13 Slovenska Narodna mladina ____ 1.—' Varčna kuharica, trdo vrrzano ... 1.— j *'ošibia knjižica ...............50 ! Veliki slovenski spisovnik razuH raznih pisem, trdo vezano 130 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo- • vencev 1. zvezek .................. ..651 2. zvezek .................85 Razne povesti in romani: Amerika in Auerikaiici\ trd. vez. 2.50 Andrej liofer . ................ I Sueška vedeževalka ......... -33 IMgrajski Biser ............ X Bjrke in porednosti...........40 1-eli rojaki, trdo vezano ........ 1.U0 roman, trdo vezano ...... .71 Cvetke ...................... .25 ' Ciganov a oiteta ............................1 las je i.iat« .................. .30 i Svetina Bur ograj ska .......... i»€,l 1 cli z orožjem .............. .50 j»\e sliki — Njiva, Starka — (Meskoj ..................40 1 Dolga roka .................. .60 1 l>cvica Orleanska.............. 30 I ?»«ifaeti brat, (Jurčič) ...........75 1 I eteljica ..................... Z0 Ji lom in svet. Letnik: I»08 .... 2.00 I L'uhovni Boj ................ JiOjl Klizabeta .................... 2r1 1 ran Baron Trenk ............ J5 1 l ra Diavolo .................. .50 l-ozdovnik v 2 zvezka) ..*....-. 130 I grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 1 Gruda umira .................. 30,1 Hcdvika ...................... Humoreske. Groteske in Satire .60 Izbrani spisi. (Dolenc.) ji Spomini o Cerkniškem jezera. O gozda. — O burji ........ .60 i Jos. Jurčič spisi: I 4'iv. Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. Broširano ........ .755 Trdo vezano .............. 1.00 5. 7.v. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano.......75 Trdo vezano .............. 1.00 t), zv. Dr. Zober, roman. Tugom-cr, tragedija v 3. dejanjih. Br(>širano ..................75 Trdo vezano .............. 1.00 Krt salo duhov ................ 1.00 Kralj Matjaž .................60 Kmečke povesti, trdo vezano. Vsebuje 7 povesti ...............60 Kraljica 31 učeni ca. trdo vezano .80 Knjiga za lahkomiselne ljudi, «1. Cankar i .................. 130 Ljudske povesti, — Od hiše do hiše, — Sin .................. £0 ljudska knjižnica: 1. z v. Znamenje štirih ...... .50 2. zv. Darovana. i.odovinska 1 K»vest ........................ 30 o- Z7. Jernač Zmagovač. — Med Tlazovi .....................50 zv. Malo življenje.........o'5 tv. Zadnja kmečka vojska .75 <; zv, Gozd^rji-v sin.........30 7. zv. Prilujač ...............60 zv. Pasjeglavci ............ 1.00 it. zv. Kako sem se jaz liliji, (Brencelj) ................ l.OO 10. zv. Kako sem se jaz likal, f Brencelj) ................ 1.00 11. zv. Kake sem se jaz likai, < Breucreli» ................ 1.00 zv. Iz dnevnika malega po- tedneža, trdo vezano ........ l.Of 14. zv. Ljiibljanske stike. — . jEsreneet j) ................ .75 13. zv. Juan Miseria. Povest lz h-p&nskega življenja .........75 tfi. zv. Xe v Ameriko. Po resni- r-nili do^nlkih .............. .75 ^lali ljudje. Vsebuj^ 0 i>ovesti. Broširano ...................75 Trdo vezano ................ 1.25 tlimo življenja. st iz Japonskega.....30 1C. zv. Zvesti sin. l'ovest iz vlade Akbarja Velikega.............25 31. trs. Rdeča in be»ji vrtnica. ik>- vtst ........................30 2. zv. Korejska brata. Črtiea iz misjonov v Koreji .............30 i::, zv. Boj in Zmaga, povest .. .30 li. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .....................30 i3. zv. Angelj suinjev. Braziljsiat povest .......................J5 10. zv. Elatokopi. Povest.......30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ 30 zv. Preganjanje Indijskih mis- jonarjer .....................30 3o. zv. Mlada mornarja. Povest .30 šaljivi Slovenec ...............60 Trenutki oddiha ...............40 Višnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1JS Vera, roman ................ 35 Zvonarjeva hči ................ .65 Zadni dnevi nesrečnega kralja -60 Zaklad na kozjem ostrovu.....30 Zadna pravda ................ 30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir aH poganstvo .. .35 2. zv. Hudo brezdno...........35 i. zv. Vesele povesti...........35 ■i zv. Povesti ln slike ........ .35 1. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh .................35 Zabavna knjižnica: zv. Pegan in Lambergar .. .60 zv. Črna smrt ............ 30 24. zv. Zločinci .............. .50 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Bob za mladi zeb, pesmice .... 30 Dedek je pravil, pravljice.....40 Martin Krpan z Vrha. Povest s slikami, trdo vezano ........ .60 Mladim srcem .25 Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 Narodne pripovedke, 4. avezek.. 30 Pravljice in pripovedke ka mladino: 1. zvezek ...................30 -. zvezi-k .................. .29 Slavček, zbirka solških jtesmi .25 IZvončeki. Zbirka pesmi za mladino: trdo v«*ano .....................1.00 iZbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...................... 30 . zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi .........................j>o 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... 30 zv. trdo vezano. Vsebuje S povesti ...................... 30 y.\., trdo vezano. Vinski brat 30 . zV.. trdo vezano. Vsebuje 10 i»o-vesti ...................... .50 1'metniške knjige s slikami: Mlada greda: pravljica s slikami 30 Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00 Sneguljčica; pravljica s silkaml 1.00 Trnoljčii*, pravljica s slikami 1.00 Knjige za slikanj«: Mladi slika*-.................71 Sake iz pravljic.............75 njtge za slikanje dopisnic popolna z barvami in navodilom: Mladi unetnik .............. 1.20 Otroški vrtec 1.20 Za kratek čas 1.20 Zaklad za atroke ............ i.20 Razglednice: Zabavne. Različne, ducat ...... .25 New Vorške. Različne, ducat .. J25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...................... .25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 : Posamezne po ..............* .05 i Panorama mesta New York .... .15 Igre: Beneški trgovec. Dramska slika v o. dejanjih .................. 1.00 Ce sta dva. Šala v 1 dejanju .. .30 [Doktor Robin. Igra v 1 dejanju .30 Polina Solz. 3 enodejanke: Dva svetova, dediščina, trpini .... 1.00 )ivji lovec. Narodna igra s petjem v 4 dejanjih ............ 30 ihievnik. Veseloigra v 2 dejanjih .30 l-'.ndodejanke. Vsebuje 6 iger.....50 (•»udeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ .25 Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanj ill .......... 30 Išče se odgojuik. Igra v 2 dejanjih .30 j Krivoprisežnik. Igra s petjem v ". dejanjih ................ .351 Eiovarstvo ln ljubezen. Žaloigra iz Krščanskega življenja v 3 dejanjih ...........................30 j Mati. Drama v .'i dejanjih.......75 .Martin Krpan. Drama v D dejtiii- jih .........................60 Mei .'»eseda. Igrokaz- v 3 dejanjih .30 .Medved snubdč. Veseloigra v 1 de- j:"iiu ...................... 30 Naša kri. Igrokaz v -i dejanjih .60 Nič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s i>etjem v 2 dejanjih .......................30 Pokojni mož. Saloi>rra v 1 dejanju .30 Rodoljub iz Amerike. Veeloigra s Jjetjem v treh dejanjih .......30 ICa/valina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih .............75 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. Podoba iz iivljenja v 2 dejanjih .................30 St»rinarira. Veseloigra v 1 dejan jo .30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ...................60 Težke rib?. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30) Žila« Veseloigra v 1 dejanju.....30, Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih .......................23 Zbirka ljudskih Iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jeza nad petelinon. in kes.........30 . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, tkanje ................ .30 . hi 8. snopič. Sinovo maščevanje. Za !?vuvišče, Občinsk tepček, Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči ...................60 . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... 30 lo. snopič. Ferdinando ali spreoba^ nenje roparja, rdeči nosovi .. .30 JI. snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda .30 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastiriei in kralji, Ljudmila, — Pianšarica ...................30 33. snopič. Vestalka, Smrt Marij« Device, Marijin otrok.......30 14. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. .30 115. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 30 30. snopič. Mojstra Križnika, — Božični večei i Svojeglavna Min-ka ...........................30 17. snopič. Dimež, strah kranjske dežele i Oh ta Polona. Trisiljen stan je zaničev&n.............30 18. in 11). snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške IViejke .....................60 20 snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka...............30 I Pesfni in poezije: 1 [Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Fuutek) Trdo vezano .................73 Moje obzorje. Eng. etero mešanih glasov .......................... .40 Naša zT ^zda. Za samospev o kla- \irjem. (Foerster) .............25 Naši himni: Lepa naša domovina. I^ože pravde ...................15 Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek ...............40 2. zvezek .....................40 Planiuki*. Pesmi za sopran, alt in ba>. 1. zvezek ...............40 2. zvezek .......................40 Pomladanski odmevi, Pesmi za so-ran, alt in bas 1 zvezek .....................40 2. zvezek .................... .40 Slovenske zdravite. < Fleiscbman) 2. zvezek .......................50 zvezek .....................50 Venček narodnih pesmi za čvetero-glasni moški zbor. (Gmm.) — 1. zvezek .......................30 Zdravice. za petje in klavir — (Parma) ......................75 Narodne pesmi. <ŽIrovnik.) 1. zv. .15 2. zvezek .......................15 Male pesmancc: .Na planine ...................10 P011 oknom .................. .10 Pogled v nedolino oko .......10 Pri oknu svo molče slonela.....10 Jadransko morje ...............10 Slovo ......................... Slabo sveča je brlela ...........10 V sladkih sanjah .............10 Zrinsko Frankopanka .........10 Cerkvene pesmi: 12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — I FoerstT» .................. J>0 12 Tautnin Ergo. (Foerster) .....60 12 T ant um Er«o. < Premeri) ____ 50 M issa iti llunorem Caeciliae — (Foerster > ...................60 Mašne pesmi za mešan ibor. — (Sattneri ...................0<5 Slovenska sv. maša. za mešan zbor 3 spremljavo orgel. (Laharnart .50 Note za tamburice: Bom šel na planince. Podpurl slov. uar. pesmi. (Dajuk) ____ 1.00 Na Gorenskem je fletno. (Bajuk* 1.00 Note za citre: Sarai'an. Ruska pesem ...........40 Slovenski citrar. G najbolj priljubljenih slov. pesmi prirejenih za citre z besedami ...............50 Note za klavir: Potovanje po Kranjaei. Narodni nalivi. (JakD ................ 1.00 Kot nekdaj v maju. Valček. Uakl) .75 Igubavno Mebetanje. Polka ma- yurka. (Jaki) .................50 Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in i»et-je. Vsebuje 33 priljubljenih skladb. (Jaki) .............. 1.30 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) 30 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .60 Po-.drav z Bleda. Koračnica. —: (Jak< 1 .................... .50 Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. (JakD .........................50 Pripoznanje. Polka maznrka. — (Jaki) .....................50 Primorski odmevi. Fantazija. — 'Breznik) .................. 30 Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) .................. .50 Slovenski biseri. Skladba Iz 28 slovenskih narodnih pesmi. — (Jaki) .......^.................75 Sri-no veselje. Polka .............50 Vesela plesalka. Polka ...........50 Zmiraj /vesfa. Polka ...........50 Zemljevidi: Združenih držav. Veliki.......30 Združenih držav. Mali.........15 Slovenija .................... .15 N«iva Evropa ................ 30 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky ln Tennessee, Oklahoma. Ohio. Indiana, Montana, Mississippi, New York, Washington. Wyoming — vsaki p<> .................... J55 Zemljevidi ; Illinois, Pennsylvania, Minne«u». la, Michigan, Wisconsin, West Virginia — vsaki jk> .................. .40 Velika stenska mapa fcvr&pe .. 2.00 Brezplačno. Kdor naroči kako knjigo, priložimo mu knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavce v Penn-sylvaniji brezplačno, dokler nam zaloga ne poide. SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. Y. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne TTivr po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. . . j " * t "Glas Naroda" (Slovenlp Publishliiff Gompar^) 82 Cortlandt St9 New York —1 ■ --, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.. .f. .. . Knjige pošiljamo poštnino prosto. Dr Ivan Tavčar: VISOSKA KRONIKA. t X I-! L t— 1 JL J 1695. (Konec.) Tistihmal je bilo. ko je stopil v hi/.ar« t majhen človek, na katerim ni bilo ojKiziti ni«'* jKjsebnega. ]*ri vstopu j»* z veliko spoštljivo-stjo v/.«-] t. glave svoj t riogelnik. Za njim se j»* trlo vs<» polno samih generalov in oficirjev, na katerih »>e je svetilo obilo zlata in katerih obleke so bile obšite z drobnimi in dragimi špicami. Princ Eti-g» iiin> }>a ni nosil n<- zlata, ne pre-vt liko špie, pa se j»- vzl c temu takoj dalo spoznati, da je naš vojskovodja in naš general. Pristopil j.* k vsaki postelji i i zgovarjal se j-- z na.jni/jim vo-. iE:• >tii in tulažil lit/il svojo roko ranjencu na <"*el3 1 t izpreg«»v<-ril: M**rei bien ! ka t s+* pravi j m > naše. da si* gospod pi;nc Kug«nius zahvaljuje za do prineseno delo. Tudi k m« ni je prišel, a odgovarjati nis. ru mogel radi velik«-svoje slabosti. Kanocelniki so neko i šepetali, nakar je genera! po-loži! svojo drobno in voljno roko r»a vro/»' moje «'*elo, rekoč: Mere' bien! — to j*- bila edina zahvala, ki se mi je dala za to. da s- m bil v laške d< /.♦•!• nesel na trg svoje življenje za cesarja, ki pa pozne- ni ni«'* wč povpraševal po meni kako se mi godi in kako izhajam Drugo jutro s.- prebudim, in gb-j, tik iiinie prazna postelja prejšnjega dne jc dobila svojega btlnika; j*»n«H*i so bili privlekli t ž.k«'ga jezdeca, ki j*- sedaj ležal na nji. Poprej so mu bili odrezali roko in nogo. tako da je tičal v šir« kili obvezah. Bil je tako slab stelji. Pred mano je ležal « lov«*k z dolgim, suhim obrazoiz.. ki j«> bil z divjo brado gosto zarast* ' in v katerem so oT-i ložale globoko v jamah, prav kakor pri n iln ii. 1'piral in upiral sem svoj |)«'«_rlei| v tega soseda, in v slabot-r.e moje možgane j«* sili;« misel: - K .j«- s«*m ž.- videl te-a človeka! Tako s«-ru «j-a «rledal eeb* ur«- N;. vsezadnj*- s.- jt. prebudil tu«!: sos»,j, in v jamah na obrazu sta s-1 utrnili dve medli lučci. Hudo j. Mukal. nato pa s je uprl njego\ 1K1"b• d v me in zrla sva si iz „ei v o("i rojx't cele ure. Moj Bogf kje s«*:m Že videl ta obraz.' Bil je pivru-an in opusto-š' n kakor njiva, če je udaril ob plobi hudournik črez njo! Ceniti se nisva mogla in niti glave nisva mogla dvigniti. le gledala sva durg drugega. Naposled se j«* kako riz dalj«- tam za hribom začul ont mo-jrf | st1el^i ^pokorno'' ln [skesano priznal, da je na sodbi! v Loki ležnjivo pričal proti Agra-* , ti SchwarzkobLerici, da je vse. kar je tedaj govoril, bilo izmišljeno, in tla prosi njo in druge, da bi mu odpustili in prizanesli. Sam ''cure" je to svedočbo j>odpisal u jo meni izročil. V noči potem je Marks "\Vulf-fing umrl. Moja želja je. da bi mu »vttila večna luč! — Ko sem se vračal, jc bila spomlad tu: hruška in črešnia sta •veli. in cela Poljanska dolina je iosila belo pečo. XLsta me priea-covala Agata in Juri. a sprejela ita me. kakor da sem vstal od mrti. Onemogel sem bil in vojna ne je bila poludila! Ali ta dva >ta me objemala brez konca in kraja, in odprla sta mi vso svojo lišo. Po tej hiši se j.* takrat vla-ilo malo dekletce, ki j«- sic^r še toma.i lazilo, pa s svojim glasom 'minilo že skoraj vsak kot in ko-' i ček. Tu in tam se j«- še vlegal Vgati mrak na lice in njeno oko ne je včasih spominjalo na pogle-ie. s katerimi se je tisti «lan. prej icgo je stopila v vodo. ozirala po iolini navzgor. Tisti čas je župnikoval pri nas ros pod Janez Ki-stuik Sinik. — rakoj drugi dan sem se napotil 'e njemu ter mu izro«"il svedočbo, tatero je bil Marks Wuiffing na Uiirtni svoji postelji podkrižal in catero je bil gospod "cure" pod-ji^al. Gospod Janez Krstnik je >il pravičen mož. Takoj prihodnjo ledeljo je s prižnice govoril in judenr dopovedoval, kaka krivi-*a se še vedno godi Agati Khal-anovi. o kateri natihem marsi-:do v gorjanski svoji nespameti ■nisli. da je morda le delala točo n nevihto. Ošteval jih .je. da jih jc obilo povešalo glave, nqkar je :> rt bral Mark sovo svedočbo. «ro-voriJ o njegovem podpisu In po-. edal kako ga je Bog že na zemlji rdarfl. ko mu je razbil desno ro-ce, s katero je krivično pirčal ter iiu vzel levo nogo, v katero si je .i! rano vrazela. Lljudstvo je bilo^ rmjeno. Preti cerkvijo se je vse rit okrog Agate, da so ji stiskali oko. Tisti dan je bila naša -round in ju |x<češčena kakor nnnVni-•a. in l-osjmk! Bog je zaukazal. da Sodi k«met* njenemu trpljenju. — -am Peter Debeljak se nam je •ribližal. ko srno hodili od bož>? dužbe proti domu. in prosil, da 'i mu bilo odpuščeno. Podali smo i roke in obnovili staro prijateljevo. Ko je cvetje izginilo s travnikov in vrtov in ko je vročina pri-'tajala. sem pri lepem vremenu •izil k njivi pod gozdom, tja. ijei mi j- bil svoj čas oče povedal la je visoški dve kmetiji meni na-neni I. Ravno na istem mestu sem egal v travo. Velikokrat sem ta-io ležal na solncu in nad dolino, '.i je mrgolela pod mano; in tail at se je razvijalo pred mano. 'car sem doživel v preteklost L Tu u tam se me jt* polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in Irugim v težavo. Pa me je hitro zapustila ta želja, ker vojščak, ki eži težko ranjen sredi bojne po 'jane, ravnotako nerad umrje, ka-cor se nerad loči od sveta boga-aš. sedeč pri polni skledi. V takih renotkih sein dobro vedel, da te. aaj si še tako zapuščen jn osiroma-en. veže trdna veriga na nekaj, "esar vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je —zemlja, na kateri^si se dil. To je naša edina neskalje-ia prijateljica, vedno ti kaže en ■n -sti obraz, in zvesta ti ostane, ■«' jo še tolikrat zatajiš! Ko tako 'ežim. mi sili iz ruše nova moč v »nemogle ude. in prav vsaka ko-•eninica pod mano poganja tudi moje telo. da se čutim eno z čemijo, na kateri ležim. Zemlja domača — ni prazna beseda: del K1 mojega življenja, in če se mi v/anie zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem ♦eiesu. te sprejme domača zemlja ' iftim obrazom, kakor t.e je spre-:e!a nekdaj, ko so te še v zibel *M«lagali. Nisi doživel spomladi, la bi te ne bilo objemalo njeno ■vetje, in ne jeseni, da bi ti ne bi-I i sipala svojih sadov. Mogoče, da ie težko umreti — moja vera to -—pli toliko zapišem, da bi ratjsi o. diki od gladu, nego na zlatem ?to- [lu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe! Tako večkrat premišljujem na zeleni t rat in i pod gozdom. Tu in tam gledam tudi v pretekloat: — pred mano s vlečejo široke vrste težko oboroženih mož, vrsta šarži-ra na vrsto, ranjeni padajo in u-mirajo. bogati prapori se vijejo. jezdeci žvenketajo na svojih konjih, sami generali pridirjavajo. victorija jih obdaja, trombe se og-Icšajo, topovi gnne — vse to pa izginja, kakor izginja dih s stekla. m ostaja mi edinole sladka zavest, da sem zopet na svoji do-u-ačl zemlji, ki me objema, kakor objema mati svojega otroka ali kak^i* objema nevesta svojega ženina ! X«*kega dne sem zaspal pod gozdom in sem se zopet prebudil. — Helas! kako je pričela hiteti ura sredi mojih pljuč. Tik mene je sedela Margareta Wulffingova in pogleda ni odineknila od mojega obiaza. čakajte, bila je pet let mlajša od mene. bila je potemtakem stara sedemintrideset let. ali bila je še vedno čedna ženska, ker njenega obraza še niso bile prv-orale skrbi in ne bridkosti, ki jiii je bila preživela. Izpregovorila je; — Izidor, govorilo se je. da si slab in da bi ti prav prišla post i ežba. Nisem hotel izreči trpke besede ali sem vendar nehote odgovoril: — Margareta, se nisi še možila? Sam nt vem. kako sem prišel do takega vprašanja; ni mi bilo prav všeč, da je prišla, ker je nisem klicr.1 — Cemu bi se možila? — je zajokala in pristavila je še: — Leh-x«> bi se že bila. saj je dosti moškega spola po vaseh, ki komaj 'aka. da bi snedlo doto ženski, ki je sama in zapuščena. Tega nisem mogel tajiti. Zatorej sem le vprašal: — Kaj pa hočeš? Odločno je odgovorila: — Saj sem ti ž»- povedala: po->trežniea bom pri tebi. Vendar vidiš, da ti domači, ki te imajo res radi. ne morejo zmerom postreči. \a polju je delo. v hlevu je živina ■n prej ko je to opravljeno, prete-"e <"-as. To pač vidiš, kako se peha Agata, pri tem pa trepeta, da boš hud, če nisi postrežen. kakor bi moral biti. ker ti je rana pustila bolezen v telesu. — Kar nič ne ugovarjaj! Ko je tako govorila in ko se ji )e v očeh nabrala odločnost, je bila všeč meni, siromaku — pa jc pač nespametno, da kaj' takega zapišem. Ali v tej vojski nisem zmagal. Kmalu se je prikazala tudi Agata ua bojišču — ti dve ženski sta bili gotovo sporazumljeni — iu njena vojska se je združila z Margaret ino. Toliko časa sta me obdelovali z mušketami in topovi, da ■icm se vdal na milost in nemilost. Privolil sem torej, da je prišla Margareta Wulffingova v hišo. da mi je stregla. In kako mi je stregla ! Postavila si pred vrata moje čuinnate posteljo, in če sem ie malo zakašljal, malo težko za-?opel iz prestreljenih prsi. je v temni noči takoj prihitela in povpraševala. ali ne potrebujem te-_a ali drugega. In zopet se je lepega dne oglasila Agata Sehwarzkoblerica. — Imenitno je pričela govoriti, da tako ne more naprej, da je Margareta meni namenjena, da na Jrugega ne misli, nego name. in da že leta čaka in čaka; tudi ne gre zavoljo ljudi, in da se je v fa-fi že opazilo, da imam premlado postrežnico. Kmalu sem bil okrog in okrog obdan od sovražnika, in zopst .Qem se moral vdati. Dne 29. avgusta 1707 je naju poročil župnik Janez Krstnik v poljanski cerkvi pred oltarjem rožnega venca, in lepo je nama govoril. Ali ženin je komaj stal. nevesta pa j? bila vendar silno srečna in riti vedela ni, kako se je sestricam obraz zavijal, ko sem hropel na njeni strani iz eerkve mimo množice, ki ie prišla past svojo radovednost. Tisti dan se je prenesla iK.stelja moje postrežnice v mojo čunmato, in Margareta Wulffingova je postala moja prava in resnična žena! "Stregla mj^ii kilcop prej.' hala mi je vae mogoče reči, in ako- ' raj nikdar me ni puščala samega. ■ Ali vzlie temu je tudi pri hiši ue-I lala. kolikor je najve*- inog^a. — Vse jo je ljubilo. predvsem, pa sem jo rad imel ;Jaz. njen pravi zakonski mož. (losp >d Janez Kr-'stnLk je velikokrat govoril, da ■ dobi. če umrje in če bo on še ta-I krat v Poljanah, na kamen nap:s: | " Margaretha eoelo elemente fru- itur", ka;* se menda pravi: Margareta je čisto gotovo deležna popolnega nebeškega kraljestva! I Pripisano. ! Jaz, Georgius Post um us. sin o-četa Izidorja, rojen j>o njegovi , smrti, ki mi živi še vedno črez vse ljubljena mati. Margareta AVulf-I fiugova, sedaj sedamnajst let star j in v šoli pri očetih jeznitih l.jub-; Ijanskih. potrjujem in pričam. , da je naš oče Izidor v Gospodu j sklenil svoje dneve 20. decembra [ 1710. Poklican j«* bil odtod in le-j hko je umrl. in prehudih bolečin j mu ni bilo prenašati ob smrtni j uri. Tisti dan, ko je umrl. je dopoldne še okrog lazil, popoldne pa je zaspal in na oni svet se je preselil kakor rum«-n jesenski listič, katerega je lehna sapa spihljala z veje. Počiva na pokopališču sv. j Martina v Poljanah, in izpolnjene (so nad njim besede: "Parva do-mus — magna quies". kar se pravi po naše: Mala hišica — velik počitek. — Bog mu dodeli ta počitek. nam pa blagoslovi Visoko, ker smo potrebni tega blagoslova morda ne manj. kakor ga je bil potreben Polilcarp Khallan. prvi gospodar dveh kmetij na Visokem ! Težko je namreč ležala Gospodova roka nad otroki, in skoraj se zavedamo, da pred božjo milostjo še ni zadoščeno krvi, po Po-lškarpu preliti, in ne življenju Jo-šta Schvvarzkoblerja, ki je bilo pregrešno. Siba božja nas je tepla. Leta Offt&a^fliiklatila s srbskih bo-jišč neusmiljena morivka, divja kužna bolezen. Na Visokem je pograbila in pokončala go>jx>»lar-.ja Jurija in najstar-\jštga otroka Marijo Ano. tako tla smo imel* v enem tednu dva pogreba. »>rdaj še živita obe materi in Suzana, hči Jur ja. ter jaz. Georgius Post um us. sin Izidorja. Na štirih :«r-"h počivajo pot«*mtakem prihodnji časi visoških dVeh kmeti.;. Mati Margareta in mati Agata stikati dostikrat si v i glavi skupaj in čebljata kakor dve račici ]tri vodnjaku. Moja mati pa mi je tu in tam v svoji posvetni zaslepljenosti prikrito in sramežljivo nr. kako namiga vala to in ono. Tudi devetnajst'etlia Suzana m«* včasi prt-sonet i s {»ogledom, ki skoraj ni dopuščen m< d najbližjimi sorodniki. Vse v meni pa hrepeni, tla bi tla 1 svoje telo oltarju in tla bi opravlja! svet«« službo za duše onih. ■ ki so se na visoškem dvorcu pred 'mano s sveta ločili in ki še vedno t iščejo božjega usmiljenja! Ko je vendar na svetu najlepša ženska moja dobra in ljuba mati Margareta in ko vendar* nikjer in nikakor ne opazim razlike med mlado in staro f.ensko — kako naj se dotaknem druge ženske, bodisi, da bi bila to naša dobra Suzana. _ Sani Bog ve. kako naj se rešim >z stiske, v kateri zdihujem k Njemu : Madžarske tekstilne tvornice. V ma lžars-ki državi se je iz/a oktobra leta 191 S. osnovalo dvajset novih tekstilnih tvornie. Nov planet. Algirska zvezdaniica v Afriki poroča o odkritju novega planeta, ki se jim je dalo ime "1920 IIZ"' ter je napol planet, napol komet. KadaF je solncu najbližje, je odda !jtn od njega 31 miljoiionr milj. -Njegova p'it se križa s -potjo Marsa in Jupitra in se po nekod stika s potjo Sal uma. Pot okoli solnca napravi v 13 letih. advertisements NAZNANILO. Pri redni mesečni seji društva s\. J"ž«-fa. št v. 12 v Pittsburgh Pit., dne 7. maja 1!)22 se je odo brilo z večino glasov člansiva da se vsi člani tega društva vde ieže polletne s«-je, katera se vrši dnt 11. junija 1922 ob 2. uri j>o poldne v sobi št. 11 na f>7 But tier St. v K. S. l>. Pri seji tega ti ne se bode razmotrivalo o 2"> letnici obstanka društva, kakr b* s«* ta slavnost obhajala in da se določi čas. kedaj se naj vrš ta slavnost. Nadalje je še ve. važnih točk za rešiti. Zatora. vas uljudno in bratovsko vabin vse člane tega društva, da se \ obilnem št«*vilu vdeleže te seje Pi sebno povabim tudi še nepre vet' oddaljene člane od društve nega sedeža, tla tudi oni enkral pridejo na sejo, k«-r potrebno je da vsaj enkrat na b*to član prid« na sejo, se sam prepriča, ka k-» se napreduje pri društvu. Ta ko skoraj rečeno, da dolžnost ve že vsakega člana, da se enkra vdeleži seje v letu. da je san prepričan, ali je vse v redu. Apeliram tudi na članstvo na šega društva, da dobro priporo ča jo svo je otr' he v Mladinsk oddelek društva, ker ravno s mladino bomo napredovali. Vsa kemu članu tega društva bi pri poročal, ako še nima svojih otrok pri društvu, naj se potrudi in pri de k meni. Jaz sem vsak čas do bre volje iti z njim k zravniku da se njegovi otroci sprejmejo v društvo. Vstopnina je 25c in me sečnina malenkot 15e. Toliko ce njeni sobratje in sestre v prijaz no priporočilo. jZ bratskim pozdravom vsem članom in članicam tega društva fcekor tudi bratski pozdrav vsem članom in članlcom J. S. K. J. Vincent Arch, tarnik SLOVENSKO MLADINSKO TAJ-fBURAŠKO DRUŠTVO "ILIRI JA". Od leve na etesno so: Alojz Komp tre Slavka Kompare, Ivanka Jakš. Ana Jaksa, Anton Dekleva. prof. Alex. J. Muckar. Mary Ant lo^ar. Vidica Kos, Ivanka Dekle a. Mary Ooritp. lo mladinsko tajnourasko društvo je priredilo ^vt.j prvi koncert dne 27. maja. l)a se je ta kuicert tobmsel nei»ričakovano dobro, se in« ramo v jwvi vr.st.i /ahvai.ti našim dobrim Slovencem. Marsikdo i se j«* vdeležil k« uei rta iz radovednosti v prepričanju, da -e b«» il 1-gočasil. ko pa so > ■ za'-«*le prve [točke programa, j«* bita videti ;>re-m uečenie vst povsod. I . _ : j Naj ini bo dovoljeno omeniti še program. 1. t< čko je zaigra! er-jkester F. Poštarja '2. Govor na-šega javiuga tarja l:'. .\nt- :ia ■ ZbaŠnika On .i" v \zn»-šc:iih be-jsedal: j?'»jas:iil iravz«»č:m p. :n n ])otli>ornih društev, kakor tudi I kulturnih. Ker je Zbašnik prve i vrste govornik, .j * žel krast n • aplavz -'!. Na^rop sb«v. mladin- >«« v pravih rokah. (I. "" Planinska >/;i" pela v duet u I. > jz liili- ;ar liaritom in Mi--; Ko/.al j.t i loll ' v .pran . 7. •"Mojemu na-"1 i" i« .b-"-;iauivala Miss Ivanka D ki e vri 1 *as" je bita dekla-:nac:ja zelo težavna, jo je izvedla naša Ivanka p-vo! ju". *v ""Ljube-'.en in [>« >ulad" nam ;e za.]>elo na--e pevs-!io društvo * ■ Prešor.-n". Kljub t«-mu, da Prešeniovci /avno zdaj brez učitelja. izvedli -viij i nalogo zelo sijajno. ' Si-«ve nskc zvoke" nam je za-gralo -!ov ml:!.eboval ^tiii slovenske ]ie>mi skupaj. S tem koma-■im ie naša mladina presenetila vu!-i .-včau. Kotoran, IVimor'c iu G oren j "e, pui;; -pl jall j K) starem >e /o Ve S;.,ven"e. < >u.raškega dru šiva Ilirija" izrekam prisrčni ,'a'ivalo vsem. kateri s. nam pri jioinogli k tako krasnemu uspehu kakor tudi vsem navzočim. Poka zali st<*. da veliko cenite sloven sko nihulno zatorej vsi lahko pri «*akujete s-iMVŠttvvanja od vase mla • lin«*. Se «*nkrat prisrčna hvala Pint »če valeč. glas naroda. 9,- jrx. 1922 Društveno življ enje v Pittsburgh^ Penns ylvanija. recej na boljšem k«'i smo bili v jn ičetku tekočega lt ta. Delo sedaj lažje dobi in se ne vidi toKk.i ! »rczposcl n i h kakor prej. Večin;1, livarn i;i mdtito]»:lnic obratuje polno paro. Kar se tiče Slovencev, v tlru-/abnem življenju smo v win n:i boljšem. lataano l«'p.» število po.i-pornih društev. k;ir tudi iul-tu'-nih. Pred ne-iuviiim č»~ m >• .iC Vs'an »Vilo še ello z iuieilom : Slovensko mladinske tam;u.iraško društvo "Ilirija", katero « 1,stoji iz tukaj rojene mladine, sedmih deklic iu dveh fantov v staruSli od 12 d j 14 let. >kega tamiuiraškega dru-tva, ki je zaigralo am«u*. himno ""America* in potem slov. himno '"Naprej zastava S'av-". Naj omenim, tla se j'- mladina vatlih: igranja koma.; de--'t iedn«-v in tla je komad jako težaven. ]»a nas je v igranje. 4 "'Slovanski Brod" nam je zapelo na*^:' pt-v-k 1 dru'rvo "Prešeren". Z- :>et -.mo "m -li priliko se pi epr:čattla - > na*: :»**vci na inert u. "Str.*nad<-" je iizvajal ua tambr.e u'itei.j tamburaškega zbora A. .T. Muckar. Spremljala t:a je na gla--.vir M'ss Anica -lak-' šii. Tukoj smo ri ameriški himni. Ko pa t »trm-i končali m j«* zastor padel, je bilo toliko aplavza in krika, da so morali š«-enkrat ponoviti. Zatem na^ je vse navzoče ]ir«*-seuetil naš stari dobričina slikar in javni notar g. .Matija Skender. kattri j.- podaril t aiuburiškeinu društvu krasno .sliko. Slika je velikega pomena in krasno -lelo. Predstavlja mlado dekle. Zgoraj j.- primeren napis z:i društvo, kateri ^e glasi: Ilirsko me kliče I.atimc in G rek, sh.ven>ko mi prav "jo Konec požrešnega volka, H | Nadaljni notoričm" volk je bil i ubit od nekega lovca biološkega joodelka fxdjf'delskega departmen j ta. Ta volk. čeprav ne tako pro-ishil kot Guster. Bartlett in drugi zrani volkovi na zapadu. je bil 'kljub temu znan kot >krajno ško. j dljiva žival v več kot omejenem ozemlju. Glasi se. tla se je j>«»tika^ ! po Taney in Ozark okrajih. Mo. I ter tudi v Boone in-Marion okrajih v Arkansasu. T'ničil je za več i tisoč dolarjev vrednosti živine, v-I Ključno polno odrasle krave in vole tekom dobe. ki jo trajala najmanj šest let. Iztrebljenje veveric. I Okraji države Idaho sodelujejo ;z biološkim oddelkem pol jedolske- j ga depai-tmenta pri iztrebljenju 1 veveric. Živečih na tleh, ki pov- I zročajo velikansko škodo ker se pr« več razmnožile ter so dolo- Jčili v ta namen svoto .^22.219. Te veverice nis«» škodljive, do- jkler j«- njih število onn-jeno, a r vspričo boljših življenskih pogo- j« v £0 se v zadnjem >'•; >11 zelo raz- j množi!•■ ter p«vzročno t'armer- j j« 111 veliko škodo, i ADVF.BTiSEMTNTS BOLGARSKI KRVNI ČAJ7 vzet vr«! pred počitkom pomaga naravi. KATflKTI PREHLADE Za.e- it\ti iiro-i lniluer.ct. « i/.ivjri jtti :t Otibro uravnati Bulfr?»r«ki Krvni čaj ustavljen ia iFtih Seli \ žile vam Ja bogato, rJe->"0 ki i if. m« da s*- :/1 flite bolezni J-ekarna^jl ga prc-iijajo vsepjvsod. ;ili po p.-ti -tivarovano «n v»-lik .Iružin--Vi zuvej ill., ili Z navoji $3.15 ali 6 .-:\-oj v «5.r->. N*a«l-.v 11. il .n »chUclc. I Pi-fSid.nt Maiv-; pr. du.-t? Company, 9 Marvel Building. Pittsburgh, I'a Zastopniki Zastopniki "tilas Naroda" kateri mo Ikx.blaičeni pobirati uarocuino zn der-nik Naroda", t^ak zastopiiik izda potrdilo zm svoto, Mero je i>rejel ln jih rojakom prlpo-tH-aino. Naručuiua za "Glas Nt»roda" Je: Za eelo leto $0.00; za ikjI leta $3.00, >a štiri meseee $-.00; zt četrt let* 1.50. tSaa Frai.cisto, CaL: Jakob l au^In. Denver, Colo.: Frank Skrabe«-. Pueblo. CoIm.: I'cter Cuiig, John Germ, i in t rank Jaiiesh. Ulida, Col«.: I^mis Costello. ' i»':anap« Jis, IniL: A^iij Kuduian. j 1iuto«i. *nd.: J 4»»"lioit. Uolskar. A uro: a, JU.: J. Verbid. | Vhicago, 111.: Joseph in Joe. Bevčtč. "oliet, II!.: Fr. B^m^ii:, Jobn Zaletel. |La Salle. Ili., Jos. Sr-Jkh. I lasroutah. 111.: Frank Anj?u«tln. ^or'li Chicago, El.: AnU«n Ko**al la ! Math OK^.H- Sprin^fleld, II!.: liav^r. IiarboH.-h. Waukegan, Ul-: Frank lVUtovSefc. 'rankliu, Lans. iu okolico: Jotm Ropu vš. DCii.mill^r, Md.: i*t. Vnrt,>p!ver. Chishoini, Minu.; Frank (io?te. I'llly, Miiin.: Jos. J. IVshel. | ^veleth, *Finn.: i.otis »JovEe. ( »ilbert, Minn.: T^oul« Vesel. .: Math Hlapnlk. !.orain, O.: I.ouU P.alant in J. Kumiie. (Mle», O.: Frank Kogovftek. y^.Uiistoivow, o.: Anton Kikt-lJ. 'mbr'dje. Pa.: Frink JakAe. IxuIh Hrihar. iror,ght:»p, pjt.: Anton Ii-avec ItUrdinf. Ta.* J«An ]>emshar Cv^emaogL, Pa.: J. BreKovrc »n ^KJ I Rovartfiek. Claridge, Pa; Anton Kozoq^.v ln is Jerlna. Junto. P» : Atniin Oshaben. Cxport, i>a.: L- KapanW. 'orest City, Pc„: Mjuh Kan,lr». "arreli. Pa.: Jerrr TAorn. niperiat. Pa.: Vat«**itln Prterr*L irren jbur^, Pa.-. Frank ^ Trwin, Pa.: Mike V^rSea. Johnstown, Ta.: John Pol«no. Iuzerne, P» ; A-.toa Os/mik. jMovdel!, Pa.: Aulon Malovrb. 'Miuirr. Pv: FY«:.k JWiraha-. Mooa Kvn, Frank tfaft>k, rrank PrxlniiJgpk. j ^ttPbureh, Pv: 17. JaaoblcU, Z Jai- she, V'^c. Arh In Ig. Magister Palpbton. Pa.: Martin Aoroihetr, j Residing, Pa.; J. Pezolrc. Kockv ood. Pa.: A. Eochesar. Steel ton. Pa.: Anton Hren. 'c-tle Creek, Pa. \n okolico: Frapk Sehifrer, West Newton, Pa.; Joseph Jovan. W^lte Valley. Pa.: Jurij PrevJ«. Willoclt, Pa.: J. Peternel. CoKeton, W. Va.: Vrank Koelan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Siieboygan^ Win.: H. Svetila. West A »a«. Wis.: Prank Skok. Nick Springs, Wye.: LouU Taocbu In a. Justin. Poles $«ri navederfh se pooblaHc«! pobirati unhlM todl rwi fhil * WL J. Tri leta. t No/ela. — Ruski spisal Antov Čehov. Za "Glas Naroda" prevel G. P. — (Nadaljevanje.) Sicer se -iti ne mudi p«s»hio z ravolisčcm. — jt nadalje-val t» r govori1 zudir'jivn. obrnjen proti zdravniku, ki se je oziral k< t da ne mon- nikakor rj>un«eti, kaj je »iovcdlo do te^a, da j»* dviuni' \juašaiija o medicini in higijeni. Najbi/. .>«» poteklo še dosti časa, predno se bo poslužil prora čunov. l»"jini »e, tla '»o padlo zavetišče v roke naših pomožnih hum-huparjev tr; elovi-ko'jubnih dam, ki vedno runinjrajo vsako podjetje. .Julija ^er^ejevna se je dvignila trr ponudila Laptevu roko. Oprostit« uii, je rekla. — C as je, da greni, ^poroč':*.; moje pozdrave s-stri — Ku ru-ru — .u- krulil zdravnik. — Ru-ru-ru. Julija S »»•... vhr j.- otlšla ven in potem, ko je ostal nekaj vo-:■;» s-- j«- L; j te\ r>«'s:«jvil «iil zd'avtiika ter odšel d&mnv. Kadar je • lov« k i t z.i l . v«.l,,« n ter s«- čuti nesrečnim, kako trivijalne se mu ;■ n:e-lieini in zavetišču /a iMavee. Čutil je z grozo, da ne bo ii.s.-l misled njega dio- tlosti t; doc \olj»- ier se uprl skušnj ivi, tla jo vidi ter iro-vori r iijo m u;i ; < pet prepriča, da ne pomeni on za n.io prav ničesar. in da i. pot* m bi bno i.-to. Kaj je cilj vsega tega? Kako in ksdiij s.. l>tl \M. to končalo? Ko je pri-el d. ino\, je šel takoj k svoji sestri. >!n,i Kjodorcv -na je i/.-l« la'a vcuim močna ter delala nt is trdne ženske, a vsled . njene ]»i»sem tljive bledice j,- izgledala .->e vedno močna ter delal* utis trdne že, sk.e \sle»l njene presenetljive bledice izgledali kot mrlie, p.sebno k.idjr je. kot ravno sedaj, ležala na svojem hrbtu, / zaprt in o. mi Njena najstarejša hčerka Saša, deset ' s*ara dt!»l:e;:, je s-.'deta .»ob g nje ter čitala naglas iz neke knj:ge. Alojš j« pi.š« !, — je rekla bolna ženska sama proti sebi. '/.< dolgo je i>ii uveljavljen med Sašo in njenim stricem tih dogovor, da i/ineiioiir« .»*-dita pri bolnici. Ol> tej priliki je Saši zaprla svojo knjigo ill O. »J.i tM i/.u« »vorila besedice, je mirno odšla iz sobe. Laptev j. vzel \/. pledala neko zgodovinsko novelo, poiskal pravo s tran, st ib-1 ter pričel čitati naglas. Nina 1 jedon^na je bila rojena v Moskvi iz trgovske rodbine. S svojimi dvema bratoma vred je preživela svoja otroška leta iii* mladost na družinskem domu na Pijatnicki cesti Otroška leta so bi-'a dolga in mučna. Oče je strogo postopal r. njo ter jo je celo oO dveh ali treh prilikah pretepel z bičem in njena mati je imela dolgotrajno bolezen t« r j. umrla. Služabniki so bili surovi, umazani in hinavski. Hišo s.t ob skovali popje in menihi, prav tako nlr.avski kot služin.'-ud. ..Villi so in pil ter se nerodno laskali njenemu očetu, katerega nivo marali. Oba dečka sta imela dobro srečo, da sta šla v šole, a Nina j" i vtab; praktično brez vsake izobrazbe. Celo svoje živ-1 jen je j. pisala neko nerazumljivo čečkarijo ter ni čitala ničesar drugega kot zgodovinske novele Pred sedeiunajsitiui leti..ko je bila stara d\:i in dv;.jset let, se je .na nekem poletnem izletu v llimki seznanila s spojim sedanjim možem posestnikom na deželi, po imenu Panavrov, se zaljubila vanj ter se tr»jno poročila z njim, proti volji svojega očeta. Panavroy, lep, a nesran ?n človek, ki je žvižgal ter prižigal svoje cigarete na posvečeni leSeerbi pred ikonom, je bil v očeh njenega .»Či ta absolutno uičv dna oseba. Ko je pričel ta zet v svojih pismih zahtevati doto, je stari mož pisal hčeri, da ji bo posk.l njeno ko/uhov;no. srebrnino in druge predmete, ki o ostali po smrti njene matere in jndeg tega še trideset tisoč rubljev, a brez očetovskega blagoslova. Pozneje je poslal še nadaljnih dvajset tisoč. Ta denar, obeii. m z doto, je bil izdan. Posestvo je bilo prodano »n Panavrov se je preselil s svojo družino v mesto, kjer je dobil slu/bo v nekem provincijalnem vladnem uradu. V mestu je sklenil nadaljno /ve/o ter imel drugo družino in to je bilo predmet številnih govoric, kajti njegova nepostavna družina ni bila nikaka skrivnost. Nin. Fjodorovna je oboževala svojega moža. Sedaj, ko je poslušala zgodovinsko novelo, je razmišljala, kaj vse je doživela v svojem življenju, koliko je pretrpela in da bi bila zelo patetična povest, če bi kd- opisal njeno življenje. Ker je imela rak« na prsih, so jo pn govori'i, da sta ljubezen in domača bol vzrok njene bolezni in da j,» ljubosumnost in solze spravile v njen sedanji brezupni položaj. Konečno je Ahksej Fjodorovič zaprl knjigo ter rekel: — Konec je in hvala Bogu. Jut.-i pričneva drugo. Nina Fjodorovna se je zasmejala. Vedno se je rada smejala, a v zadnjem času je Laptev pričel opažati, da je bil ob gotovih časih njn duh oshiblj« n od bolezni in da se je smejala vspričo najmanjše malenkosti in včasih eelo brez vsakega povoda. — Julija je prišla pred kosilom, ko so bil zunaj, _ je rekla. — Naj vas papa idravi naprej, — je rekla, — a na skrivnem pišite svetemu prijorju. da moli za vas. — Tu neki mora živeti neki sve-tee. Julija je pozabila tukaj svoj solnčnik. Lahko ji ga neseš jutri, — je dostavila po kratkem odmoru. — No, kadar pride konec, ne pomagajo niti zdravniki, niti svetci. — Nina zakaj ne moreš spati ponoči! — je vprašal Laptev, da izpremem vsebino pogovora. — Vidiš, jaz ne zaspim, to je vse. Ležim in razmišljam. — O čem pa razmišljaš, draga T — O otrocih, o tebi----o svojom življenju. Dosti sem prestala. Aljoša. saj veš. Kadar se prične človek spomijati____ Moj Bog! _ Zasmejala se je. «»- Nikaka šala ni roditi pet otrok kor sem jih jaz in pokopati tri---- Pogosto som čakala na porod, ko se jedel moj (Jrigori.i Nikolaja- prav ob istem času pri kaki drugi ženski. Nikogar ni bilo. da hi ga poslala po zdravnika ali babico. Šla sem na hodnik ali v kuhinjo po služabnika in tam so čakali nanj Židje, trgovci in posojevalci denarja----Vse se mi je vrtelo v glavi____On ine ni ljubil Čeprav ni tega nikdar odkrito rekel. Seda. sem postala mirnejša ter ne l«vi več taka teža na mojem srcu. V starih dneh, ko sem bila mlajša, pa me je bolelo, ah. kako me je bolelo, dragec! Nekoč. ko smo bdi ;-e vedno na deželi, sem ga našla vrtu z neko žensko ter sin proč---- Hodila sem brez cilja ter nt» vem kako, a znašla sem ie na eekvenih stopnjieah. Padla sem na koiena. _ Kraljica nebes. -- bcm rekla. Bila je noč in luna je svetila na net>u____ w Bila je izmučena in pričela je loviti sapo. Ko se je nekoliko GLAS NARODA. « -TT-N. ADVERTISEMENTS. Električne veternice V vročini zaostaja produkt-ija. Električna vetrnica ali iz-£r]M>va!ua vetrni.-a. izstavljena i;a jtrimeren kraj l>o i4ila-tfila zrak. ila t u^ii^nn v. j a ivoreuta m n jegovo družino Podpisani kličem vsem rojakom v Ely. Minn. Priiporočam vsem ro-siroin Anier'ike: Na veselo svide- jakoiu tvrdko Frank Sakser State nje v domovini! Tem )>otom ]>o- Bank ter se zahvaljujem za točno zdravi jam še enkrat svojega bra- poslrežbo. — Franc Rataj. __ADVER1ISEMENTB. SAMO TEKOM TEGA MESE C A IMATE PRILIKO, DA IZKORISTITE S TO NAJVEČJO RAZPRODAJO KAR JE BILO KDAJ NUDENIH. J 4 dragoceni in cplošno koristni predmeti za samo $0 95 in kitajski prstan sre_e brezpl'c-o. la eon udi.a I., tia.;;.i;i .-..rin kiatvk <"a.«. in \sl*dt*fra š. dares j.. zgoraj nast.kano skupino prt d meti-v. K., jih boste dob li. jih poka ž te šv,»jiu prijateljem, zr.anct m itd., l.-r j m dajo- j res«.diti nj.hovo vi«-dn« st. Zap jt<.v. j»rvl izk« r.stite to na.šo v pcntidto in vi l.ostr- naš zastopnik. Sam . iz-1 > ii te sliko, rap'^lte a\) Ž.ei^znlška ura v srel rnoniklja^tfm < 1 rKlu. fino izl kanit in Izrerljana. Vik 1 jasi o kolesje j^ tako napravljeno, da kaže pravilen čas. Garant rana za več let. ii) Avti mati'nu šilo. s katei im lahko popravljate v aše čevlje n moir n e Siva h<.t šivaln. str..j ter dela istočasno pa dva šiva na obeh straneh. Z vsakim Sieirn dobte dve šivank: in 25 jardov drere. 4) Mali li.mgraf. napravljen iz pločevine. 7. rrg. m, ima d< ber reproducer ;.i-no in jasno t» r je j.r r<« en n ajhen inšti -.rnent vstkim lobit" tr. pl.še ESrezr Irčc n k.tsjski prstan sreče. I-ita j< i sr sttvo. >:i m V;« » e teh. i.rstamv nosijo br.pati in reveži. VsaJ< mo-;k:. ženska in i.tn k naj bi imeli ei.ega. Ta skupina prt Ometov bo go'ovo ueajal vašim |.ri.;a teljt rn 11 si 1. ■ " si j.» b< do nabavil:, Mor.i.i I .osi o tri.Ii vi še eno iartbli. zato takoj na delo. » * • £919 UNION SALES COMPANY Dept. 660. lSS Dop unnSl., Chic.«0. Ill Želodčni Nered. Nervoznost. Nečista Kri i« Slaba Cirkulacija šo devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizeriie. Večina t Ji bolezni se lahko hitro ublaži če se rabi čudodelne zdra^* vilo Nuga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne živce, čvrste može in žene. Slabi živci 1 _ pomeni" o slab. izdelan A in obnemogel sistem. Vsak organ in delovanje telesa je odvisen za svoje živl- JKBn jenje in delovanje od tf ^Ha živcih ril. Ži\čnc sile so ^ BA m glavni vir, iz katerega % f izhaja kontrola našege. flV zdravja in našega delo- VV vanja, našega veselja in ■ I našega uspeha. Možje ■ ■ in ženei z onemoglimi W W in nesoslasujočimi živci ~_ se bolehni. vznemirljivi, pr-reku joči. tesrečni in niso »stanju prenašati odgo\oriiosti, ki iim ua nalaga življenje. Nuja-^one je najbolje zdravilo na svetu za slab in obnemogel *ivčni sistem. Boy-t je na fosforju, ki ustvarja močne, stanovitne iivce. dobre zdravje, rdeča lica in razveseljivo razpoloženje. Želodčni nered. Neprebava, dlj- ———1 pcpsU.. zaprtje, rt_ plini v želodcu fr in črrvah, vzdigo- > T, ^^ ~sv\ vanje, kisel želo- f; ] dec. slab izdih,' V ' J jezik pokrit z b^ \ lino, trebuhobol, ^ 'jx riga n je.žRoča sen- ^- zacija. želodčna ■ . bol. krči v želodcu in poukom neredi so ponavadi hitro ozdravljeni, če se vporabi dobro zdravilo Nuga-Tone. Povzroča dober tek, poveča težo, dobro spanje in se počutite kot novorojena oseba. Tenka, vodena kri— slaba cirkulacija. Nuga-Tone vsebuje veliko množino železa. ki je eno največjih JL r<—- zdravil in poznano za ustvarjanje bogate, /tf^TO V rdeče krvi. Nobena pS*-- Ic^ \ reč ni bolja za blede, d slabotne, slabokrvne i^i ljudi, ki imaio tenko- r ^ vodeno kri. Poživlja 1 tudi delovanje ;rca, ki pooravi cirkulaciio —1— in pošilja toke gorke — in hranljive krvi v vsak organ in telesno žilo. Nuga-Toni deluje tudi na jetra in čreva. ter povzroča da so čre^a odprta In tak"> preprečuj« zaprtje. Naša absolutna garancija. Cena Nuga-Tone je SI.00 steklenica It ZADOSTUJE ZA EN MESLC ZDRAVLJEN JA, nli šest steklenic za $5.00. Jemljiti Nuga-Tone 20 dni, in ce ne boste z rezut tatom zadovoljni, vrnite ostalo kjer t.te g: kupili ii dobite denar takoj nazaj. Zgubit ne morete niti centa. Mi prevzamem« ves rizik. Pošljite nam naročilo še dane in si pridobite nazaj svoje zdravje, moč ii življensKc sile. Nuga-Tone je na prodaj pi vseh dobrih lekarnah po enakih cenah ii ................POŠLJITE TA KUPON SE DANES •— National Laboratory, S. 7U, IOIS S*. Wabub Ave., Chicago. III. Gospodje: —Priloženo dobite S----za kar mi pošljite ___steklenic Nuga-Tone, poštnine prosto. Naslov,-------------------- R. f. D. ________________-___Mesto______________i__ • • • 'Vtlfl IIM - . ■ ■■■■■ ■ ' ■! ^ VAŽNO U. GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to kujigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vrtani, •- stane $1. - Slovenic Publishing Co. Kew York Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJ V Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno an^le^ko izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. je trdo vezana, vsebuje 250 strani, Cr 7 cena s poštnino KU -L Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y v r • • ~ . * tl PET MOŽ REŠENIH IZ VALOV. Atlantic City, N. J., 8. junija. Včeraj popoldne je bilo na tisoče ijudi. ki so se nahajali ob obali, priča razburljive rešitve. Na koncu Kentucky Ave. je odplaval neki .James Monahan iz Philadelplii-ie ven na morje, a moči so ga zapustile in obupno jep ričel klicati na pomoč. Mojstrski pJavač in reševalec. A/'ksander Eckstein, j« r-ilplaval za Monahanom v kotlu siični boji, a trije prijatelji Mo-nabana, ki so mu hoteli priti na pomoč in katere so istotako zaj^i st ie moči, so se oprijeli boje in Ecksteina. Reževa.ca Kertland in Murray sta prišla pravočasno s čolnom tei spravila vseh pet na varno. Mo T...han in Eckstein sta bila že ne zavestna. Monaliana so spravili nazaj k zavesti, a Ecksteina so morali poslati v bolnico. ZDRAVNICA SE JE OBESILA. Burlington, N. J.. 8. junija. — Dr. Helen Monichol English, sta ra osem in trideset let, preje praktična zdravnica v Philadelphi ji ter članica odlične družine i/ .Seaside Park. N. J., je izvršila sa momor s tem, da se je obesila. IZJAVA ČIČERINA. London, Anglija, S. junija. — Ruski sovj°tni minister yj z1 na nje zadeve, Jurij Cieerin, je i/.ja v/l, da ne bo Rusija nikdar opu • tila stališča, katero je zavzela na mednarodni ekonomski konferenci v Genovi. ADVERTISEMENTS. Pozor rojaki, d aameravajo potovati \ kratkem \ stari kraj in žele Hrzo dospeti na svoj rojstn: do-n. Mi smo posredovali pri fran eoski družbi, da odredi po ^ebeii prostor za Jugoslova ne na najboljšem parniki Paris, ki vozi samo (J in po Ini iz New Yorka v Havre ^orej do Ljubljane samo K .Ini. Parnik Paris odpluje iz Ne1* Yorka dne 14. junija in potniki tretjega razreda bode ;meli sobe z dvema, štirimi ln nc eč kot ssstimi poste! iami, posebna jedilnico, najboljšo hrano in vinr ari vsakem obedu. 7 Havre jih bo čakal poseber /lak, 3d jih bo edvedel z vso prt 'jago vred naravnost v Trst. N* 1 parniku ima vsako potnik do 30C funtov prtljage proste. Izleta se vdeleži tudi Mr. L Benedik. vodja tiskarne Ulas Na roda, ki bo šel potnikom na roke Vožnja tretjega razreda stan« ošlje takoj aro, da mu boljš; orostor preskrbimo. ?RANK SAKSER STATE BANK 32 Cortlardt Street — New York KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujelo Is New Yorka. AQLITANIA 13 Jun. Cheruourfl/ RELIANCE 13 junija Hamburg PARIS 14 Junija — Havrt P. ADAMS 14 junija — Cherbcura CHICAGO 15 Jun. — Havre tUTTERDAM 17 junija Bculogn« MAJESTIC 17 Junija — Cherbourt LAPLAND 17 jun. — Cnerbourfl HUDSON 17 Jon. — Bremen CARONIA 1» Jun. — Cherbourg VANDYCK 17 lpnlja — Hamburg ^ahonia 17 Jun. — Hamburg BERENGARIA to junija — Cherbourg P. VAN BUREN 20 Junija — Cherbourg MONGOLIA 21 Jun. — Hamburg rORCK 21 junija — Bremen OLYMPIC 14 Jun. — Cherbourg -AFAYETT1 24 Jun. — Havr* JRBITA 24 Jun. — Cherbourg AMERICA 24 Jun. Bremer 1YNOAM 24 Jun. — Rojlognt FRANCE 22 Jun. Havri MAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg RESOLUTE 27 lunija Hamburg MINN EK A H DA 28 Jun. — Mamburi PRES. POLK 28 iuni ja — Cherbourq LA TOU RAIN E 2t Jun. — Havre HOMERIC 1 JuiHa — Cherbourg SAXON 1A 1 JUIIJm —- Hamburg 'R. MATOIKA 1 Julija — Bremer , XNTONIA 1 Julija - Bremer -INLAND 1 julija — Cherbowg PRES. ARTHUR 1 Julija — Bremen LA LORRAINE 1 Julija — Havre -INLAND 1 Julija — Cherbourg AQUITANIA 4 Julljj — Cnerbourg TUSCANIA 5 julija — Genoa MANCHURIA 5 Julija — Hamburg PARIS 6 julija — Have SEYDLIT? .6 julija — Sre.fier MANCHURIA 5 julija — H amburg GARFIELD 5 julija — Cherbourq CONTE ROSSO 6 julija — Genoa ■»OCH AMBEAU « lull a - Havrt MAJESTIC 6 lull Ia — Cner*iourg 0RDUNA S julija — Ch#-bouri 'RES. TAFT 8 julija — Cherbourg N. AMSTERDAM 8 J.Jl'la — |~,i>noj 'RES. WILSON S lulija Boulogne -EELAND 8 julija — Trst 1ROPESA 8 julija — Cheroourc lun. — Ki mbur 'ELIANCE 11 julija — H amburo IFRhNfi« * * i lullla — Cherb(«ur» ' AUBAN 12 julija — Ham»ur| OLYMPIC 12 Julija — H/niburg PRES. MONROE 12 julija — Cherbourg NOORDAM 15 Julija -- Boulogna LA 8AVOIE 15 julija — Havre G. WASH-Q TON 15 julija — Cherbourg MAURETANIA 12 julija — Cherbourg ARGENTINA 1t» Julija — Tr.t KROONLAND 15 julija — Cherbourg HANOVER 19 julija - B: amen PRES. ADAMS 19 julija — Cherbourg CHICAGO 20 julija — Havre SUSQUEHANNA 20 Julija - - Bremen LAPLAND 22 Julija — Cher/ ourg andania 22 julija — CheOc jrg ROTTERDAM 22 Julija — Ooulogn« HOMERIC 22 Julija — Cherbourg LAFAYETTE 22 julija — Havre OROPEiiA 22 julija -- Hamburg HUDSON 22 julija - Bremen RESOLUTE 25 julija — Kamburg MONGOLIA 26 Julija - Hamburg PRANCE 26 julija — Mavr« VAN BUREN 26 iulija — Cherbourg CARONIA 29 Julija — Cherbourg MAJESTIC 29 Julija — Cherbourg RYNDAM 29 Juti L« - Bau:."gn* VANDYCK 29 J..ilJa — H ambu' g AMERICA 29 julija — Cherboi .-g AQUITANIA 1 avfl. — Cherbourg PAR.8 2 avg. - Havre YOPCK 2 avg. —. 8'imen MINNEKAHDA 2 avqusta- — H amburg PRES. POLK 2 avgusta— -Cherbourg SAXCNIA 3 avg. — H amburg FINLAND 5 avgusta— -Cherbourg CRETIC 8 avg. - Genoa BERENGARIA 8 avgusta— -C herbourg RELIANCE 8 avgusta— -Cherbourg P. GARFIELD 9 avgusta— -Cherbourg MANCHURIA 9 avgust a- —H amburg BELVEDER* 10 avg. — Trat LA SA VOIE 12 a/g. — Havre ZEELAND 12 avgusta— -Cherbourg PRES. TAFT 12 avgusta— -Cherbourq SEYDLITZ 16 avg. — Bremen '.APAVFTTF 1» avg. - Havre KROONLAND 19 avgusta — -Cherbourg WARIS 23 avg. — Havre fRES. WILSON 2« avg. Trat 1 LAPLAND re avqusta— -Cherbourg 1 ARABIC 29 avg. Genoa !HANOVCR 1 30 avg. — Breme*« ADVEBTTREMENTS. Najhitrejši moderni parniki na | svetu. Izbcrna postrežba potnikom. , V vašem mestu ali bližini je lokal- ni agent. BREZPLAČNO VINO V Jugo*'ar^jo , BoI I ---- Koristno in potrebno za vsakega! Dobil: smo *jijigo: 'NASVFfi ZA KIS0 IN DOK' Katera vsebuje le<5e koristne nasvete in navodila: ! Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne Jomače pijače VEeznalec tnr š;* mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potr?bna. ^-.i-'nra jma 4QQ strani. Ccr* Stane 80 centov. ^^Jl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York IŠF* ROJAKI, NAXOCAJTE SE NA "GLAS NABL7)A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.