St. 255 FiKmm plačna tiifivfel(lenti tmitiniliM V Trstu, v petak 24. oktobra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Irhpja. izvzema pon^Ijek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: uUc .' sv!. Frančiška ^siškega St. 20. I. nadstropje Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankiraiii pifijra se ne ' rokopisi se ne vračajo. — Odgovorni urednik: l. Bef VgV t- k- t- »nost. — Tisk tiskarne Edinoit. Msrač^iiai tl sta 7- * pol leta L 32.— in c - leto L SJ.— iz inoze Telefon uredništva in uprave št. 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolid po 30 cent — Oglasi se računalo v •Irokostl eae kolon« (72 ms.) — Oglasi trgovcev le obrtnikov mm po M cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Ogtssf, naročnina ia reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trste, ulica svu Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje- — Telefon uredništva in Koravs U-9L Besede in dejanja Kr. šolski skrbnik, komendator Reina, je izjavil poslancu Besednjaku, da se bo posluževal čl. 7 zakona od dne 7. oktobra 1923 o odouščanju učiteljev, definitivnih v svoji službi že.pod prejšnjim režimom, lc v izjemnih in silno redkih slučajih; g. kr. šolski skrbnik je imel v Vidmu nerazumljiv govor, kako radi imajo slovansko učUelistvo in o kateri ljubezni da se bo učiteljstvo še prepričalo, ker da nočejo nobenega spoditi, ampak nasprotno; dalje je v listih objavil svoje zasluge za slovansko šolstvo in posebej še naklonjenost do slovanskega učiteljstva, ki ga je kot mož dobrega -rca celo v Vidmu zagovarjal in sedaj začel stalno nameščati. Ko je javnost dovolj poučil o samem sebi z besedami, je začel z dejanjem. Odslovil je, po čl. 7 zakona z dne 7. oktobra 1923, pri katerem je baje sam sodeloval, prve učitelje, ki so odpuščeni na podlagi nove zakonodaje osnovne šole. Pravimo prve, ker je pričakovati še nadaljnih odsloviiev, kolikor bo dopuščal čas. Da ne morejo učitelji nič dati na njegova zagotovila, dokazuje slučaj učitelja Misleja. Uradni in poluradni listi so še pred kratkim pisali, da bc učiteljstvo, ki je vpisano v natečajni imenik (ruolo), stalno nameščeno tekom šolskega leta 1924-25. T o je sijajno ovr-ženo. Učitelj Mislej je bil tudi že v pro-slulem imeniku, pa je že prej na cesti, kot se je imenik objavil v uradnem glasilu kr. proveditorja. Kdo bo sledil, ne moremo vedeti. Gotovo pa je, da so odpuščeni naslednji: Bernetič Fran, Rakitovac, Cerut Silvester, Predloka, Demarin-Flego Zcrka, Kenič Andrej, Zagorje, Knap Anton. Col, Medvešček Bogomil, Dekani, Mislej Josip, Vel. Bukovica, Pahor Josip, Sežana. Te dni se jim je izdal ukaz, ki nosi datum 15. oktobra. Datum pa je prečrtan in namesto njega nov: 21. oktobra. Ukaz se glasi v prestavi tako-le: St. 1701. Kr. šolski skrbnik Jul. Krajine. Z ozirom na čl. 7 kr.' ukaza 7. oktobra 1923, št. 2186, zadevajoč pravno in gospodarsko asimilacijo učiteljskega osobja osnovnih in mestnih Sol prejšnjega režima, z ozirom na čl. 15 kr. ukaza-zakona 18. marca 1924, št. 943 odreja, da se učitelj (ime in priimek), pride-Ijen šoli (kraj), ne potrja v službi z dnem 21. oktobra 1924. Gospodu (ime priimek) je dovoljeno, da v veljavni obliki in načinu uveljavi svoje pravice do upokojitve. Didaktični ravnatelj okrožja ima izvršiti odredbo, katere prepis se mora ' predložiti prizadetemu, drugi prepis pa se dostavi šolskemu nadzorniku, glasom določbe minist. dekreta 25. avgusta 1923. Trst, 21. oktobra 1924. Kr. prov. Reina. S tem odlokom so se zadeli zaenkrat učitelji, ki niso novinci in ki jim ni mogoče ne v službenem, ne v zasebnem življenju ničesar očitati, kar bi jim po zakonih Italije branilo pouče /ati na šolah. So Italija nski državljani po polnem pravu, je pa na njih državljanstvu obteževalna okoliščina, da so rojeni Slovani. Kr. proveditor je s svojim dejanjem dal dokaz, kako so Slovani pred zakonom enaki. V ozemlju, ki ga on upravlja, je nad 6000 učiteljskih moči. Ena desetina teh je Slovencev in Hrvatov, ostali so italijanske narodnosti. Poglejmo, kakšno razmerje je z odpustitvami: odpuščenih je 21. oktobra osem slovanskih učnih moči in ena italijanska učiteljica iz Gradiške. Mislimo, da lepše ni mogel gospod kr. proveditor pokazati, kako so vsi italijanski državljani enaki pred zakonom. Očitno je, da so odpuščenja nastopila iz političnih razlogov in da so torej politično preganjanje, toliko bolj odi-jozno, ker pade le na slovansko učiteljstvo, ki ni ničesar zagrešilo proti veljavnim državnim zakonom. Če bi g. kr. proveditorja bili vodili nepristranski razlogi, bi danes moralo iz službe poleg imenovanih osmih vsaj še približno osemdeset učnih moči italijanske narodnosti! Večina odpuščenih žrtev je iz koprskega okraja, iz okraja, ki ga je «vodil» kot nadzornik Cossiani, prej Cociancich. Ta gospod se hoče pred odhodom dostojno posloviti. Cossiani je pomagal spraviti svoje tovariše ob kruh. , Koliko se je zanesti na besede kr. proveditorja, kaže tudi slučaj nekega učitelja, ki je bil 16. oktobra osebno pri njem. Kr. proveditor je izjavil, da njegovega slučaja ne pozna in da ga bo pre-iskal. Odpustni ukaz pa je že imel dnevnico 15. oktobra in je bil torej sklep že prej gotov! Z odpuščanjem učiteljstva je pričel kr. proveditor na podlagi prakse, ki je bila v rabi v teku zadnjih dveh let, to se pravi, pod vplivom krajevnih neodgovornih mogotcev, ki so šli lahko mimo zakona. Povedati mu moramo, da je med tem časom tudi že nekaj vode steklo v morje in da so se zgodile stvari, ki pravijo, da brez zakona ne gro več. Kr. proveditor ne more razumeti, Ha se z nasiljem ne dajo več urejevati kočljive zadeve, kakršne so ravno zadeve šolstva in učiteljstva. Upamo pa, da bo vendar previdnejši v prihodnje, da se mu ne bodo zgodili taki slučaji kakor je današnji, ko se na tako drastičen način dokumentira enakost slovanskega učitelja pred zakonom. Med omiki ikon in ksmv&istl Predlog komunistov zavrnjeni RIM, 23. Rimski tisk se danes bavi predvsem z ostavko gen. De Bono m pa z odgovorom opozicijskega bloka na pismo komunistov. Generalu De Bono listi posvečajo le po par vrst komentarja. Skoro vsi izražajo mnenje, da se je gen. De Bono zelo pozno zavedel, da ni več za ono mesto, ki ga je zavzemal (vrhovni poveljnik prostovoljne milice). Pri preiskavi o Matteottijevem umoru se je — kakor znano — gen. De Bono tako kompromitiral, da je postalo njegovo stališče nevzdržijivo. Splošno pozornost je vzbudila Mussolini-jeva izjava, ki jo je podal v poslovilnem pismu na omenjenega generala, izjava namreč, da ne bo milica izgubila nikdar svojega značaja in duha. «Bolj kakor opozicija pritiska na milico, bolj ostaja čuvarica revolucije» je napisal Mussolini. Te izjave so toliko bolj važne, ker so bile podane tik pred prisego milice. Opozicija smatra prisego le za « Pismo vodstva komunistične stranke smatrajo splošno za likvidirano. Uspeh pisma je popolnoma negativen. Opozicijski tisk {popolarski, republikanski, unitarski) je pismo obsodil. Posebno «Mondo», glasilo mladih demokratov nastopa proti komunistom, češ da se opozicija ne bo nikdar dala zvabiti za revolucionarno gibanj?. Tajništvo opozicijskega bloka je na sinoćnji seji sklenilo, da blok zavrača komunistične predloge (naj opozicija gre v parlament ali pa naj osnuje lasten proti-fašistovski parlament), ko so že voditelji posameznih strank izrazili svoje mnenje o predlogih v listih. Maksimalisti so sklenili, naj opozicija upošteva predloge komunistov, ako se lahko smatrajo za korak, ki naj dovede do vstopa komunistov v opozicijski blok. Liberalci, njim na čelu «Giornale dTta-lia», vabijo opozicijo, naj gre na Mionte-citorij, češ da se ho dal fašistovski režim pref zrušiti v parlamentu kakor izven njega. «Tribuna» napoveduje nove volitve. Občinski zastop ▼ Neapolju razpuščen RIM, 23. Danes je podpisal kralj ukaz o razpustu občinskega zastopstva v Neapolju. Državnim komisarjem je bil imenovan avv. Alberto Geramicca, ki bo vodil začasno občinsko upravo. Zaroka belgijskega in italijanskega prestolonaslednika RIM, 23. Že več časa se govori o medsebojnih zarokah v italijanski in belgijski kraljevi hiši. Prestolonaslednik Umbert, ki se je ravnokar vrnil iz študijskega potovanja po Ameriki, se bo v kratkem zaročil z belgijsko princezinjo Marijo Jose, o kateri pravijo, da je najbogatejša evropska princezinja. Istočasno se bo vršila najbrže zaroka belgijskega prestolonaslednika Leopolda Brabantskega z italijansko princezinjo Mafaldo. Svečanosti se bodo vršile najbrže 11. novembra. Prenos trupla papeža Leona XIII. v baziliko sv. Ivana Lateranskega RIM, 23. Danes zvečer se je v popolnoma zasebni obliki preneslo truplo Leona XIII. iz začasnega grobišča v baziliki sv. Petra k spomeniku, ki je zgrajen v glavna baziliki sv. Ivana Lateranskega^ Sprevod se je vršil ob 20. uri, ker se ni želelo, da bi se tvorile skupine, ki bi spremljale častitljivo truplo. Bili so navzoči kardinal Merry de Val, nekateri kanoniki sv. Petra z vikarjem mons. Zampi-nijem, številni kanoniki ostalih rimskih cerkva z zastopniki vlade. Kardinalu Mer-ry de Val-u so zročili lateranski kanoniki lastnoročno dovoljenje Nj. Sv. papeža, ki dovoljuje kapitolu imeti truplo velikega duhovna v definitivnem spomeniku, t. j. v lateranski baziliki, kakor je želel Leon XIII. sam. Pij XI. je poslal kardinalu Merry de Val-u tozadevno posebno pismo. Po dovršenih slavnostnih obredih so služabniki sv. Petra postavili krsto na poseben krasno opremljen mrtvaški voz. Sarkofag, ki vaga okoli Šest kvintalov, je pred odhodom blagoslovil mons. Leva, nakar je pričel sprevod Udeležili so se ga trije kardinali, rimski kvestor comm. Pe-rilli in druge cerkvene kakor politične osebnosti. Ob prihodu do Iateranske bazilike je bilo truplo koj preneseno v kapelo sv. Severina, ki je bila popolnoma črno opravljena. Tu bo ostalo tniplo do prvih dni novembra. Pred končnim pokopom se bo vršila še pogrebna slavnost. Dražitev kruha PRATO, 23, Z današnjo odredbo občinske uprave je bila zvišana cena kruhu na L 1.65 za črni kruh in na L 2.20 za beli kruh pri kg. Luksusni kruh nima prisilne cene. I VRE A, 23. Cena kruhu je v vednem porastku. Tekom tekočega meseca je bil l kruh že dvakrat podražen. Danes so se 1 določile naslednje cene: kruh male oblike L 2.10 za kg; kruh srednje oblike L 2.—, in kruh velike oblike L 1.85 za kg. Slavka v Milanu se širi MILAN, 23. Gibanje, ki se je pričelo med delavstvom v raznih tovarnah radi apliciranja fašistovskega delovnega konkordata, se širi. Danes zjutraj so delavci v elektro-železniških delavnicah, ki so vsi vpisani v socijalistično zvezo kovinarskih delavcev, pričeli s pasivnim odporotn; prišli so sicer polnoštevilno v delavnice, a niso se lotili dela. Ravnateljstvo pod- jetja je zaman skušalo pregovoriti delavce, naj se poprimejo dela; končno jih je pozvalo, naj zapustijo tovarno. Delavci, po številu 640, so se pokorili temu ukazu, ne da bi pri tem prišlo do pomembnih incidentov, Ravnateljstvo podjetja je naznanilo, da ostane tovarna zaprta za nedoločen čas. Tovarniška poslopja so za str a-žiK orožniki. Tudi v dveh drugih tovarnah je izbruhnila slična stavka z enakimi posledicami. Socialističen shod prepovedan MILAN, 23. Danes ob 21. uri v ki hočejo povedati ljudstvu, kam bo poslanci, med njimi Maček in Predavec, so odšli v Zagreb. Radi tega mnogi izključujejo možnost, da bi se mogla kriza re- dovedlo Anglijo komunistično nasilje. Na laburističnem volilnem shodu v Shsffieldu je pred dvema dnevoma govoril uHa^0^0'' ^ rPetMmfnii°' !MacDonald. Na zborovanje so prišli de- hod rathcevcev ne bo nikakor zavlekel lavd y rdečih klobukih ^ rdeč& krava„ rešitve krize, ker je Zagreb izvrstno zvezan po telefonu z Beogradom, Danes sta bila na dvoru Davidovič in Nastas Petrovič. Davidovič ni hotel podati o avdijenci nikakih izjav. Prepričan je le, da mu bo kralj poveril mandat za sestavo vlade, Predsedništvo narodne skupščine se ni še predstavilo kralju. Podpredsednik dr. Maček je sicer odšel iz Beograda, toda kralj bi lahko kljub temu sprejel v avdijenci člane novega predsedništva. Vendar je izjavil, da se z avdijenoo nikakor ne mudi. _ Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani BEOGRAD, 23. (Izv.) Danes je sprejel prosvetni minister dr. Korošec odposlanstvo znanstvenikov in umetnikov iz Ljubljane. Odposlanstvo je prosilo, da bi se osnovala nova akademija znanosti in umetnosti. _ GrJbshl o no nnrm položaju PoljsRe Zloty enak zlatemu franku VARŠAVA, 23. Ministrski predsednik Grabski je imel daljši govor o politiki današnje vlade. Izrazil je, da želi Poljska tah. Prisostvovale so shodu tudi žene z otroci. Nekatere so bile v rdečem od pete do glave. Ravnotako tudi otroci. Liberalna stranka se že nagiba k sodelovanju s konservativci, ki bodo, kakor se povsod predvideva, imeli v novi zbornici največ mandatov, a nikake večine. Seveda ne bo imelo to sodelovanje oblike koalicije. Sedanja volilna borba na Angleškem je v svojem bistvu srdita borba na eni strani za laburizem, na drugi strani pa proti la-burizmu. Glavni problem dveh konstituci-jonalnih strank v sedanjem trenutku je ta-le: Onemogočiti laburizmu nadaljnje napredovanje. Volilne priprave v Nemčiji Ludendorfi in Tirpiiz kandidirata. BERLUs, 23, Vse stranke pripravljajo svoja zborovanja, na katerih se bodo določile smernice za volilni boj. Za nedeljo 26. t. m. je določen kongres katoliške sredine. Govorila bosta kacelar Marx in bivši kancelar Fehren-bach. Demokratična stranka, ki je imela pri rešitvi zadnje krize veliko zaslugo, uživa v narodu precejšnje zaupanje in bo imela zborovanje 2. novembra. Ta stranka bo najbrže pri mir na principu trdnih državnih mej, pri j sedanjih volitvah najbolj bojevita in bo za-čemur je pozdravil tozadevne uspehe zbo-! nesla v volilni boj živahno polemiko, rovanja Društva narodov, Grabski je nato' Nemrki naciionalci naznanjajo, da bo Tir-podal natančen gospodarski položaj in jeip'itz njihov ponovni kandidat. Stranka upa omenil naredbe, ki so bile izdane za pobi- j P" tem' da ji bodo kandidati, ki imajo sijajno janje draginje, in zmanjšano število neza-! Preteklost, prinesli zmago, poslenih. Predsednik je podal obenem! Narodni socijalisti t. j. stranka skrajne des-kratko sliko bilančnega stanja železnic, ki kandidirala za nosilca liste Luden- Socijalni demokrati skušajo dokazati, da so edino oni hoteli razpust Reichstaga. Napadajo obenem demokrate radi njihovih večnih pogajanj z Marsom. Kritizirajo nadalje delovanje Stressemanna, ki je v svojem govoru v Frankfurtu pred razpustom zbornice branil sestavo bloka desnice. Na tak način si skušajo socijalni demokrati pridobiti naklonjenost volilcev, konzulata v Beogradu so pričeli varšavski ČeŠ«. da bo narod le v slučaju oslabi jenja desni-^^^ £ y ce m skrajne tevice zamogel zapnčeti z udej- stitvijo Dawe9ovega načrta. Manjšim strankam pomagajo pri volilnem boju vesti o izpraznitvi različnih delov Ruhr-ske kotline. Javno mnenje se interesira o delovanju policije proti komunističnim poslancem, pri katerih so našli ponarejene potne liste, s pomočjo katerih so nekateri obiskovali tajno tekom zadnjega leta Švico. Več komunističnih poslancev je odpotovalo v tujino. Francozi in Belgijci zapuščajo mostove v Ruhru MAGONZA, 23. Francoske čete so zapustile včeraj ob 21. uri mostove pri Mannheimu, Karlsruhe in Rainhautu. Rel-gijci so takisto zapustili svoje postojanke pri Emmerichu in Weslu. Radi tega se bo 40. divizija vrnila v Francijo in jo bo na-domestovala v Koblencu 38. divizija, ki prihaja iz ruhrske kotline. Parnik z alkoholom zajet ** BERLIN, 23. Iz Hamburga priha o čila o norveškem parniku «Sagatin k. no ga zajele ameriška oblastva v Nev. - i vodah, ker je imel na krovu 143.000 zabojev alkohola. Parnik je odšel — kakor se zagotavlja — iz Amsterdama s pravilnim tovorom proti Antverpenu. Zdi se, da so napadli parnik tihotapci najhujše vrste, ki so nato naložili nanj tovor alkoholnih p^jač in odpluli proti Ameriki. Toda na visokem morju so se tihotapci uprli svojemu poveljniku in ga zaprli v kabino, kjer je moral ostati ves čas; medtem pa so uporniki navalili na zaboje in jih ople-nili. Ko so ameriška oblastva ustavila parnik, so nasla na krovu popolnoma pijane in napol nage mornarje. Ti so v kratkem času izpraznili 57 zabojev alkoholnih pijač. Železniška nesreča v Ameriki. PARIZ, 23. Kakor javlja list «Chicago Tribune*, sta trčila v neposredni bližini Niagara-vodopadov dva električna brzovlaka. Dve osebi sta bili ubiti, 77 ranjenih, od katerih 4 težko. imajo sedaj večje dohodke. Slednjič je predložil državno bilanco za 1. 19(25., ki dosega število 1951 milijonov zlotov in je končal svoj govor s poudarkom, da ima «zloty» sedaj stalni tečaj, ki je skoro podoben tečaju zlatega franka. Stalna poljska izložba v Beogradu VARŠAVA, 23. Na inicijativo poljsk f "a merodajni činitelji pretresati vprašanje, kako bi se dala v Beogradu organizirati stalna poljska industrijska izložba. Po izjavah uglednih poljskih list-ov vlada za to idejo med jugoslovenskimi ekonomskimi krogi velika simpatija. Vsepoljska novinarska organizacija VARŠAVA, 23. Včeraj se je vršila v Varšavi velika konferenca vsepoljskega novinarskega saveza, ki obsega vsa današnja novinarska udruženja v Poljski. Teh udruženj je jako mnogo, ker je bilo pol>sko novinarstvo najprej stališki organizirano po večjih mestih. Savez šteje nad 400 članov-udruženj in ima zelo velik vpliv na zastopnike javnega mišljenja. Herriot o priznanja sovjetske Rusije PARIZ, 23, Herriot je danes govoril pred zbornično finančno komisijo o kreditih, ki se tičejo francoskega poslaništva pri Vatikanu. Predsednik je nato podal pojasnila o vzpostavitvi odnošajev s sovjetsko vlado ter omenil, pod kakšnimi pogoji si jje zamislil priznanje sovjetske Rusije de jure. Opomnil je, da se bo pri tem zvesto držal pogodb, ki jih je podpisala Francija, posebno pa še v kolikor se tiče francoskih kreditov. List «Gaulois» proti Herriotu PARIZ, 23. Dnevnik «Gaulois» piše: Opustitev poslaništva pri Vatikanu ni samo u- ode-polen korak sedanje vlade, ker bo povzročil razkol med masami v Franciji ampak bo vplival neugodno tudi pri franooskih zaveznikih, kakor n. pr. na Angleškem, kjer ne dovoljujejo laburisti protiverskega duha, v Italiji, kjer skuša ostati Mussolini v dobrih odnošajih s cerkvenimi krogi, na Poljskem in v Romuniji, ki imate tesne vezi z Vatikanom. V očeh celega sveta Francija ne bo več veljala kot prva država, ki je imela svoj tradicijonalni prostor pri sv. stoHci. Francija bo izgubila dragoceno zastombo, ki jo je uživala pri cerkvi in ki jo je rabila v raznih kritičnih in delikatnih okoliščinah in katero ne bodo nado- «t DNEVNE VESTI Tuko Je niSa — ivobodo I G. državni pravdnik Ruggeri v Gorici je trdil, da v državnih uradih Italije ne more ft>iti mesta našemu jeziku, da pa sicer uživamo v®o svobodo. V odgovor smo mi ugotovili, da ee nam krati vsaka svoboda tudi tedaj, ko si hočemo pomagati sami: s svojim stremljenjem za negovanje svojega jezika in širjenje kulture med našim ljudstvom. Kako resničen in velja-ven je bil naš odgovor, smo dobili ravnokar , 1rr:čeč dokaz. j Ker so osiali brezuspešni vsi koraki goriških Slovencev, da bi na stroške občine dobili pre-potrebno slovensko šolo (saj so tudi oni dav- i kopiačevalcilj, so si hoteli ustanoviti svojo ' šolo na lastne stroške. Vložili so tozadevno prošnjo na šolsko nadzorništvo v Gorici. Po dolgem čakanju so prejeli naslednji odgovor: «Z cžirom na prošnjo V. B. za dovoljenje otvoritve ljudske šole s slovenskim otroškim vrtcem v Gorici, Vam javljam, da ne smatram za potrebno dovoliti otvoritev omenjene šole, ker je goriška občina že več nego preveč poskrbela za potrebe prebivalstva, v kolikor gre za vzgojo in pouk v otroških vrtcih in ljudskih, šolah. Šolski nadzornik Rubbia.* Ta odgovor je klasičen dokument, ker drastično osvetljuje tisto «svobodo», o kateri je besedičil g. Ruggeri. Govori nam s cinično odkritostjo, da nam ni dovoljeno niti toliko, da bi si s svojim denarjem, s svojimi žulji, mogli ustanavljati kulturne naprave. Slovenci v Gorici so podali časten primer ljudstva, ki hrepeni po izobrazbi in ki si s svojo muko in svojimi žrtvami pripravlja hram prosvete! Tu pa prihaja šolski nadzornik, ki bi moral prvi pozdraviti tako namero in odgovori: ne! In pa utemeljitev tega «ne»! Ker da je že občina več in preveč poskrbela! Poskrbela je že, toda — ne za svoje slovensko prebivalstvo! Pa tudi če bi bila, je še vedno nekaj nezaslišanega v kulturni deželi, da se ljudstvu brani ustanoviti še eno šolo na lastne stroške! Gospod šolski skrbnik se je s svojim odgovorom žalostno proslavil. Razglasil je pred vsem svetom tisto — «svobodo», ki jo uživa slovensko ljudstvo v goriški deželi! Njegov odgovor fe dokument — nekulture! Važno za upnike Bivšega nvstrfJsko-ogrsKega, fiiviega cvsirUskega in bivšega ogrskega erarls Kakor smo že poročali v številki od 4. julija t. 1., med Italijo z ene strani in med Avstrijo in Ogrsko z druge ni sicer še prišlo do sporazuma o tem, kdo bo moral plačati upnike treh državnih erarjev bivše monarhije, ki bivajo v novih italijanskih pokraiinah. Vendar se je z dogovorom od 6. IV. 1922., doJočilo za sedaj vsaj to, da avstrijski in ogrski likvidacijski uradi ugotovijo obstoj in višino terjatev. V to svrho je treba terjatve, kolikor še niso priglašene, priglasiti najpozneje do konca tega meseca. Radi popolnosti omenjamo, da je ukaz-zakon od 13. XII. 1923. glede izvršitve dogovora od 6. IV. 1922. bil objavljen v uradnem Hstu od 21. IV. 1924. Priglasitve terjatev je treba vložiti pri tukajšnji prefekturi ali pri Italijanskem poslaništvu na Dunaju. Umor Tržafann Pipana še nepojasnjen Še vedno razburja Ljubljano skrivnosten umor trgovca Ferda Pipana in med prebivalstvom krožijo različne tendencijozne in nasprotujoče si vesti, ki pa ne odgovarjajo dejstvom. Res je, da je policija, ki neumorno deluje na razrešitvi zagonetnega umora, aretirala že več oseb, osumljenih neposredne zveze z umorom, res pa je tudi, da je večina areti-rancev dokazala svoj alibi. Tako je tudi aretirani E. M. dokazal svoj alibi. Izkazala se je njegova popolna nedolžnost in bo izpuščen iz preiskovalnega zapora. Skrivnostni neznaec, ki je v nedeljo popoldne sedel v gostilni «Pri Nacetu» ter je neprestano motril oba zakonca Pipan, ter je bil baje identičen z napadalcem na Ferda Pipana, je bil včeraj v osebi nekega bančnega uradnika izsleden in priveden na policijo. Neznanec je popolnoma odgovarjal opisu, ki ga je dala gospa Pipanova ter je tudi identičen z gostom v gostilni «Pri Načetu*. Policija je takoj obvestila gospo Pipanovo, nakar je sledila konfrontacija izsledenega neznanca z umorjen-čevo soprogo. Zanimivo je, da je g.a Pipanova spoznala v neznancu tujca, ki je sedel v gostilni «Pri Načetu* in ki je bil popolnoma enako oblečen kot napadalec. G.a Pipanova pa je odločno izjavila, da neznanec — ni identičen z napadalcem. Policija je sedaj ukrenila preiskavo popolnoma v drugo smer, računajoč, da mora imeti umor trgovca Pipana trgovsko-politično ozadje. Pipan je bil znan kot izredno spreten trgovec in njegovo podjetje z mineralnim oljem in gumo je uspevalo naravnost izborno. Radi tega si je nakopal Pipan precej sovražnikov, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v inozemstvu. Policija je koncentrirala vse svoje poizvedbe na ugotovitev trgovskega razmerja med Pipanom in njegovimi konkurenti. Preiskava, ki jo je pričelo voditi tudi sodišče, je v polnem teku. Iz raznih okolnosti je sklepati, da bo zagonetni umor v kratkem pojasnjen. Mladim tovarišicam in tovarišem. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki objavili poziv g. Germeka, naj oni kandidati, ki so julija meseca položili izpite na učiteljišču v Vidmu, dvignejo diplome. Sinoči pa smo prejeli brzojavko iz Vidma, da diplome ne dajejo. Društvene vesti 4 Pevsko društvo «Ilirija« bo imelo nocoj ob 20.30 pevsko vajo. Ker bo prav kmalu koncert, naj bodo pevci točni in pobicšteviini. Radi tega vljudno prosimo tudi bratska št.-ja-kobska društva, da po možnosti ne držijo ob torkih in petkih sej in setankov, ker s tem razredčijo naš zbor. — Odbor. ^Čitalnica* pri Sv. Jakobu. Nocoj točno ob 20.30 bralna vaja za "Kontrolorja spalnih vozov* v režiji M. Sile. Navzočnost vseh neobhodno potrebna. tala, ko sla agenta pri preiskavi našla pri njem sveženj ponarejenih ključev ia vcirihov. Agenta sla bila takoj na jasnem, aa ka - gre. Povabila sta mladeniča, ki se je Izkazal za 19-letnega Edvarda CimoHno, brez stalnega bivališča, na policijski komisarijat v ulici Sanita, kjer je bil zaslišan in nato odveden v zapor v ul. Coroneo. Padel pri igri. Včeraj predpoldne se je zatekel v mestno bolnišnico 11-letni Alfonz Pav-letič, stanujoč v ulici Crociferi št. 11. Deček, ki je imel precej globoko rano na temenu, je povedal, da je pri igri v ulici Molino a vento padel z dva metra visokega zida ter se pri tem pobil. Dobil je potrebno pomoč. Iz tržaškega žhriienfs Tatinslka smola. Predpreteklo noč okoli 24. je neki nočni čuvij zasačil v ulici S. Vito nekega mladeniča, ki je skušal odpreti vrata trgovine Mateja Rebula, ki se nahaja v hiši št. 14. omenjene ulice. Cim pa je neznanec uzrl čuvaja, se je spustil v divji beg, toda imel je smoJo; pribežal je ravno v naročje dvema po-lici^-kima agentoma, ki sta £a vprašala, kam se mu tako mudi. To vprašan;e je spravilo mladeniča v vidno zadrego, ki se ie Še nove- Vesti z 6orlikesa KONCERT «MLADIKE» V GORICI Kakor smo že objavili, bo priredilo prosvetno društvo *Mladika» dne 26. t. m. v dvorani Trgovskega doma ob 4. popoldne svoj prvi veliki koncert. Spored obsega sledeče skladbe: 1. a) Lajovic; Pastirčki, meš. zbor; b) E. Adamič: Molitev pastirčkov, meš. zbor; 2. a) Premrl: Rože za Marijo, žen. zbor; b) Hoch-reiter: Majski dan, moški zbor; 3. a) Adamič: Na lipi zeleni, solospev, g. Jos. Bratuž; b) Adamič: Pri studencu, solospev, g. J. Bratuž; 4. a) Prekmurska narodna: Po vodi plava, meš. zbor; b) Prekmurska narodna: Pojdem na Hrvatsko, meš. zbor; c) Goriška narodna: Ve-trček po zraku, meš zbor. — Odmor. — 5. Klavirska sonata, četveroročno, g.čna F. S, in g.čna Z. V.; 5. a) V. Vodopivec: Pojdimo spat.., dvogl. meš zbor; b) Adamič: Ciganska, dvogV meš. zbor; 6. a) Lajovic: Ah, tako prešla mi je mladost, solosp. g. I. Bratuž; b) Fr. Gerbič: Nihče ne ve..., g. I. Bratuž; 7. a) Sattner: Ru-škine sanje, meš. zbor; b) Lajovic: Medved z medom, meš. zbor. Vstopnina po 8, 6, 4 in 2 L. Okoličani si lahko rezervirajo vstopnice pri tajništvu Prosvetne Zveze.__ Prisega črnih srajc. Kakor povsod drugod po 'Italiji, tako bo tudi v Gorici prisegla 28. oktobra soška legija narodne milice zvestobo kralju. Tega dne se zberejo razen fašistov tudi zastopniki fašjev iz cele cone. Prisega se bo izvršila v navzočnosti političnega tajnika goriškega fašja odv. CapTare in konzula ca v. Francisci-ja. Veni creator spiritus! Gorico, ki so jo v poletnih mesecih oživljali številni tujci, ki so se letos mudili v našem mestu, je pričela sedaj oživljati Šolska mladina, ki se steka iz vseh koncev in krajev v mesto, da vzame zopei svoje mesto na šolskih klopeh, katere je zapustila tekom poletnih mesecev. Gimnazija-licej « Viktor Emanuel 111» otvori zopet svoja vrata učeči se mladini v soboto, 25. t. m. Tega dne bo že razrednik narekoval učencem urnik in seznam predpisanih knjig. Torej za enkrat ni še nikake nevarnosti za kako dvojkof Žensko učiteljišče pa prične s poukom dne 27. t. m., tudi olj 8. uri. Se pred začetkom pouka morajo učenke plačati pri registrskem uradu vstopnino, ki znaša 30 lir in 30 stot. in prvi obrok učnine, ki znaša v nižjem tečaju 50 lir in 10 stot. in za višji tečaj 75 Lir in 10 st. Goriška porota. V pondeljek zjutraj je pričela porotna obravnava proti 24-letnemu Josipu Bucik iz Banjšice, obtoženemu radi ne-nameravanega umora, ker je dne 1. oktobra 1922. tekom tepeža, nastalega med fanti iz Bat in Banjšice, zabodel z nožem v trebuh Alojzija Klajnščeka, ki je dne 4. oktobra, torej tri dni pozneje umrl na posledicah zadobljene rane. V pondeljek je bila prečitana obtožnica, nakar je bil kot prvi zaslišan obtoženec, ki je zanikal krivdo, češ, d ase je Še pred tepe-ško oddaljil iz gostilne. V pondeljek, torek in sredo je bilo zaslišano nič manj kot 28 prič, ki so izpovedale deloma v prilog, deloma v ne-prilog obtoženca. V sredo sta govorila državni pravdnik in odv. Turola, ki je zagovarjal obtoženca. Ker so porotniki izključili zločin ne-nameravanega ubojstva ter dopustili le udeležbo pri pretepu, tekom katerega se obtoženec ni dotaknil KlanjšČeka, je predsednik ofosodil Bucika le na 3 mesece in 15 dni zapora, katero kazen pa je 2e davno prestal, ker je bil v preiskovalnem zaporu od 6. decembra 1922 dalje pa vse do dneva obsodbe oziroma oprostitve. Pretep na severnem tečaju. Pa ne mislite morda ob tem naslovu, da so mogoče kaki Eskimi nabili kakega Admundsena na severnem tečaju ter ga mogoče potem še požrli. O ne, ta pretep se je odigral daleč od severnega tečaja v goriški gostilni «A1 Polo Nord», ki je že davno odkrita od raznih Eskimov, ki ne požirajo ljudi ampak sladko vince. Na goriškem severnem tečaju so se greli z novim vinom goriški Eskimosi. Ko so bili dovolj gorki, so se spopadli in konec je bil ta, da je na bojišču obležal 62 letni Gregor Gorjanc iz Ročinja. Na severni tečaj je prihitel goriški »Zeleni križ», ki je ranjenca obvezal na glavi ter ga prepeljal v goriško bolnico. Lokavec pri Ajdovščini. (Velikodušni tatovi). Od 1. do 3. ure pri nas vse trdno spi, vsaj tako so misliti neznanci, ki so se v torek v tem času spravili na delo, o katerem so mislili, da jim bo obrodilo stoteren sad. Največ sreče so imeli pri Slokarjevih, kjer so odnesli krasen nov površnik, napravljen po zadnji pariški modi, kakor zna to tvrdka Beltrame v Gorici, in klobuk, tudi nov, svetovnoznane znamke «Borsalino», tako da je moral mladi Slokar naslednjega dne po klobuk v Trst. Slokarjevi pa so dobri, postrežljivi ljudje; na mizi so pustiti steklenico ruma in ponočni gostje so srebali kar iz skodelice. Toda Slokar-jev čuvaj je pričel lajati. Treba naprej! Do pismonoše, ki hrani ključe občinske hiše in prostora kmečke posojilnice. Toda poštarji imajo nizke plače. Pri njem so našli L 4.40, vzeli so 4 lire, 40 stot. so mu pustili za znamke. Redka velikodušnost, ki je šla Še dalje: od 5 cigaret so mu vzeli 4, pustili so eno. Logični filozof bi rekel, da so bili v štirih. Končno so moraJi obiskati še gospoda, ker je gospod. A komaj so mu posvetili v soboto z električno svetiljko, se je zbudil in ponočni delavci so pustili delo. G. urednik! Čudno se nam zdi, da nismo prejeli v torek «Edinostb. Ali je morda pustila polževka voz s pošto v Sv. Križu? Iz Idrije. Na našem tehničnem zavodu je pričel pouk dne 23. tek. meseca. Ostala sta še tretji in četrti razred, t. j. šesti in sedmi razred preišnje realke. Kakor je naši javnosti znano, je vlada našo vdino slovensko realko lansko leto premestila v Videm. V Idriji so ostali samo zadnji trije razredi, katerih se sedaj vsako leto eden ukine, tako da bo po dveh letih konec naše srednje šole, ki je bila v ponos Idrijčanov, kateri so z velikimi žrtvami sostavili v ta namen krasno ooslooie £a onre- mili z vsem, kar taka srednja šola potrebuje ter nekaj let vzdrževali tudi učne moči, dokler zavod ni bil podržavljen. Od 13. do 21. t. m. so se vršili na omenjeni šoli ponavljahu in zrelostni izpiti. Dijaki, ki niso izdelal: ponavljalnih izpitov za drugi razred tehničnega zavoda, t. j. peti razred prejšnje realke, ne morejo svojih študijev nadaljevati in tudi ne razred ponavljati, ker je ta razred letos ukinjen. Zrelostni izpit je delalo 16 dijakov, od katerih je 10 izpite napravilo, ostalih sesi pa je padlo. Kr. šolsko skrbništvo v Trstu je tudi nameravajo ukiniti meščansko šolo, katero je poleg ljudske vzdrževal že nekaj let tukajšnji rudnik. Vsled te nakane se je podala deputacija meščanov k kr. občinskemu komisarju, g. generalu Castelazziju, s prošnjo, da zastavi ves svoj vpliv, da se to prepreči, kar se je tudi tako zgodilo; za letos ostane torej vse pri starem, ne vemo pa, kaj bo drugo leto. Zadnje čase doživljamo toliko prijetnih presenečenj, da res kaže, <1 a bo nas kmalu od samih dobrot konec. Rudnik, ki je vzdrževal ljudsko Šclo stoletja, dela že leto dni na to, da bi se tega bremena otresel in naprtil šolo mestni občini, kar bi pomenilo novo velikansko breme občanom, ki so po večini rudarji, ki že sedaj z veliko težavo izhajajo, ker je vedno večja draginja. Prejšnji občinski zastop je stavil vse, kar je bilo mogoče, da bi še nadalje vzdrževal ljudsko šolo kr. živesrebrni rudnik in tedanji g. župan Kari Tre ven je z g. posh dr, WlHanom šel v tej zadevi celo v Rim. Kakor kaže, se je doseglo samo to, da se je zadeva za nekaj časa zavlekla. Borzna poročila« °grske krone......0.08 avstrijske krone.........0.0320 češkoslovaške krone . ...... .68 40 i dinarji ......... .... 32 80 j leji ...... ..*•*•»*• : marke ...............—-— dolarji ..............22 90 francoski franki ..........1'20.— švicarski franki............... angleški funti papirnati......103.55 Beucčijske (vojnoškodninske) obveznice . . -- 00330 6HA0 3ii.l0 13.50 2S!05 120.50 445 — 103.75 SJLtiO BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. %8 Zlato, srebro, krone, platin, zobovie kupuje Ztatorm Albert Poti Trst, Vis tfszzini 4G (25) Vesti iz Istre Lazaret. Štirinajst dni je odkar se je pričela šola, a še danes nimamo rednega pouka. — Učitelji se nastavljajo pa spet odstavljajo in premeščajo ter nameščajo novi. — Za slovenske otroke, katerih je 4krat več kot italijanskih imamo 3 učiteljice, za italijanske pa kar 2 učitelja in 2 učiteljici. — Za otroke I. in 2. šol. leta iz Pobegov in Cezarjev se letos odpre en razred v Čežarj'h. Tu bo bržkone prevzel pouk italijanski učitelj, fci ne zna niti besedice slovenskega. — StariŠi! zavedajte se, d aimate po novem šol. zakonu pravico Zahtevati, da se vam deca poučuje \ dodatnih urah tudi v materinem jeziku. Prijavite torej svoje otroke voditelju šole za pouk v slovenščini. — Prijave morate napraviti pismeno. Za pojasnilo in pouk v tej zadevi obrnite se do gospqdičcn učiteljic, ki Vas bodo morda znale poučiti, kako Vam je postopa h! ali pa do koje druge osebe, ki Vas bo znala in hoiela o tem poučiti, — Ne zamudite tor^j napraviti svoje dolžnosti kot starisi in Slovenci, da Vas poznejši rodovi ne bodo preklinjali. — Pobežani, Cežarani, Bertoča-ni, Sio-manci, Serminčani, Booinci Rižanci in vsi ki spadate pod to šol. okrožje, ne zabite, da Vam mora biti materin jezik nad vse, da si nc bo-dete pridobili od prebivalcev sosednih krajev prezir/ zaničevanje in sramoto! — Naj se uvede pc vsej fari propaganda za pouk v slovenščini, dokler se nam ne vrne naša slovenska šola, ki nam gre po božjem in Človeškem pravu! j STARA, dobrovpeljana trgov;na z mešanim ' blagom in deželnimi pridelki, na Dolenjskem, se da v najem, cveniuelno se tudi proda. Ponudbe pod «1000» na upravništvo. 1366 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Na željo i zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via i Bosco 10, I. . 1367 DOBER izvežban brivec, ki je obenem izurjen violinist ali kontrabasist, poraben v večjem orkestru, soliden in potrebnega obnašanja, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj. V. Ozbič, brivec v Postojni št. 7. 1368 KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5.50, 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1. 20 V DOBRAVLJAH na postaji (Ajdovščina) se da v najem pol hiše za stanovanje ali obrt. Breščak. Dobra vije. 1359 , INTELIGENTEN OBRTNIK, srednje starosti, i išče družico z nekaj gotovine vsled takojšnjega prevzetja obrti v prometnem obmejnem mestu Jugoslavije. Ponudbe s sliko pod *Inieligenten obrtnik® na upravništvo. 1360 iiibluiJ družba z om j. (2^) Trsi - Via firmii 9 - Trsi Izuršule prslzkusnle ussRe urste Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. KRONE, goldinarje, zlato, srebro, briljante, platin in zobovje kupuje in plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Tripputi, Via Vincenzo Bellini št. 13. - 1362 KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z, v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 Odvajalno sredstvo za odrasle in otroks onim: čokoladni bonboni CISTI KR! v lekarnah po 50 cent. vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piazza Garifoaidi st. 21 II Telefon 3-23 »8 PO V H ALOJZIJ Književnost In umetnost J ugoslo venski; Pomorac, J'rimiii smo ibro; 15. IV. letnika ove zelo dobro uredjivane pomorske revije u redakciji poznatog pomorskog publiciste i agitatorja g. Rudolfa Crnica poručnika trgovske mornarice sa aktuelnim i biranim sadržajem. Revija je veoma uvažena u Jugoslaviji te joj je zadaća pomorska propaganda, a naročito za trgovska mornaricu. Sadržaj. * Don Niko štuk (Mlini - Župe): Feničani i Izraelci u brodarstvu i trgovini. Vijesti. III. naučno putovanje kr. školskog broda «Vila Velebita® po Jadranskom moru. — Proslava bokeljske mornarice. — Uredje-nje naših saobraćajnih i pomorskih pitanja. — Potankosti o parobrodu «Vojvoda Putnik« Pomorska propaganda u Lipiku. — Italija za svoje pomorce i pomorstvo. — Pomorska služba na Jadranu. — Za naše lučko radništvo na Sušaku. — Nešto o našoj ribarskoj industriji na Jadranu. — Kratka povijest gliboderskog rada u Argentini i naša emigracija. — Naša morska spužva. — Vijesti Pomorske Oblasti Kraljevine S. H, S. u Bakru. — Kretanje parobroda «Jugoslavensko-Amerikanske Plovid-be»; "Atlantske Plovidbe Ivo Račić«; Dubrovačke Parobrodske Plovidbe* i «Oceanie». — Kršenje ribarske konvencije sa strane Talijana. — Za podizanje ribarstva. — Zanimanje Engleza za splitsku i Šibeničku luku. — Zakon o konvenciji tranzita preko Soluna. — Suez ji prvom tromjesečju 1924. — Rusko-Japanski kompromis. Listak: Brodolom fregate «La Tribune* na obali Nove Škotske. Pouka uredništva. Revija izhaja dvakrat mesečno in. znaša na leto din. 80; pojedina številka 4 dinarjev; za i inozemstvo 160 din. Uredništvo in uprava: Za-Igreb. — Prilaz Djure Deželica št. 67. — Tko želi da se predplati na reviju, mogu mu se poslati pokusni brojevi. Srdačno preporučamo! Ji II ^sii mai t PODLISTEK W. Col lin a: BREZ IMENA Roman. (152; Trije dnevi so minili. Upraviteljica in njen gospodar sta s prav različnimi občutki pričakovala, kdaj se povrne kakšen znak življenja v North-Shingles vilo. V tem času ni prejel gospod Vanstone ne od strica ne od nečakinje nobenega pisma. Njegova resnična nevolja zaradi tega zanemarjenja mu je zelo olajšala vlogo, ki jo je imel igrati na kapitanov svet napram upraviteljici. Izrekel je svoje dvome ne samo glede nečakinje s tako pristnim izrazom nevolje, da je še bolj povečal zmedo gospe Lecount. Zjutraj četrtega dne je pričakal pismonošo v vrtu in je prijel v svoje veliko veselje med drugim tudi pismo od gospoda Bvgraveja. Pismo je bilo poslano iz Woobridga in je vsebovalo le nekaj vrst. Nečakinja Je bila boljša in mu je pošiljala zagotovila svoje ljubezni kakor prej. Gospod Bygrave je nameraval priti naslednjega dne v Aldbourgh, da sporoči gospodu Vanstoneju nekaj zasebnega. Vendar pa naj gospod Vanstone ne pride v North- Shm gles, dokler ga ne izrecno povabi, ^ar se bo gotovo zgodilo tisti dan, ko «e povrne družina. Priporočal mu je skrajno previdnost napram gospe Lecount in mu naročil, naj takoj uniči to pismo. Ob treh popoldne naslednjega dne se je zo-pet ustavila kočiia ©red North-Shingles. Go- spod Bygrave je skočil ven, stopil do hišnega gospodarja ter se vrnil s ključi in deklo. Gospa in gospica Bjgrave sta izstopili, razložili so prtljago, voz je oddrdral, družina Bygravejev je bila zopet doma. Odbilo je štiri, pet, šest in nič se ni zgodilo. Pol ure pozneje se je pojavil na promenadi gospod Bygrave, čil in skrbno opravljen kakor večino, ter mirno korakal v smeri Sea-View-Cottage, šel mimo, obstal, kakor da se je hkra-tu nečesa domislil, se obrnil in vprašal pri vra^ tih po gospodu Vanstoneju. Gospod Vanstone mu je prišel vljudno nasproti, a gospod By-grave je oznanjal tako glasno, da bi ga mogel slišati katerikoli v hiši, po kaj je prišel. Neki oddaljen sorodnik, katerega je obiskal, je imel dve sliki, dva prava bisera starih mojstrov, in ju je nameraval prodati Gospod Bygrave je bal posredovalec. Ce bi si ju gospod Vanstone kot ljubitelj redkosti hotel ogledati, todaj bi se moglo to zgoditi črez pol ure, ko se gospod Bygrave povrne s sprehoda. «I#epo vreme, kaj ne? Do svidejaj* je rekel gospod Bygrave in šel dalje. Komaj je minilo pol ure, ko se je Noel Vanstone oglasil v North-Shinčles poln vročega koprnenja zaljubljenca. V njegovo neizrečeno veselje )« bila Magdalena sama v sprejemnici in še nikdar je ni videl tako lepe. Štirje dnevi miru in počitka daleč od Aldborough-a so bla~ godejno vplivali nanjo. Bila je popolnoma v oblasti svojih čutov. Preskočivši rz enega ekstrema v dragi se je njen obup izpremenil v takšen pogum, da je mogla kljubovati vsem opominom vesti in grozečim posledicam. Oči so ji žarele, lica so ji bila živo rdeča, neprestano ie klepetala kot v preišn*rih dnevih, smejala se je in oponašala gospo Lecount v glasu in kretnjah. Gospod Vanstone je bil očaran, c t-govi šibki možgani so se mu vrteli in bleda lica so mu zardela kakor v odsevu njenih. Pol ure v njeni družbi je prešlo kakor pet minut. Ko so jo poklicali k teti, kakor dogovorjeno, in e odšla, bi bil pri vsej svoji skoposti rad žrtvoval pet svetlih zlainrkov za daljnih pet zluiih minut v njeni družbi. Komaj so se duri zaprle za Magdaleno, so j se zopet odprle in vstopil je kapitan, ki je po-| vedal gostu brez ovinkov, za kaj se gre. I -Odkar smo se zadnjič videli*, je pričel, m it pretehtal vse naše šanse za in proti, in rezultat je sledeči: Ce boste v Alboroughu, ko prispe pismo iz Zuriga, tedaj je ves naš trud zaman. Če bi imela gospa Lecount petdeset b:a-tov, bi pustila vseh petdeset prej umreti, kakor da bi vas pustila samega v Sea-View-Cottr£e, dokler smo mi v North-Shingles vaši sosedie * Noel Vanstone je postal zopet bled. Dobro fje poznal značaj upraviteljice, zato je vedel, da ima kapitan prav. | *Ce bi mi šli,» je nadaljeval, «tedaj ne bi Is tem ničesar pridobili, zakaj za nobeno ccno, ! ne bi mogli prepričati gospe Lecount, da nam ne boste sledila. Vi morate proč iz Aldbo-rougha, in sicer ne da bi pustili kakšno vidno sled za seboj. Če napravimo to v teku naslednjih pet dni, tedaj bo odpotovala v Zurih. sic< r, se ne gane od tu. Ne vprašujte, imam vsa navodila za vas in zahtevam vašo popolno pozornost. Vaša ženitev z mojo nečakinjo je oC, visna od tega, da ne pozabite niti besedic* od tega. Najprej eno vprašanje: Ali ste ka/al napram njej, da mi nc zaupate, kakor sem van naročil?«