gtev. Izi vsak dans izvzemši nedelje in ponedeljka cb 5 popoldne. Lic*: ;t Jca Sv. 1 rančiSka Asi^cga št. 20, L nadstr. — Vsi c< f'Si rsj sc ] Magdalena Blumenthal«, z 2200 ton premoga na potu iz Stettina v Oxelesund, se je včeraj zvečer pri Oelandu ponesrečil in zavozil na sipine. Niegov položaj ie kritičen. Povodnji na Francoskem. ŽENEVA, 13. (Kor.) Kakor poroča neki list iz Chalons sur Saone, zavzemajo povodnji na srednjem Francoskem ogrožu-joč značaj. V dolini Saone so obrežna o-zemlja pod vodo. Ameriški »Rdeči križ« za pobijanje le-garla v Srbiji. LONDON, 13. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka: Generalni major armade Zedinjenih držav Gorgas je prevzel vodstvo velike misije Rdečega križa, ki hoče pobijati legar v Srbiji. Gorgas je deloval že vspešno z enako misijo na Kubi in v južni Afriki. Prepoved izvoza niklastega in bakrenega denarja iz Francoske. BASEL. 13. (Kor.) »Baseler Nachrich-ten» poročajo, da so v francoskih krajih v obmejnem ozemlju 1. aprila nabili razglas, s katerim se prepoveduje izvoz ni-klastega in bakrenega denarja, tudi inozemskega. Izjeme more dovoljevati edino le francoski finančni minister. Prepoved glede uživanja alkohola na Angleškem. LONDON. 13. (Kor.) Gostilničarji ne verujejo, da bi vlada prepovedala, pa bilo to tudi samo deloma, alkohol. Prepričani pa so. da se bodo gostilne prej zapirale in so pripravljeni udeležiti se akcije glede znižanja užitka žganja. Objavljenje prepovedi ie povzročilo, da so se ljudje preskrbeli z večjimi množinami whskyja. Razprodajalci so ga prodali toliko, da ga niso mogli od producentev dovolj dobiti. Pogodba med strokovno delavsko zvezo shefieldske municijske industrije in vlado. LONDON, 13. (Kor.) Člani strokovne delavske zveze shefieldske municijske industrije so sklenili z vlado pogodbo, glasom katere se pri delu lahko porabljajo tudi napol izučeni in ženski delavci. General Cberdols o poteku in koncu vojne. KOPENHAGEN, 13. (Kor.) > National Tidende« poroča iz Londona: General Cherdols piše v listu »Le Peuple«: Vojna se najbrže odloči tekom poletja po odločilni bitki med Mozo in Mozelo, kjer bo nemška fronta v razdalji 30 milj dolžine in 6 milj širočine prebita. Potem bo obča ofenziva zaveznikov potisnila Nemce do Rene nazaj. Nato pa sledi odločilna bitka na desnem bregu reke Rene. Hakki paša zopet v Carigrad«. CARIGRAD, 13. (Kor.) Bivši veliki vezir Hakki paša se je po dveletni odsotnosti povrnil v Carigrad. Hakki paša se je za časa balkanskih konferenc mudil v Londonu in od začetka vojne v Berolinu. Zakol imajo Nemci toliko sovražnikov ? Dunajska »Zeit« je priredila za Veliko-noč anketo o vprašanju: »Zakaj imajo Nemci toliko sovražnikov na svetu?« U-redništvo je reklo v uvodu, da je dosedanji potek vojne pokazal dejstvo, ki iznenađuje, da ima namreč Nemčija v tujem svetu več sovražnikov, nego se je mislilo pred vojno. In to ne samo v državah, s katerimi se vojuje, ampak tudi med narodi nevtralnih držav. Zato se je s svojim vprašanjem obrnilo do raznih predstavi-teljev znanosti in umetnosti in do politikov. Večina odgovorov se strinja in ponavlja samo to: Nemci so silno napredovali v kulturi, v vsem, pa so jim sedaj drugi zavidni. Iz zavisti in konkurence so se dvignili proti njim. Zanimiv je odgovor znanega zgodovinarja Friedjunga, ki opozarja na nastopna historična dejstva. Ko je v prvi polovici stoletja hiša Habsburgovcev zavladala v Nemčiji, Španski. Belgiji in Italiji, in ko je Wallenstein podvrgel cesarju Ferdinandu II. tudi severno Nemčijo* se je u-stvarila proti njemu koalicija: švedski kralj Gustav Adolf, Francoska s kardinalom Richelieujem in papež Urban VIII. Isto se je zgodilo francoskemu kralju Lu-doviku XIV. in Napoleonu I., kakor nosite-ljema premoči v Evropi. Proti militarični državi Friderika Velikega se je združil skoro ves kontinent. Ko je Anglija v sedemletni vojni osvojila Indijo in Kanado ter je imela najmočnejšo mornarico na svetu, tedaj je bila za. časa osvobodilne vojne Severne Amerike polovica Evrope oborožena proti Angliji. Istotako so bili vsi proti -\vstriji v prvi polovici devetnajstega stoletja, ko je vladala v Italiji ;n Nemčiji. Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza in ko so se toliki nevtralci bali svetovnega gospostva Nemcev. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svo je slave. Itn žrtev. Goriški »Novi Čas« je priobčil v svoji 15. številki, od 8. aprila t. L, obširno poročilo o bojih v Karpatih, sledeči Članek, ki ga ponatiskujemo z ozirom na sedanje razmere^brez pripombe. Članek se glasi: Deveti mesec vojne 1 Pride še deseti, enajsti in dvanajsti? Bomo že videli!-: Toda, prijatelj, denar, denar, denar? »Papirja dovolj! Danes to ni glavno vprašanje!« Katero pa? Kruh-« kliče vlada, vpije ljudstvo — in trpi. =>Potreba je: »Zdržati, žrtvovati, vsem brez razlike narodnosti in stanu! Domovina, skupnost, »gmajna« ljudi je več ko en sam človek.« Zato se pravi: »Vsi se žrtvujmo z vsemi močmi za skupnost, domovino, eno samo veliko »gmajno«!« Prav, prav tako, da vsi brez razlike stanu in narodnosti z vsemi močmi... Toda tudi enako? »Seveda, seveda pravi zakon!« Povsod, to je na tej in oni strani, Avstriji in Ogrski? »Pravzaprav na obeh straneh, to se pravi bi moralo biti po -- postavi!c Ogrske in avstrijske žrtve. 1% sem bral pretekle dni v naših listito: Vojno povelje štev. 53 v Zagrebu veli: »Na prošnjo kr. ogr. ministra za bogoča-stje in nauk se odreja, da se na visokih šolah v deželah sv. ogrske krone učeči se enoletni prostovoljci letnikov 1895 in 1896 ki so že unovačeni, kakor tudi vojni prostovoljci letnika 1891, ki so vsled prostovoljnega pristopa v skupno vojsko imeli nast ^piti svojo dejansko službo dnel. oziroma 15. aprila, se imajo vpoklicati v tako službo šele 15. maja. Ta odlog nastopa de-stopa dejanske službe velja tudi za take enoletne prostovoljce, ki obiskujejo še srednje šole ter bodo svoje šolsko leto dovršili šele začetkoma maja. Za enoletne prostovoljce, pristojne na Hrvaško in Slavonsko, ta odredba nima veljave«. Ta odredba deli prostovoljce sv. ogrske krone v take, ki morajo nastopiti svojo po zakonu odločeno službo l. oziroma 15. aprila in take, ki bodo oblekli svojo vojaško suknjo šele čez en ali poldrugi mesec kasneje. Poskrbljeno pa je po navedeni odredbi na prošnjo ogrskega ministra, da zadene v sedanjih krvavih razmerah največje sile, ko treba čimpreje postaviti vse svoje moči v službo ene iste skupne domovine, taka usluga ravno inadjarski inteligenčni naraščaj! Zakaj se loči tu v takem odločilnem trenotku dežele ogrske krone v dva dela v tako kričečem razmerju, to ni umljivo. Kajti to stoji, da Ogrska vedno in vedno povdarja edinstvenost med Ogrsko in Hrvaško. Tu pa, kjer treba dati svojo najboljšo, svojo srčno kri za skupno domovino v dobi, ko je treba postaviti v boj zadnjega državljana, pa mora hrvatska srčna kri prej teči... Ali dobi zato tudi posebno plačilo? Na bojnem polju gotovo! Zdaj pa pomisli še to: ogrski ministrski predsednik Tisza je bil za novo leto rekel nekaj o nagradi in plačilu. Komu? Hrvatom? Avstrijcem? Rekel je, da mora biti poplačana — Ogrska. Zakaj skrbi ogrski naučni minister za madjarski inteligenčni naraščaj? »Pester Loyd« je list, ki diše ogrski zrak v madjarski prestolnici, kjer ministrujejo Tisza in tovariši. Ta list pravi 28. marca v vojnem tedenskem pregledu o pomenu denarja in ljudi: »Dragocenejši kakor dragocena kovina so postali v moderni vojski ljudje. Minili so časi, ko se je moglo za denar kupiti švicarskih vojakov. Morda je najpomenljivejši politični nauk ki ga bomo spoznali iz skušenj te vojske, ravno ta, da mora vsaka država paziti na varčno uporabo svoje denarne moči, prav tako pa tudi na to, kako si varčno ohrani svoje prebivalstvo«. Ogrska država skrbi torej, kako si »varčno ohrani« svojo srčno kri — svojo inteligenco, ker se boji, da bi morda ta vojska mogla sorazmerno največ škoditi ravno madjarskemu narodu, če bi padlo prezgodaj preveč madjarske inteligence. Razumljivo, čim primerjamo število madjarske in drugorodne inteligence v deželah sv. ogrske krone, posebno pa še število inteligence ki je baje tudi del te enovite posesti. Koliko bolj razumljivo, če število madjarske inteligence primerjamo s številom avstrijske inteligence. Kakšen pogled v — bodočnost! Z madjarskega stališča je nesoglasje v krvnih žrtvah gotovo umljivo, če pa je s stališča celokupne širne domovine pravično. to pa sodi, kdor veš in moreš. Kajti stoji pribito, da bi morali vsi brez razlike najmanj enako krvnega davka žrtvovati, ako ne celo več, čim več prednosti in ugodnosti kdo sicer uživa v državi! Enakosti v denarnih vprašanjih pa se Ogrska upira, ko prepušča avstrijski polovici dve tretjini skupnih stroškov. Kako je s kruhom, to čuti danes že vsak avstrijski vrabec, kako bi potem ne navaden — kruhojed. Zato pa ni čuda. da so izgubili vero v dualistično sestavo monarhije celo Nemci. Dualizem. Poslanec Schrafft pravi v »Reichsposti« z dne 4. aprila: »Ogrski mimsterski predsednik grof Tisza, ki dobi vedno pravriz-raz za jasne misli, se je izjavil: Avstro -Ogrska vzdrži do zadnjega moža in žitnega zrnca. V Avstriji smo pričakovali, da se bo zato tudi ukrenilo kaj primernega in da se enoisto kakor v Nemčiji vpelje za čas vojske žitni monopol. Pa se ni zgodilo. V Avstriji smo dobili vojno žitno zadrugo, ki se bo gotovo razvila v dejanski monopol. Zveze z Ogrsko pa ni. Niti najmanje ne dvomim, da ne bi preskrbela Ogrska s svojimi preostanki avstrijskega prebivalstva. Kapitulacija Avstrije pred sovražnikom vsled pomanjkanja hrane bi za Ogrsko gotovo imela najmanj iste posledice kakor za Avstrijo. Tega Tiszi pač ni treba šele praviti. Toda na nekaj bi rad opozoril. Tako kakor se čuti vojak v vojski najvarnejše iz lastne koristi le pod krepkim enotnim vodstvom, tako se mora tudi enotno ravnati s civilnim prebivalstvom, kadar postane po sestradalnem poskusu sovražnikovem del bojujoče se množice. — Nihče ne dvomi nad dobro in pošteno Tiszovo voljo deliti z Avstrijo vse stiske in nevarnosti v bojnem jarku in v zasebnem državljanskem življenju. Toda treba sc je tudi poslužiti nujnih oblik, da se zagotovi možnost enakega ravnanja. Nič bi ne bilo neprijetnejše kakor dvigajoče se nezaupanje ali celo ugotovitev neenakosti. Zato inenim. da se mora, če sc žc nc da v Avstro-Ogrski udejstviti enotni monopol za žito in moko, v obeli državah vsaj enako ravnati. To enovitost, pa je treba likta-tu urediti s pomočjo osrednjega primernega aparata na tak način, da se že naprej izključijo tožbe o neenakem ravnanju«. Ko se spominja »Grazer Volksblatt« 27. marca Wagnerja, slovitega narodnega ekonoma v nemški državi, pravi ta list, da smo pri nas že marsikaj »posneli« kar so bili preizkusili v Nemčiji po njegovem vplivu. Dostavlja pa: »Žal da ne moremo povsod pokazati istih srečnih uspehov, tako da morajo politiki z resno skrbjo proučevati vzroke — neuspeha. Morda tiči najgloblji vzrok v tem, da nimamo v donavski monarhiji enotnega gospodarstva in da nam manjka pripomočkov, s katerimi bi prisilili Ogre da bi svoja žitna polja bolje in plodonosne-je obdelovali. — Sicer pa se je že davno šepetalo o tem, da navajajo oficijalni ogrski podatki o žetvi previsoke številke. V tem vojskinem letu se potrjuje ta govorica. Danes vemo. da zaostajajo resnični žetvini uspehi daleč za oblastveno cenitvijo. Le ti napačni podatki pa niso najzadnje povzročili, da se je uvidelo, da se nočejo uresničiti nade glede zalog, da ie bila zopet Ogrska tista, ki je zakrivila, da so prišle marsikatere odredbe prepozno, n. pr odstranitev carine. — Kako slaboten jt naš gospodarski vpliv na našega brata onstran Litave, o tem se bomo mogli šele tedaj natančno prepričati, ko pride pred parlament vsa korespondenca, ki sta si jo bili izmenjali obe vladi o vprašanju pre-hranitve. Da se dualizem v tcin vojnem času nikakor ni obnese! da je nasprotno le zavlekel in onemogočil vsak resen ukrep, to morajo priznati celo tisti, ki so pred nekaj meseci (o novem letu op. ur.) pozdravili s »hura« grofa Tisza slavospev na čast dualizmu«. V sili se izkaže pravi prijatelj, se izpriča ljubezen brata. Ogrsko ljubezen izpričuje navedena odredba in pa njen nastop v želodčnem vprašanju. Ako dodene-mo še finančno nagodbo, ki nalaga avstrijski polovici dvetretjinsko težo izdatkov, potem moramo z upravičenostjo trditi: dualizem je čisto kar enostranska gola sebičnost. V trojnem oziru: prvič v denarnem ,drugič krušnem in tretjič v krvnem davku. Kaj naj porečemo onemu, ki zahteva za obilico prednosti in pred-pravic še posebno nagrado po vojski? Posebno tedaj, če pomislimo na sramotno število sleparjev pri vojaških dobavah tam zadaj za Litavo? Novajtvstrija. In tako vprašamo z vso resnobo v resnem trenotku, kakor ga monarhija še ni doživela: Ali je dualizem nravno vzdržljiv, če se ni niti praktično obnesel v največji sili? Mi pravimo in smo vedno trdili, da ne! Treba je bilo grozne vojne, da je prodrlo na dan šele spoznanje, kje je zdaj globlji vzrok, da državni aparat ne deluje tako, kakor bi hotel z vsem srcem vsak pravi patrijot. V največji sili, ki še pride, se prerodi, ker se mora, ustroj vse naše domovine temeljem ene velike socialne vrline z imenom — »iustitia distribuens (sorazmerna pravičnost«). Svetovna vojska popravlja napake izza 1. 1867 in 1868 ko se je vpeljal dualizem in ustvarila lirvatsko-ogrska nagodba. Vstani. vstani Nova Avstrija. ti želja naših želj in prejšnjih dni, up naš prihodnjih! Da bi bila res eno veliko telo, lepo in dobro. Sličice iz volne. Tragedija francoskega stotnika. »Matiiu poroča: Stotnik Heraii, ki je v jezi ustrelil svojo ženo. ker mu je kljub prepovedi ar-madnega vodstva sledila v armadni pas v Compiegne, je bil pred pariškim vojnim sodiščem oproščen. Gospa je stotniki^ meseca novembra sledila na bojišče in nikakor ni hotela vrniti domov, čeprav jo je stotnik zaklinjal, da naj gre domov. Ko-nečno je polkovnik polka obsodil stotnika s 15 dni zapora in mu je zagrozil, da mu odvzame častno legijo. Stotnik se je radi tega tako razburil, da je svojo ženo, ki je tran F1 »VEČERNA EDINOST« št. 66. V Trstu, dne 14. aprila 1915 »ezi ustrel :rei !Z 't^H. Oddal Zcna ZfH i! Rcim? iiškij lella >U VO! \rz- ohi C I 1 'J Ll- I **** Mu.-tuo tit-kane be^eCe naj o enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna. 403 Kar n iz Edii i v 1 : pr:-vlak. Igrad iči še liu . . _ h: . k. ravr-ai'ie nosi znake pod občni j poročali, da občine zberejo pravočasno in kazenski za!-'on spadajočeica delikta, se j zanesljive podatke, koliko konj primanjkuje hO Z vs.; strogostjo postoj alo. Občinstvo v posameznih občinah. |fl,i*hll tlućfl ^ — i v,-i,rai • a. se : rtd gnMinvim pečenja njem teh O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. JlU&UU dlugc izvežbani mehanik ali kova?.— IjiiJi vtvari z vsem poudarkom, ter obe-j y pomožno bolnišnico v zavodu .Avstro-! Ponudbo ^jime vodstvo tiskamo. 4 « Specijalist /a sifilistiCne in kožre fcolerni ♦ lifis £VOj % J; v Trstu, v uJ. S. Lazzaro št. 17, I. £ Pd;»zr.o Dirtna\ Službo Mi Ponudbe sprfjme nem rouei, da se. kakor je iz zadevnih za- amerikane" Nikolaj" Gavinel 5. domobran-! n0bfi|.n bi rada sFreje:a katero«-k o nov in ukazov razvidno, vsaka obla- sfcega pešpolka (doma iz Kopra) ter črno- UClUlUi Nas.v po v o I a?. odd. E< Za cerkvijo Sv. Anto-a novega Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop ženske od S do (i popoldne. ^jssssassađi ibodi službo. __t ^_______ ^ __________linosti. 401! stvena rekviziia gotovih potrebščin vrši | vojniki' Fran Klemenčič, Anton Decaro, Fran 1 _ ' Lipanc, Truskalter in Fran Cubrann, ki so ; Oglase, poslana, osmrtnice in vsa nazna- IZ! ka r.e tal r ili lavnemu mestu. Le se 11 ' 'j i(i'Vedaj^v''rop-^c pro1' °dškodiiini, ki se določa ali se do- ne 5 k ni pred mesto« Bel-!10® ** ^ ki izključuje vsako oškodo- ■'Kh< r je razrušen, tiri uničenj. vanic Očinstva. J'.'../v. d.1 bo v sled poma .i- Kako »študirajo iz ves t ni ljudje vpra-•i . promet >plo]i šanje pomanjkanja živil! S tem gotovo Na \«>! '.'.m v lopčiderju se|raxno sedaj krvavo potrebnim študijem ;tn lenjc topov iz neposrcd-j5e jiavj set]aj dunajska > Neue Freie Pres- irc. Potniki se temu močno čudijo, i t- iT.-.ii L. i uni -v itmu # to znano glasilo — borzijancev in mi- ker - splošno meni. da vlada na srbskih ]jJonarjev. Da bo vspeh študiia tem teme-tli : jvso.l t i I r. Pred kolodvorom je opa- j |jitejit jc p()Slala tia ven med ljudstvo svo-ziti \ l ::: o močvirje, ker so vsled ponov- |aMIlc poizvedovalce. Početje je gotovo 1,h j'ol: •■ i d«'V le in poplave vseh treh rek I hvalevredno, ali mala kljukica je tu vmes. 1 "ta uničena. I/ tega močvirja se dviga,blagim in Ijudomilim gospodom zapira pot do tistega vspeha. ki bi bil res kori- cu avtomobil in približno tucat z volovi vpreženiii voz: to je vse. kar jc na razpolago za prevoz s kolodvora v mesto; hočeš nočeš se je treba zaupati enemu teh vozičkov. £e pri prvem cestnem ovinku, ko se bližamo Belgradu, sc zapazijo v mestu eksplodirajoče granate. Vidi se raz-streljeni železniški most čez Savo, ob obrežju pa razvaline tega mestnega dela. ki je bil poprej najbolj obljuden. V okrožju sten. Imajo namreč ti gospodje svoje posebne pojme o — ljudstvu, tako. da iščejo ljudstva le tam, kjer tudi sedaj — dobro in obilo jedo. Neki Amerheimer je n. pr. zasledil imenitno dejstvo, da je v Demelo-vi slasčičarni 11a Dunaju še vedno dobro preskrbljeno, iz česar izvaja zaključek, da se -Dunajčanoin« ni bati pomanjkanja. , , iErgo: nič ni res, da bi bilo vprašanje pre- dveh kilometrov mč drugega kakor raz- hrane jjlKistva tako nevarno in pereče! vajine; belgraiski kolodvor ic kup razva- ^Neue Freie Presse^ ie poizvedovala tudi lin. V mesto se vrača dolga karavana vra-čajočih se beguncev, ki je bila tik pred pri ravnatelju odličnega eivropsko znanega hotela »Bristol< in raznih velikih re- me^tom ustavljena od čete novih begun-: stavrantov na Dunaju ter jc dobila tola-eev, ki zopet zapuščajo mesto. \ isoko ž,jivo zajr0tovilo. da je Dunaj dobro pre- naloženi vozovi vračajočih se beguncev - - - se obrnejo in prične se nov beg. V mestu skrbljen z živili! Na jedilnem listu v hote-, lu >Bristol« je zasledil »Pressin : razisko-padajo pa med tem tucat. tus v razvali- j valec še vedno ^^ 50 različnih jedil, ne. granate padajo na 1 era z 1 jo, najlepšo prL,n ihidstvo ie dobro preskrbljeno...! promenado srbske metropole. Po praznih cestah žvižga veter, običajni gost Belgra da v mrzle j šili letnih časih, edini gost, ki ie ostal zvest temu žalostnemu mestu. Razna politične vesti. Zopet nenavadni zvoki od madjarske strani. Ogrski državni poslanec Rudolf Brandtcii je priobčil v vBudapester Tag-blattu« članek o možnosti bodočnosti«, v katerem izvaja, da so dogodki svetovne vojne omajali celo vrst ukoreninjenih sodb in naziranj ter da so nam postavili pred oči nove razvoje bodočnosti, kakr-Šnje bi bili še pred kratkim označali za fantastične. Da-si ie bilo pričakovati te vojne, vendar je prinesla presenečenje na presenečenje. Ni bilo pričakovati, da bo nam in Nemčiji stala nasproti tako silna koalicija. V veliko presenečenje so bila razkritja o postopanju Anglije, a v še večje to, da jc Japonska posegla vmes! Pa tudi nevtralci. do katerih so se gojile tolike nadc. vo prinesli mnogo razočaranj. Slednjič da je presenetila tudi Turčija s svojo napadalno siio. Pa tudi militarična izkustva so bistveno Eruo ... ljudstvo je dobro preskrbljeno... »Arbeiter Zeitung< persiflira ^studii* >Ncue Freie Prcsse« tako-le: >>Ncue Freie Presse« meni še vedno, da je vprašanje prehrane ljudstva le vprašanje tistih zgornjih »desettisočev«. Ali je Dunajčanov, ki ne jedo v hotelu Bristol«, niti ne v raznih restavrantih. Vendar pa je nade. da napravi ;>Neue Freie Pressc« morda korak dalje do izpoznanja, da na Dunaju ne žive samo plemstvo, buržoazija in srednji stan. ampak tudi proletarjat. da je torej tudi delavskih krčem in ljudskih kuhinj! Kako se veselimo že sedaj na uvodnik, v katerem priobči 5Neue Freie Presse« svojim čitateljem to — razkritje! — Tako jc tudi v Trstu! Kdor hoče vedeti, kako se sedaj prehranja resnično ljudstvo, oziro-ina. kdor hoče z resno voljo študirati vprašanje prehrane ljudstva, ta ne sme iti poizvedovat v znane slaščičarne na Aciiuedottu ali na Barrieri! Od tam more pač odnesti sladka usta in sladko pomirje-nje, da stvar ni tako resna, ne more pa tam dobiti rzumevanja za resnost položaja, v katrem se nahaja — ljudstvo. Za župane. Mariborski „Straži"1 piše neki slovenski župan; Cez župane se sicer veliko zabavlja, a to jim mora vsakdo pripo- vsi bolni. Odpuščeni so pa bili iz te po- • nila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« možne bolnišnice Konštantin Mačura 2. bo- , »Edinosti . Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 sansko-hercegovskega pešpolka, Peter Ko- |- mašeč 22. pešpolka, Demitrij Pavič 2. bo- w sansko-herce^ovskega pešpolka in Josip Dra-! B^m žina 22. pešpolka ter črno vojnika Anton ji. ampak hoče le čisto | veg3 dela in novih naročil, iti na nekatere možnosti j p3ni toliko dolžnosti, se m jati s prorokovanji na kratko opozoriti m.i i^kjiuc rnuinus« j pam razvoja, ki se mu vidijo kot potreben pouk iz te vojne. In ta pouk bi bil po mueniu rečenega ogrskega poslanca: Ak » imamo žu-nam morajo pripo-znati tudi pravice, kajti plačila za dela v "renesenem delokrogu itak ne dobimo nobenega. In prva izmed pravic bi bila, da Prc J vsem je imenovati veliko dejstvo, j se nas ne smatra samo kot poštne pote in ki smo jc mi pripadniki avstro-ogrske mo- razraševalce uradnih raročil, ampak tudi kot narliiic posel no 1 »C; > »bčutili. Ta vojna ; z a u p n i k e ljudstva. Kadar je treba je namreč pokazala, da ta državna tvorba za Tudstvo spraviti kako podporo ali kako Gutschi in Andrej Godina V mestno bolnišnico so bili sprejeti orožnik Ivan Curk, Nikolaj Bijelić 100 pešpolka Anton Perosa 97. pešpolka, orožnik Josip Korlevič, Anton Briščeh 97. pešpolka, Va lentin Furlan 20. lovskega bataljona, Homer Gallico 5. trdnjavskega topničarskega prlka ter črnovojniki Dominik Con, Fran Figača in Josip Koainig, Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Nikolaj Gavinel 5. domobranskega pešpolka ter črnovo|niki Anton Delcaro, Andrej Truskalter, Fran Lipauc, Fran Klemenčič, Fran Lederer, Ivan Franza in Ignac Eisler. Koristen pouk za bodočnost. S 15. t. m. zaključi gledališče v Osjeku svojo letošnjo sezono. Tem povodom je napisala .Hrvatska Obrana*4 v Osjeku nekaj opazk, ki vzbujajo reminiscence na zadnjo sezono našega slovenskega gledališča v Trstu. Kon-statuje namreč, da je bila letošnja sezona najslabša, odkar obstoji gledališče. „Temu so — pravi — res krivi tudi vojni dogodki, ali krivo je tudi diletantsko vodstvo gledališče. Za sedaj pravimo le, da je bilo n.od-pustljivo, da se je sprejela odpoved .. . (slediti dve imeni), dveh najboljših sil, kar smo jih imeli, istoiako je naravnost smešno, če kateri članov izjavljajo, da z G... ne igrajo. Gosp. G. je u memik redkih vrlin s ka terim ne more v njegovih ulogah nihče tekmovati tu v Osjeku. Slednjič pa, kako prihajajo obiskovalci gledališča do tega, da bi radi kakih malenkostnih intrig ne smeli uživati na umetnosti tega igralca? — Kakor rečeno: te opazke vzbujajo spomine na iz-vestne dogodke v zadnji sezoni našega gledališča, ki so istotako zakrivili, da se je sezona — zlasti financijelno — tako slabo zaključila. Sedaj je sicer vojna in mirovati mora naše delovanje v socijalnem življenju in na kulturnem polju. Ali čim mine ta čas težkih izsknŠenj, mora takoj zastaviti zopet naše narodno delo in vrata našega gledališča se morajo zopet odpreti 1 Se morajo, ker v mestu, kakršno je Trst, potrebujemo take kulturne institucije kakor siromak koščka kruha. Tudi spomini na zadn o neuspelo sezono nam ne morejo odvzeti tega prepričanja, ko vemo, da krivda ni bila v tem, da bi tej instituciji manjkali ekzistenč-ni pogoji. Četudi skromno, ali pošteno se že da izhajati pri nas tolikj v artističnem, kolikor tudi — ob podpori znanih narodnih dobrotnikov — v financijelnem pogledu. Neizogibni pogoj pa je, da ne pademo zopet v pogreške, na katere namiguje „Hrvatska Obrana-. Ne letajmo previsoko, vendar pa v primerni višini — vedno resni in dostojanstveni 1 Dr. PETSCHN1GG TRST, m t GTER1NA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2— i in specijalist za kožne In vodae (spolne) bolezni: nVfc—1 in 7—7Vi Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker* iev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delte Acque it. 6 (Nasproti Caifd Centrale). -Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in hrinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra napraj. Frateili ilauber Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih koi Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. otfcževali na način, ki ga ne bo možno braniti! Domače vesti. rm> Prvo tržaška tovarna brusnih Kamnov, smlrka in McorunilumM G. Pilotfi-Trst Pisaru: Itiva Peuttfi U, M15-25 cb tane* do zadnic^a stavljali v okvir ramo mi opravljati same sitne reci, a orož-monarhije in ga trr jro spotili žiiiltn. Po n ki imajo odločevati o tem, ali dobi kd) ■ v ini »r.rra i riti Ča^. ko se bodo morali kako podooro pli ne. In vendar je zna 10, | državniki ti: in lani drugače poučiti, ako i da orožniki, ker so tu i ljudje in se nav^.d i st n. : > r zneje izpostaviti »red /m. 1- 'no Še hitro mtnjuj jo, ne poznajo ne kraja ' d' : > očitanju, da niso izpoznaii znamenj ne ljudi, ne razmer. (Tu je nekaj stavkov ter tia m> položaj naše. po toliHh tu-j cenzura Crtala). Ako hoće dežela koga opro-mlih obljudene države viotri med nic-gočno | stiti bolniških iroškov, se ne terja od župa-deSi*yoč»mi narodnimi idejami sedanjosti i na spričev; fj o prošnjiku ; ak<> hoče kdo j podporo radi toče. ne velja cenitev župana 1 ali o nilnih moz, ampak žandarjeva; ako ■ hoi-e kdo oprostitve ali odpusta od vojaščine radi rodbinskih, gospodarskih ali delavskih razmert. se župan ne vprašuje. Kot za-1 upnik ljudsva pa r« si župan krivde za vsak JJ Odlikovani fteftfarski mojster £$ Crnovoiii:!ii rojeni leta 1896., so pozva-j ncu^eh> Sedaj so na redu prošnje m ^ m m V« ni pod orožje na dan 15. aprila in nc 16. podpore rsebam, ki so jim vzdrževatelji po- H ^JSI^&^m V^NANV 12 aprifa. kakor Jc bilo včeraj napačno nave- klicani pod orožje. Ljudje se čudijo, zakaj ( a V 1K|Q| Jj ta dobi ali oni ne. Župan, ki pozna dobro ;|i w ^ fl| vse razmere v rodbinah in v okraju, ni " —'■----" w *** * vprašan. Za to se ga naj tudi ne dolži, česar ni zakrivil. Oblasti pa bi stori'e dobro, Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolič, Trst ulica Istituto štv. 5 Odtikonu z ilafo kolajno in Častno diplomo oa razstavi v Firence Peče se fia in navaden kruh trikrat na dan. J/.bera sladčic, vina v st-klrnicah, prepečpncev ibi cottni) konTekture it«]. Sprejema naročila za poroka In krste ter vsakovrstno pecivo ter po-straža tudi na doim - ZMERNE CENE. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 »pacUaMst xa KOŽNE In SPOLNE BOLfcZNl ŠIBKOST m NERV OZN OST am BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. I od 11 - 1 pop. in 4 - 6 svečar ob nedeljah od 10-1. deno v notici. Penzijonirana Kenerala. General infan-terije Hugo Meixncr von Zvk-eienstainme, poveljnik 10. armadnega zbora, in gene rali;i major vitez Troszowski, poveljnik ako bi se v vseh slučajih, v katerih je treba 5. .irtiljerij>kc brigade, sta v|x»kojen:t. dobrega znanja krajevnih razmer, obračale Vodstvo 10. armadnega zbora ie prevzel [ edino le na župane. iml. Martioy. . » Po VOjni ^ vojaikl konji odda- Mak^malna cena za petrolej. Centrala jali zasebnikom. Ko se sklene mir med za netrolej poroča: Vojno jmrpsttstvo ie vojskujočimi državami, odstopi vojaška u- izdalo ukaz glede maksimalne cene pc- prava večje število konj poljedelskemu ini- trok ja. Detajlist na deželi ne sme petro- n istr stvu. Da se dobi vpogled, koliko konj leja dr.t/je prodajati negd j>o 64 v liter, v se rabi za zasebno porabo, zbira poljedel- mcMih pa ne dražje nego po v. 1 rgo- sk(» ministrstvo že sedaj potrebne podatke, vec posredovalec ne sme imeti več do-i In radi tega je ministrstvo Izdalo na posa- bi nek'o 5 kr< 11 pn sto kilogramih. mezne r.amestnije odlok, po katerem se ob- Državne rekviziciie kot pretve/a za do- ćinam naroča, da morajo takoj, ko na teh ^ciertje prenizkih cen pri zasebni prodaji. zopet redne razmere, po ocati politic- Dogaja se. nepošteni elementi, ki se' nim oblastem, koliko voiaskfh k< nj bi ob-na\ adno izdajajo za begunce. lahkomišlje- ćani r*bi!i- oziroma nakupili. Gre v glavnem manj inteligentni!! ljudi Dnevnik „Edinost" u Trstu ie izdal iu zali,žil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TKA FOVtSTI GR(>FA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »mmM«. Spisal L,. iN. 1 olstoi. Poslovenil Josip Kbatlič. — Cena K 1.60. 4. »FKVA Ljt iStZtN«. bpisai 1. bjergje-vič Tuigjeniev. Poslovenit dr. (Justav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB*. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F, P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OllKE-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča, ionski sp.sal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JLRKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-tijalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA*. Povest ii i8. stoletja. Napisal l. E- Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocijoluušek. Poslovenil H. V. Cena K 3 — 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Cne valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov fraicoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel ^erua Perhavec. — Cena K 2.50. Unigtiio-fofosrtificni utelje Trst. ulica del Rivo št. 4Z (pritličje) Trst ♦♦♦♦ I/.\rsaje vsato fotoifrafiino tlelo kakor tudi razgled«*, posnotko, notranjost lokalov, porcolanp^to f.I^Sie v:a v^.iV. .vrst. ppomoniko. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Raoi udobnosti gosj). iiAročoi-kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenali. ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst, ul. del Rivo štev. hi. ZDRAVNIK Med. Dr. Harol PernlčlC ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Ces. kr. pri v. Riunlone Adrlaticn df Slcurta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti žkoni, povzročeni po o^nju streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na niorju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najra7ličnejših komo"-nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12« 1912) K 534.693.42:j-a0. Odkar obstoja dru/ba. je bilo v v-eh bran^ah izplačano na Škodah K 7r»S.4(»0.366'88. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va/.-< nejSih krnjili Avstro-Ogrskc monarhije. I mm ■ Telet. 11-5/ fflJT Tilri. tl-57 ul. sv. Frančiška As. ZO t-------N ■ • Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p.lprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzlt- jnlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: L______—J m iifoife m Mi! iiliiiH lllli m ■IMiii I ! "M- l: HĐ; biihih sisaiiaaii^ nmnama uioiii^tii^ g Ljubljanska kreditna banka g M : norlni7nirfl v Trčiti : fd s LIhMJom. a Split, Celovec, Sarajevo Gorica io Celje. podružnica v Trstu ulica Ca sarma it. 11. Ttlefon: 5-18. E43jia ji odprta k 9-12 Vt is 27,-5 OcIniiV« glavnicam K 6,ooo.co«r— Rezervni z«k*«di; K 1,060.M«.- = tortnje Hjbolje ne t tanfin Mo smM'" '""isiKtlls. g i Uloge no knjižice Maie 4W stto i B (rentni davek plača banka iz svojega, p^ 1 Ulose no tekočI In žlrc-r^un najbolje po Moru. i H Sprejema borzna naročila za vse tu- in inozsmsKe Um | « Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. ^ Hisiirim in""""" n ■ mw * f p s r^ nost mam iniei^eninin .juu. m krogov ||||i||n i Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM prebivalstva na goljufiv na^m v svoj prid || I U 1 GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra, JLUil 1 ISTRSKO vino do 24 st. 1 . 1. - PRISTNI T izkoriščajo s tem. da jih pod pretvezo, da namerava vojaška up'ava ali kaka civilna ISTRSKO vino po 24 st. 1. - PRISTNI TERAN po 32 st. V« i-