naš tednik Številka 26 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 1. julij 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec SREČANJE PRI ŠTIBERJU NA KOMELJU Čas: v nedeljo, 3. julija 1994 Ob 10.30 — sv. maša; daruje jo župnik Florijan Zergoi — nato družabno srečanje za otroke in odrasle Prireditelj: KPD „Drava" Žvabek, Katoliška otroška mladina, Živinorejska zadruga in Pliberški časopis Predsednica avstrijskega državnega zbora dr. Heide Schmidt: „Vprašanje manjšinskega Pliberška VP in SP skušata preprečiti počastitev Milke Hartmann Za življenjsko delo je dobila Milka Hartmann od zveznega predsednika častni naslov profesorica. V občini Pliberk pa skušata VP in SP preprečiti počastitev znane in zaslužne občanke. V ponedeljek bi naj na predlog EL po pesnici poimenovali cesto v Libučah. VP in SP sta sklepanje o tem preprečili, v Libučah so člani teh frakcij celo pobirali podpise proti Milki Hartmann. Več na strani 6 zastopstva bom sprožila v avstrijskem državnem zboru“ / Prejšnji torek je bil — po zaslugi (( Enotne liste — za slovensko narodno skupnost, prav tako pa za občini Sele in Globasnica pomemben ' dan. Predsednica avstrijskega državne-' 9a zbora dr. Heide Schmidt in njen slovenski kolega dr. Vladimir Topler | nas nista samo počastila s svojim ! obiskom, temveč sta tudi nedvoumno POLITIKA Dunajski CAN oz. avstrijske narodne skupnosti so obiskale manjšine v Sloveniji. P Stran 2 REPORTAŽA j Dvojezična trgovska £ akademija bo končno dobila lastne prostore. i' Stran 5 MOHORJEVA c 6- julija bo Mohorjeva l hiša praznovala 3 1,00-letnico, Mohorjeva t ljudska šola pa J 5-letnico. Strani 10, 11 podprla politične zahteve koroških Slovencev. Predvsem velja to za parlamentarno zastopstvo manjšine. Tako dr. Schmidtova kakor dr. Topler sta odločno zahtevala poseben manjšinski mandat. Predsednica avstrijskega državnega zbora je napovedala, da bo to vprašanje sprožila v avstrijskem parlamentu. Navzoč pa je bil tudi predsednik deželnozborskega kluba SV P dr. Frasnelli, ki je znova dokazal, kako močno je povezan s koroškimi Slovenci. Mdr. se je v pogovoru z deželnim glavarjem dr. Zernattom in njegovim namestnikom dr. Ausser-winklerjem zavzel za končno uvedbo manjšinskega mandata. Beri strani 3, 3. predsednica avstr, državnega zbora dr. Heide Schmidt in podpredsednik slov. parlamenta dr. Vladimir Topler sta na povabilo domače EL oz. podžupana Nantija Olipa obiskala tudi Sele (sprejel ju je tudi župan Engelbert l/Vass-ner). Visoka gosta sta se odlično počutila v Selah in čestitala občini, ker je 81 % Selanov glasovalo za pristop k EU. Schmidtova je poudarila: „Odločilno za to je bilo dejstvo, ker so se Selani odločili iz narodnostnih razlogov.“ Politika Janko kulmesch Komentar Po obisku CAN Obisk dunajskega Centra avstrijskih narodnosti (CAN) pri narodnih manjšinah v Sloveniji je bil nadvse pomemben — tako za narodne skupnosti kakor za uradno manjšinsko politiko R Slovenije. Pomemben je bil predvsem iz naslednjih razlogov: Prvič — predstavniki avstrijskih narodnosti so imeli priložnost, da spoznajo na kraju samem, kakšna je resničnost slovenske manjšinske politike. Pogovorni partnerji v Sloveniji se pri tem niso zatekali v neka črno-bela prikazovanja. Nasprotno, informacije so bile diferencirane, stvarne, manjkala pa tudi niso kritična vprašanja in ugotovitve. Posebna zahvala velja zato — poleg zastopnikom narodnih manjšin v Sloveniji — Petru Winklerju, šefu Urada za narodnosti pri slovenski vladi, ki je bil na slovenski strani odgovoren za organizacijo ekskurzije. Izkazal se je kot vešč strokovnjak, vrhu tega pa ga odlikuje politična tankočutnost. Drugič — s tem, da je R Slovenija nudila avstrijskim narodnim skupnostim priložnost na stvaren način spoznati svojo uradno manjšinsko politiko, je naredila zase najboljšo reklamo. Hkrati pa nas je potrdila v prepričanju, da ima vso pravico ofenzivno nastopati v mednarodni javnosti kot zagovornik dosledne manjšinske zaščite. Uradno zaščito, kakršne so deležni v Sloveniji Madžari, Italijani in Romi, morajo druge evropske države šele uresničiti! Tretjič — kljub obširni uradni zaščiti pa se je ponovno izkazalo: najboljši ukrepi „od zgoraj“ ne morejo optimalno učinkovati, če manjšine same nimajo močnih lastnih struktur. Imeti jih morajo na vseh družbenih področjih, zlasti še tudi na političnem in gospodarskem. Nečesa država in njeni zakoni gotovo ne morejo zanje prevzeti — volje manjšine do lastne dejavnosti in preživetja. Center avstrijskih narodnostnih skupnosti obiž Pozitivno spričevalo za slovensko manjšinsko politiko Zunanje ministrstvo Republike Slovenije je povabilo dunajski Centef avstrijskih narodnosti (CAN), da na kraju samem preuči ureditev manjšinskih pravic v sosednji državi. Rezultat: zastopniki avstrijskih narodnosti so zelo pohvalili narodno manjšinsko politiko naše matične države. Poroča Janko Kulmesch Pobudo je dal CAN, ki ga vodita Karel Smolle (predsednik) in Hubert Mikel (tajnik). Cilj dunajskega centra je mdr. sodelovati z narodnimi skupnostmi v sosednjih državah oz. podrobneje spoznavati njihov dejanski položaj. To narekuje tudi razvoj prihodnje Evrope, kar sta poudarila tako slovenski zunanji minister Peterle kakor predsednik CAN Smolle. Predsednik CAN Smolle: „Mnogo manjšinskih vprašanj v Evropi je nerešenih. Tembolj morajo biti zato manjšine solidarne druga za drugo.“ Minister Peterle pa je na srečanju z zastopniki avstrijskih narodnosti dejal: „Prav je, da spoznajo avstrijske narodne skupnosti, kako je Slovenija uredila manjšinsko zaščito. To je tudi v duhu dobrososedskega sodelovanja." V tej zvezi je slovenski zunanji minister izrazil željo, da bi narodne skupnosti v Sloveniji imele možnost na podoben način spoznati položaj manjšin v Avstriji. Ocena. Kako ocenjujejo narodne skupnosti položaj Madžarov, Romov in Italijanov v Sloveniji? Predsednik CAN Smolle je mdr. ugotovil: Prav je, da spoznajo avstrijske narodne skupnosti, kako je Slovenija uredila manjšinsko zaščito. To je tudi v duhu dobrososedskega sodelovanja. Minister Lojze Peterle • Vse tri narodne skupnosti so poudarile vzorno pravno zaščito manjšin v Sloveniji. • Kot velik deficit so omenile vladajočo brezposelnost in po manjkanje lastnih gospodarski!1 ustanov. • Zaskrbljujoča je tudi asimi lacija, zlasti pri Madžarih. Krivde za to pa manjšinski predstavnik ne pripisujejo državni zakonoda ji, temveč predvsem gospodar skemu položaju. • Italijanska narodna skup nost trpi tudi zaradi razdvojeno sti na dve državi, Slovenijo i(r Hrvaško, pri čemer je v Sloveni] r zaščita Italijanov precej večja ko' na Hrvaškem. • Problem italijanske narod c ne skupnosti pa je tudi Italijin sama. Š tem, da skuša izsiljeval® Slovenijo glede njene želje p!ija, v gostilni Loser v Šmihelu, ;a|kjer bo po sveti maši na trgu na-^ptopilo „Društvo godba na pihala“ e i'z Šmihela. V soboto, 16. julija, -^bo ob 20.30 v ljudski šoli koncert e domačih zborov. Nastopili bodo ie(Bevski zbor Gorotan, MPV Pet-3. - — ' i „V tej zadevi še ni izgovorjena zadnja beseda, enostavno pa ne bo prepričati Dunajčanov.“ Župan Johann GRESSL (SP) Jakob dobila denar za gradnjo kanala le, če bo izpolnila predpise. Župan Gressl: „O tem bomo morali še enkrat govoriti, mislim, da tako ne gre!" Podobno agru-mentira tudi član gradbenega odbora Štefan Riegelnik (SGS): „Ta zahteva ministrstva gre predaleč in je ne moremo izpolniti, ker bi nastradalo preveč naših občanov." Kdor hoče, lahko že prične varčevati za priključek za kanal. Občina Št. Jakob ponuja varčevalni model, pri katerem lahko vsako gospodinjstvo letno vplača „Ta zahteva je nesmiselna. Zakaj bi moral plačati priključek za kanal nekdo, ki sploh nima hiše?“ Odbornik Štefan RIEGELNIK (SGS) 10.000,— šilingov. K temu denarju plača občina izredno podporo, denar pa je naložen z najvišjimi obrestmi banke. Tako upajo Šentjakobčani, da si bodo vsi v občini lahko privoščili priključek na kanal. In kdaj bo tako daleč? V občinskem svetu bodo o vseh teh vprašanjih sklepali avgusta, v dveh letih pa naj bi stala čistilna naprava, nato bodo pričeli graditi kanal. V petih do šestih letih bodo priključena prva gospodinjstva. GALICIJA 40 občanov še čaka na stanovanje Pred kratkim so v občini Galicija odprli novi občinski stanovanjski blok z 12 novimi stanovanji, ki bodo stala od 4.000,— do 5.000,— šilingov mesečno. Stanovanja je gradila Kärntner Heimstätte, ki namerava zgraditi še en stanovanjski blok. Nova stanovanja so že zasedena. Na občinskem uradu v Galiciji je trenutno prijavljenih 40 občanov, ki iščejo stanovanje. OB ROBU . . . Replje: „Sv. Florijan, pomagaj!“ Vas Replje pri Pliberku je bila od nekdaj slovenska vas, kjer se tudi danes še pogovarjajo vsi prebivalci v obeh deželnih jezikih. Tudi vaški gasilci se pogovarjajo v domačem jeziku, ker je to pač tako navada na vasi. Lani so Repljani pričeli graditi nov gasilski dom, letos so ga dokončali in ga bodo kmalu slavnostno blagoslovili. Na žalost pa bo ostal brez napisa, ker se nekateri, že znani protagonisti enojezičnosti, ne strinjajo z dvojezičnim napisom. Verjetno so pozabiti, da njihovi pradedi sploh niso znati slovensko, da se njihovi dede j in babica, mama in oče na vasi raje pogovorjajo v domačem narečju kot v nemščini in da tudi sami še kar dobro znajo slovensko. Zakaj potem skrivati dvojezični značaj vasi in gasilskega društva? Gasilski dom bo menda krasil le si/. Florijan, ki menda ne pomaga samo proti ognju. „SvetiFlorijan, pomagaj... I“ Si-Ku zen, Moški pevski zbor Kralj Matjaž, „Gemischter Chor Globas-nitz“ in Trio Woschitz. Za mladino je občina pripravila lutkovno gledališče in povabila v petek,_22. julija, ob 20. uri lutkarje KRD Šmihel k Retzenkonigu. Teden navrh, 29. julija, bo zaključek kulturnih dnevov z jazz koncertom skupine „Glasbeniki“. Koncert bo ob 20.30 ob Breškem jezeru. Rož — Podjuna — Zilja Vodja manjšinskega biroja dr. Pavel Apovnik in tajnik EL mag. Rudi Vouk pri razpravi s šolarji iz Kremsa. Solarji iz Kremsa se zanimajo za manjšino ČESTITAMO Razred trgovske akademije iz Kremsa je v okviru projektnega tedna pod geslom „kulture -meje - manjšine“ obiskal tudi Koroško, kjer sta učence sprejela tudi vodja manjšinskega biroja dr. Apovnik in tajnik EL mag. Vouk. Višarski kvintet pel v cerkvi v Dvoru Preteklo nedeljo_ je v cerkvi v Dvoru pri Šmihelu pel ženski „Višarski kvintet“ iz Ukev v Kanalski dolini. Gostovanje so omogočili domače Katoliško prosvetno društvo Šmihel, Pevsko društvo Gorotan ter Krščanska kulturna zveza, ki je pevke iz Italije vabila tudi že na svojo pevsko revijo „Koroška poje“. Višarski kvintet poje pet let, in prvič je nastopal leta 1989. Pevke pojejo Marijine, duhovne in narodne pesmi v štirih domačih jezikih, v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. Venec teh pesmi je kvintet posnel tudi že na kaseto, ki ima naslov Quin-terro femminile „Lusari“. Zbor vodi Anna Missoni. V Dvoru je poslušalce pospremil skozi koncert stari prijatelj koroških Slovencev Salvatore Venossi, ki je našel za to pevsko gostovanje prav duhovite povezovalne besede. S. K. Oba sta pregledno predstavila koroško manjšino, dr. Apovnik z zgodovinskega vidika, mag. Vouk pa je govoril o osrednjih političnih organizacijah ter o sedanjem političnem položaju. Učenci iz Kremsa so kazali presenetljivo zanimanje, kar se je izrazilo v številnih vprašanjih. Ker je hkrati potekal v Mohorjevi 98. Rock ob meji, so gostje tudi kratko prisluhnili koncertu ter s presenečenjem ugotavljali, kako živa in prisotna je slovenska manjšina (mladina) na Koroškem. Dan navrh je skupina učencev obiskala tudi dvojezično TAK v Celovcu, kjer so mnogo izvedeli o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. „ 90. življenjski jubilej Slemceve matere. Pretekli teden je obhajala svoj 90. rojstni dan Katarina Blüml, po domače Šlemceva mati iz Št. Janža. Katarino Blüml poznamo kot izredno verno in dobro ženo, ki je vedno pripravljena vsem pomagati. Žal pa ji v zadnjem času pešajo noge, tako da brez vozička ne more več samostojno hoditi. Njena življenjska pot pa je bila težavna, saj je davno prezgodaj izgubila moža, tako da je morala sama vzdrževati Šlemcevo kmetijo ter skrbeti za pet otrok (po smrti moža je bil najmlajši otrok star komaj leto). Ko je oddala kmetijo, pa se je popolnoma posvetila Cerkvi. Kuhala je za duhovnike, Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Petru Sadjaku iz Podjune pri Globasnici. Matevžu Raunjaku iz Spodnjih Vinar in Margareti Wutte iz Slovenje. Vsi člani kličejo slavljencem vse najboljše, trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje NT. V Strpni vasi je pred nedavnim obhajala osebni praznik Traudi Li-pusch. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Urška Kassl iz Štriholč je pred kratkim v Grazu z odličnim uspehom zaključila koleg za vzgojiteljico. Vsi domači iskreno čestitajo ter želijo Urški mnogo veselja, zadovoljstva in uspeha na poklicni poti. Čestitki se pridružuje NT. Preteklo soboto je v Zgornjem Kotu v Selah obhajal 65. rojstni dan Peter Dovjak. Čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitke veljajo tudi za god, ki ga je obhajal v sredo. Te dni je obhajal 64. rojstni dan znani odvetnik dr. Janko Tischler iz Celovca. Članu nadzornega odbora NSKS želimo obilo osebnega zadovoljstva, predvsem pa, da bi mu Vsemogočni dal potrebnega zdravja. Ad multos annos! Čestitkam NT se pridružujeta NSKS in EL. Naslednje voščilo je namenjeno Nežki Hribernik, po domače Boštjanovi z Radiš, ki slavi 60. rojstni dan. Ob tej visoki obletnici življenja prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! prala, oskrbovala rože v cerkvi, pometala in čistila. Poleg tega ni bilo maše, katero bi izpustila. Sedaj, ko je sama potrebna pomoči, pa jo vestno oskrbujejo domači. Dragi Šlemcevi materi ob tem visokem jubilejnem prazniku prav prisrčno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro, v upanju, da jo bo Vsemogočni še dolgo ohranjal v naši sredini. Vse najboljše! F. S. Na Obirskem je pred nedavnim obhajal rojstni dan in god Hanzej Pavlič. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse dobro, predvsem pa zdravja! Prav tako dvojni praznik je obhajala Paula Kežar iz Lepene pri Železni Kapli. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega varstva! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Tončki Obilčnik iz Rut. Osebne sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja po tej poti želijo vsi, ki ji kličejo še na mnoga leta! Čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje uredništvo NT. Jutri bo v krogu najdražjih, v Gluhem lesu, slavila 60. rojstni dan in god Marija Hribernik. Ob tem lepem dvojnem osebnem prazniku prav prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega varstva! Osebni praznik obhaja tudi Lotte Tomaschitz, doma v Klopinju. Prisrčnim čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT. Dv. sv. dr. Pavel Apovnik iz Šmarkeža pri Sinči vasi je v sredo obhajal svoj 59. rojstni dan. Slavljencu, ki je tudi podpredsednik NSKS, želimo za jubilej trdnega zdravja, sreče in obilo uspeha pri njegovem plodovitem delovanju za dobrobit naše narodne skupnosti. Na mnoga leta! Čestitki NT se pridružujeta NSKS in EL. 45. rojstni dan obhaja Karl Zep-pih. Čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Rojstni dan in god slavi Alojzija Kreunik iz Humč. Vse najboljše in še na mnoga leta! Čestitke pa veljajo tudi Johannu Kreiniku, ki prav tako obhaja osebno slavje. 82. rojstni dan in god obhaja Amalija Šlieser iz Celovca. Sestri Nena in Nežka, brat Franc ter nečaki in nečakinje želijo slavljenki vse najboljše ter kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Cjrilu Rudolfu iz Bistrice, Ani Čebul iz Šmihela, Janezu Kaiserju iz Rin-kol, Aleksu Kosu iz Borovij in Fri-cu Jerneju iz Šmihela. Vsi člani kličejo slavljencem še na mnoga leta ter želijo vse najboljše, predvsem zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje NT. ČESTITKA TEDNA c d z F F S le d d u Si je ti ir X Dt !c 'L IS X lil n sp e w ZT S- a. 9 Rož — Podjuna — Zilja BILČOVS Slovo od Odrejevega Cenclja Ko so pretekli ponedeljek, 20. junija, oznanili zvonovi smrt Odrejevega Cencija, je umolknil glas bilčovških faranov, saj nihče ni računal s tem, da bi smrt lahko tako nepričakovano terjala življenje komaj 66-letnega Cencija. OBIRSKO__________________ t Podršnikova Pavla V 79. letu starosti je pred nedavnim po nesreči za vedno zatisnila_ oči Podršnikova mati, Pavla Župane z Obirskega. Rajna se je rodila v Selah pri Spodnjem Jugu, kjer je prežive-!a sicer trdo, toda srečno mladost. Njeno življenje je bilo deloma zelo kruto, največji udarec je doživela po vojni, saj se mož Jaka ni več vrnil. Nato je sama z otroki oskrbovala Po-dršnikovo kmetijo, morala je kositi celo tako strme hribe, za kakršne se danes nihče ne briga več. Nikoli pa ni obupala, kajti ljubila je življenje, življenje na kmetiji. Konjičkov ni imela, zanje niti ni bilo časa, le za sodelovanje pri živem rožnem vencu (na Obirskem) si je ved-no privoščila potrebnega časa. Prav tako za izlete, ki so ji v zadnjih letih pomenili nekaj nadvse lepega. Pred nedavnim pa jo je prizadela nadvse usodna nesreča, ^ajti napadel jo je oven ter ji zlomil roko in nogo. Bila je tri tedne v bolnici, kjer so zdravnici poleg zlomljene noge in roke ugotovili še krvavitev v možganih, krvavitev pa je povzročila smrt. Rajno Podršnikovo mamo so Vložili k zadnjemu počitku na lirskem pokopališču, mašo 'adušnico pa je daroval domači rupnik Tomaž Holmar, ob asistenci Poldeja Zundra in diakona Keliha, v slovo pa je za-3el domači cerkveni zbor. Naj si draga pokojna Podrš-ilkova mama po truda polnem n zglednem življenju v miru pPočije v domači zemlji, kateri 6 ostala zvesta do konca dni. F. S. Dan prej se je Cenci vrnil iz zdravilišča in je veselega srca vzel na dvorišču svoje hiše v roke ljubljeno harmoniko in domačim zaigral še nekaj viž. Popoldne se je udeležil procesije k cerkvi sv. Helene na Mali gori in je po maši še poklepetal z Bilčovščani in skupaj z njimi pil kavo. Čeprav se vsi zavedamo minljivosti našega zemeljskega bivanja, v tistem trenutku nihče ni verjel, da bo to zadnje srečanje s priljubljenim domačinom in veselim vižarjem Cencijem. Po farnem prazniku je Cenci odklonil ponudbo, da bi ga kdo zapeljal domov, in je rekel, da si bo ogledal še svoje njive in polja. Takrat, v nedeljo zvečer, je obhodil še vso svojo zemljo, kot da bi nekako čutil, da bo to njegova zadnja hoja po zemeljski poti. Kdor se je z njim pogovarjal še zadnji dan njegovega življenja, je po eni strani opazil, da je Čenči še poln energije in da ima še veliko načrtov; po drugi strani pa je bil v določenih trenutkih tako zamišljen, kot verjetno nikoli poprej v življenju. Življenje Odrejevega Cencija je bilo podobno gartroži. Ker je bil sproščen, družaben in veselega srca, so ljudje videli le cvetočo gartrožo in malokdo je pomislil, da se je v to življenje vsadil tudi marsikateri trn. Ze v svoji rani mladosti je moral spoznati tudi vse senčne strani življenja. V času vojne je bila njegova družina raztrgana in pregnana iz domače hiše. Tako je moral tudi on s svojim očetom zapustiti ljubljeno domačijo in je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče v Dachau. Tam je moral spoznati, kaj pomeni trpeti domotožje, lakoto, bolezen, strah in usoda smrti je takrat šla za las mimo njega. Ko se je proti koncu vojne vrnil v domači kraj, je tam našel zapuščeno in oropano kmetijo. Skupaj s svojo ženo Lizi pa sta ustvarila s pridnimi rokami za svojo družino, v kateri je bilo pet otrok, prijeten dom, na katerem je vedno vladalo gostoljubje in je človek pri njih čutil prijetno toplino. Skrben družinski oče. Vso krutost življenja je Cenci doživel spet v trenutku, ko mu je v naročju umrl ljubljeni sin Herbert, katerega življenjska luč je ugasnila pri tragični nesreči, ko je bil star šele nekaj let. Kljub vsemu pa se je Cenci zavedal, da gre življenje naprej in da mora skrbeti za svojo družino. Vse svoje življenje je bil skrben družinski oče in je tudi še v zadnjih letih in mesecih pomagal vsem svojim otrokom, da so si lahko ustvarili vsak svoj dom. Še posebej je ljubil svoje vnuke, za katere je vedno našel lepo besedo in je z njimi zapel kakšno pesem. Prav tako kot domači pa so se okoli njega vedno zbirali tudi drugi otroci, ki so čutili njegovo dobrohotnost in toplino, ki jo je izžareval. Odrejev Cenci se je tudi zave- dal, da je potrebno, da vsak posameznik ne skrbi le za svojo družino, ampak da naj bi vsak po svoje prispeval tudi k vaški in farni skupnosti. Tako je dolga leta z zavzetostjo opravljal svoje delo v farnem svetu in je pri tem še posebej skrbel za podružno cerkev sv. Helene, ki mu je vedno bila zelo pri srcu. Pri tem pa ni le pokazal, katero delo bi bilo treba narediti, ampak je tudi sam prijel za orodje, organiziral ljudi za delo, in skrbel, da so s skupnimi močmi obnovili to lepo staro cerkev. Sploh je bil Cenci človek, ki je znal navduševati ne le za družabnost, ampak tudi za uresničevanje skupno zastavljenih ciljev. V svojo družbo so ga vedno radi vabili vsi domačini, od najmlajših pa do upokojencev, saj je znal razvedriti ljudi s svojim prijetnim, sproščenim načinom in predvsem tudi s svojo harmoniko. Toliko bolj turobno je bilo zato slovo, in domačim so solze meglile pogled, ko so stali ob odprtem grobu in prisluhnili žalostinki domačih pevcev „Polje, kdo bo tebe ljubil...” Ostala je le tolažilna misel, da je Cenci znal v svojem življenju uživati skromne trenutke sreče in je znal svoje življenje živeti. Tolažilne besede žalujoči družini in sorodnikom je pri pogrebnih obredih izrekel domači župnik, dekan Poldej Kassl, v imenu farnega sveta pa je izrekla prisrčne besede zahvale Ana Gasser, ki je poudarila, da je bil prav Cene tisti, ki je bil gonilna sila, da se je obnovila šentalenska cerkev. Čas, ki smo ga smeli preživeti s Cencijem, je bil dragocen, in vsi nosimo v svojih srcih žalost, ker bo njegovo mesto odslej vedno ostalo prazno. Živ pa nam bo ostal v naših srcih in našem hvaležnem spominu za skupno preživete ure. Žalujoči družini izrekamo ob težki izgubi naše iskreno sožalje! heidi ŠT. JAKOB Smrt ne izbira, vse pobira Pretresla nas je žalostna vest, da je v soboto, dne 18. junija 1994, za vse nepričakovano podlegel prometni nesreči in na kraju samem umrl To-mej Mikel pd. Mikelnov iz Svaten v starosti 42 let. Rajni Tomej se je rodil 26. 5. 1952 v Svatnah pri pd. Mikelnu in je bil eden izmed osmih otrok, od katerih je zdaj še šest živih. Čeprav se ni izučil poklica, je bil praktik, ki je vsako zidarsko in tudi druga dela dobro obvladal. Bil je vedno pripravljen pomagati ljudem pri zidanju ali kakem drugem delu in marsikatera ka-jžica nosi njegov pečat. Rajni Tomej je bil močne postave in je to svojo moč uporabil tudi pred leti ob priliki, ko so spravljali križ na zvonik rožeške farne cerkve - Tomi je bil tisti, ki je to delo opravil s svojo močjo. Pri vseh težjih delih je bil Tomi zraven, zato se ga ljudje s hvaležnostjo spominjajo in so mu hvaležni. Tomijeva smrt je seveda najbolj prizadela ljubeče materino srce. Šele konec leta 1990 je izgubila sina študenta Milana, starega komaj 25 let - prav tako nenadno kot zdaj Tomeja. Ni se še zacelila prva rana, že se je odprla druga. Rajni Tomej se je pred leti poročil v Rožek in je tam stano- val, vendar je našel svoje zadnje bivališče v družinskem grobu na šentjakobskem pokopališču; vrnil se je v domači kraj. V torek, dne 21. junija 1994, so ga znanci in prijatelji spremljali na njegovi zadnji poti v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je opravil župnik Jurij Buch. Pogrebno mašo so cerkveni pevci olepšali z ubranim petjem. Dragi Tomej, kratka je bila tvoja življenjska pot; našel si svoj mir v domači zemlji. Naše iskreno sočustvovanje velja predvsem mami Justini, ženi, sestram in bratom z družinami. Mi. 100 let Mohorjeve hiše__________rS m__J 100-letnica Mohorjeve hiše in 5-letnica Mohorjeve šole Gre za ohranitev in samoumevnost rabe slovenskega jezika Pred dvema letoma je Mohorjeva družba praznovala 140-letnico, 6. julija 1994 pa bo praznovala 100-letnico Mohorjeve hiše - poslopja, ki ne leži samo v centru mesta Celovec, temveč je tudi centralna hiša koroških Slovencev. Z direktorjem Mohorjeve dr. Antonom Korenom seje pogovarjala H.Stingler. Predsednik M D Jože Kopeinig in direktor dr. Anton Koren Naš tednik: Leta 1940 je bila Družba sv. Mohorja od državnih oblasti razpuščena in prepovedana. Premoženje Mohorjeve v Celovcu naj bi se takrat izročilo celjski Mohorjevi. Kakšno vlogo je pri tem imela Slovenija? Dr. Anton Koren: Proti odloku državnih oblasti, da se razpusti Mohorjeva družba, je takratni odbor vložil pritožbo. Odlok je predvideval, da se premoženje celovške Mohorjeve izroči celjski Mohorjevi, če na Koroškem ni več možno širiti slovenskih knjig. Ker družba Mohorjeve v Celju po državnih zakonih ni mogla pridobiti premoženja v Celovcu, je odbor sklenil, da izroči vse premoženje krški škofiji za primer, da državna oblast priziva ne sprejme. Vinko Zwitter je takrat predlagal, da se premoženje Mohorjeve izroči Slovenski prosvetni zvezi in se tako reši podržavlje-nja. Vsi ti zgodovinski dogodki seveda do danes še nekako obremenjujejo odnose. Pred 20 leti ste prevzeli gospodarsko vodstvo Mohorjeve v Celovcu. Kako bi ocenili razvoj v preteklih dveh desetletjih? Mohorjeva je bila po gradnji Slomškovega doma in obnovitvi hiše v težavnem finančnem položaju in so bili potrebni intenzivni napori, da smo zadevo lahko pozitivno izpeljali in premostili težave. Po desetih letih nam je uspelo ustvariti takšno gospodarsko osnovo, da smo lahko začeli z gradnjo Modestovega doma. Deloma smo ta dom zgradili s tujimi sredstvi, ki še danes obremenjujejo Mohorjevo. Dejstvo je, da nam takrat Slovenija ni pomagala, čeprav je takrat v celoti financirala gradnjo Mladinskega doma. Zato so bila potrebna prizadevanja, da okrepimo gospodarsko osnovo in smo zato ustanovili leta 1985 firmo Korotan, katere delo pa je Slovenija dolga leta bistveno ovirala. Pa tudi prizade- vanja, da bi se z založništvom na slovenskem trgu lahko bolj uveljavili, so bila s strani državnih oblasti bivše Jugoslavije skorajda onemogočena. Uspešno poslovali pa smo vsa leta s podjetjem Korotan v celotnem alpejadranskem prostoru; postojanke smo odprli v Gorici, na Poljskem in v Ljubljani. Korotan danes zaposluje skupaj 25 ljudi. Prav tako pomembna je tudi udeležba Korotana pri podjetju Koreko, ki zaposluje 40 ljudi. Mohorjeva je močno razširila tudi vzgojne in kulturne dejavnosti. Centralni mejniki pretekle dobe so bili gradnja Modestovega doma, ustanovitev zasebne ljudske šole, uspešen korak v Slovenijo z založništvom, ustanovitev slovenske fare, ustanova Valentina Omana in razvoj programa slovenskih oz. dvojezičnih knjig. Ustanovitvi Mohorjeve ljudske šole niso kljubovale le deželne, ampak tudi cerkvene oblasti. V kakšni meri sta občina in dežela podprli to šolo? Dejstvo je, da sta tako občina kot tudi dežela obljubili vsaka po 2 milijona šilingov podpore za šolo. Dejansko pa je Mohorjeva šele lani dobila podporo, in sicer v višini skupaj 900.000,- šilingov. Po drugi strani pa je celovška občina predvidela za angleško privatno šolo vsoto 10 milijonov šilingov. Kako lukrativni so dijaški domovi? Kako se je začelo Za vsakega dijaka in študenta , ki biva pri nas (skupno jih je 240] moramo prispevati k mesečnin šil. 2.000,- . Mohorjeva družba ji morala najeti 40 milijonov šilingo' in nosi še danes breme odplača vanja in imamo ogromne proble me pri vzdrževanju domov. Ka zadeva gradnjo študentskega dc ma Korotan na Dunaju, je bit dežela pripravljena podpreti grad njo, vendar to s pogojem, da t lahko odločala o tem, kdo bo dc bil tam prostor. Tega seveda ni smo mogli sprejeti, ker je jasne da morajo dobiti naši dijaki kot pl vi svoje mesto v tem domu. Ra zočarani pa smo tudi nad zadrža nostjo Slovenije, ki doslej ni bil ■ pripravljena podpreti gradnj' jj Korotana na Dunaju, saj smo ž | generacijam študentov iz Slove I nije omogočili bivanje in s tem ta | di študij na Dunaju. Gradnja je | bistvu zaključena in je dom mec | tem že začel obratovati. § Ker pa je dejstvo, da sta dežel | in škofija velikodušno podprl I dom Caritas, medtem ko za naš | domove ni bilo možno dobiti poc | por, smo sedaj ukinili odplače p vanje posojil iz sredstev za pc '1 speševanje gradnje stanovanj, I \ nam jih je dala dežela. Vsekakc bo potrebno najti ustrezno podiš | go za dolgoročno vodenje dc mov, ker sicer ogromnih proble ! mov financiranja ne bo možn ' rešiti. ' Mohorjeva je v teh dneh dc J končala gradnjo garaž in j ; tudi že obnovila vrt. Zavedali smo se dejstva, da j p potrebno ustvariti dobro infrž j Ker je bila Družbina tiskarna najemnica v Rossbacherjevi hiši št. 93 na trgu Sv. Duha v Celovcu in so zaradi naraščajočih potreb prostori postali pretesni, je odbor kupil 10. aprila 1878 od barona Sternecka hišo na Benediktinskem trgu št. 39. Do 1. septembra 1878 se je tiskarna že preselila v lastne prostore. Dotlej so vezali mohorjeve knjige razni knjigovezi, v oktobru pa so od knjigoveza Bruggerja kupili njegovo knjigoveznico in prejšnji lastnik je stopil s 1. januarjem 1879 v službo mohorske tiskarne. Tiskarna je imela dva stroja in ni bila več kos delu. Tretjega stroja niso mogli kam postaviti, ker v hiši ni bilo prostora. Odbor je kupil staro hišo in prostor, kjer stoji danes Mohorjev dom. Duša gradbenega odbora, ki je poiskal ta lep prostor in s prijateljskimi zvezami premagal nasprotovanje celovške občine, je bil Simon Janežič. Na dan dograditve je bil Dom tudi blagoslovljen in dne 1. maja 1894 se je Družba preselila v svoj novi dom. 11 100 let Mohorjeve hiše 100 let Mohorjeve I hiše v Celovcu v sredo, dne 6. julija 1994 ta SPORED: 11.30 Proslava 100-letnice 01 Mohorjeve hiše in podelitev ii 9-30 Zaključna solarska masa s Slomškovih nagrad ji škofom dr. Egonom Kapellarijem ° 10.30 Otroški spored: Polde Bibič 19.30 Glasbena „fešta“ z predvaja zgodbo Martin Krpan Wiener Tschuschenkapelle joj VSI PRISRČNO VABLJENI! illi id . Iiz dc Plačan oglas )l< strukturo, če naj bo sedež hiše in atraktiven. Parkirišča v garaži so v glavnem namenjena sloven-j( skim strankam in smo ta projekt ; uresničili v sodelovanju z Zvezo slovenskih zadrug. To pa kljub temu, da smo imeli zelo zanimivo I j Ponudbo mesta Celovec, ki nam r‘ je hotelo odkupiti parkirišča za naslednjih 50 let. Obenem pa nam je pri tem Projektu tudi uspelo lepo urediti ! vrt, ki ga bomo jeseni tega leta 0 spet lahko v celoti adaptirali. 3 Stroški za gradnjo garaž in obno-g vitev vrta bodo skupno znašali li okrog 15 milijonov šilingov. a V načrtu so tudi še druge s spremembe; tako naj bi se tiskarna preselila na periferi-a jo. Kdaj naj bi se to zgodilo? Tiskarna Mohorjeve se bo pre-selila predvidoma januarja II Prihodnjega leta na slovenska n zgodovinska tla, na periferijo v Vetrinj. Po težavnih pogajanjih z mestom Celovec je le uspelo najti rešitev, da bomo lahko adaptirali prostore za tiskarno in upamo, da bo tiskarna prišla na potreben standard, ki odgovarja sodobnim potrebam. Ureditev novih prostorov za tiskarno bo predvidoma stala nad 10 milijonov šilingov in bo mesto Celovec nosilo del stroškov za adaptacijo. Kakšne načrte imate za prostore v Mohorjevi hiši, ko bodo postali prazni? Konkretnih konceptov še ni. Vsekakor pa je jasno, da bomo v sodelovanju s slovenskimi ustanovami ustvarili pogoje, da bodo tu prostore v prvi vrsti lahko najele slovenske organizacije, firme ali pa privatniki. V primeru, da bomo dobili licenco za privatni radio, bomo seveda tudi skušali nuditi prostore za redakcijo. Da bi promovirali Omanovo ustanovo, je v načrtu tudi projekt enega najbolj priznanih arhitektov in umetnikov Domeniga. Kaj je v načrtu? Nujno hočemo uresničiti Do-menigov projekt, in sicer v obliki kulturnega spomenika pred hišo. Z dvojezičnim napisom hočemo opozoriti na prisotnost Slovencev v glavnem mestu Koroške in obenem poudariti, da je to centralna hiša koroških Slovencev. Obenem pa naj bi bil spomenik tudi neke vrste kažipot k Omanovi ustanovi. Do izraza naj bi prišlo tudi, da sta Celovec in Ljubljana partnerski mesti. Za realizacijo projekta imamo že ustrezna dovoljenja in upamo, da bomo načrte lahko čimprej uresničili. Od celovškega magistrata pa je odvisno, ali bo tudi finančno prispeval k temu projektu. Mohorjeva je po eni strani pomemben delodajalec, po drugi strani pa zasleduje tudi jasne cilje. Kateri so to? Gre predvsem za ohranitev slovenskega jezika in, obenem za samoumevnost rabe le-tega. Cilj je seveda tudi razširiti založniško dejavnost in nenazadnje so trenutno v ospredju prizadevanja za privatne segmente slovenskega radia. Želja pa je tudi, da bi uspelo usposabljati naše sodelavce, da bi mogli priti iz tistega majhnega slovenskega kroga, in bi se lahko vključevali v večje gospodarske in druge širše kroge. Ob proslavi 100-letnice Mohorjeve v sredo, 6. julija, bodo nekateri zaslužni odborniki in sodelavci ter poverjeniki dobili Slomškovo priznanje. Kdo so odlikovanci? To so: dekan Kristo Srienc, dv. sv. dr. Valentin Inzko, Bernard Strauß, Lovro Kašelj, Maksimilijan Michor, Janko Moder, Lovro Sadjak, Anton Dolinšek, Marija Buchwald, Fanika Goršič, Ciril Turk in Marija Martinčič. Vse imenovane osebe imajo velike zasluge za razvoj Mohorjeve in se jim bomo na ta način oddolžili za njihovo prizadevanje. Gospodarstvo Petek, t julij 1994 Gost v Našem tedniku Bančni obratni uspeh Promet v milijardih Razvoj bilančne vsote v mio mlatil 1990 1991 1992 1993 1990 1991 1992 1993 Občni zbor Posojilnice-Bank Pliberk, ki je potrdil bilanco za poslovno leto 1993, je potekal prejšnji četrtek pri Loserju v Šmihelu. Posojilnica Pliberk namreč obsega področja Pliberk, Žvabek, Šmihel in Globasnica, in pri tem upošteva regionalni princip s tem, da se prireja občni zbor vsako leto na enem izmed teh področij. Preko 80 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij. Predsednik Filip Kolenik je na občnem zboru pozdravil tudi nekaj častnih gostov iz politike in gospodarstva, med drugimi podžupana občin Globasnica ter Bistrica pri Pliberku, predstavnike prosvetnih društev, zastopnike bank iz Slovenije, zastopnika Skupnosti južnokoroških kmetov, predsednico društva upokojencev, prejšnje sodelavce poso- POSOJILNICA-BANK PLIBERK rezultat. Predstavnik Zveze slovenskih zadrug je poudaril, da bodo tudi v EU posojilnice imele svoje mesto v domačem gospodarstvu, ker imajo podporo članov, se hitro prilagajajo ter poznajo gospodarsko situacijo v domačih krajih in svoje stranke. Sicer omejuje bančna zakonodaja, ki je bila v Avstriji že prilagojena zahtevam EU, kreditno dejavnost posojilnic na področju vele-k redi tov, toda v EU ne bodo propadali manjši obrati, veliki pa Preživeli, ampak se bo dogajalo tako, da bodo preživeli hitrejši, Počasnejši velikani pa bodo dobili probleme. Usposobljena za Evropo unijo Največja zadružna posojilnica v okviru slovenskega zadružništva na Koroškem je Posojilnica-Bank Pliberk. V Avstriji zavzema med 730 kreditnimi zadrugami častno 287. mesto. jilnice, predsednika pliberške zadruge ter direktorja Zveze slovenskih zadrug iz Celovca. Nasproti letu 1992 je bilančna vsota narasla od šil. 462,0 na šil. 538.0 mio., vloge pa so se povečale od šil. 434,0 mio. na šil. 499.0 mio. Precejšen porast je bilo zaznati tudi pri odobrenih posojilnih in kreditih. Knjižni promet banke se bo povzpel od šil. 5,2 na šil. 6,0 milijarde. Za leto 1994 pri- čakujejo, da bo bilančna vsota prekoračila mejo šil. 600,0 mio. Tako je Posojilnica-Bank Pliberk največja zadružna posojilnica v okviru slovenskega zadružništva na Koroškem, ter zavzema v Avstriji med 730 kreditnimi zadrugami po sistemu raiffeisen častno 287. mesto. Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen precejšen uspeh, saj je delni obratni uspeh znašal 1,4 % od bilančne vsote. Večji del so ga namenili rezervacijam za možne rizike, izkazali pa so tudi dobiček v znesku šil. 600.000,—, ki so ga namenili v rezervni sklad. Zahvala vodstvu, zastopniki iz politike, gospodarstva in kulture so se zahvalili poslovodjema in odbornikom za vso pospeševanje svojih dejavnosti v letu 1993 in jim čestitali za odličen Strokovni revizor Zveze je Predstavil revizijsko poročilo, ki so ga člani Posojilnice-Bank Pliberk potrdili. Poslovodji sta nakazala gradbeno dejavnost Posojilnice v Pliberku in prosila stranke in člane za razumevanje, še bo nekoliko časa poslovanje tam prostorsko bolj omejeno. Ob Pliberškem sejmu pa bo Posojil-le poslovala v povečanih Prostorih. Naj še omenimo ugotovitev poslovodje Joška Nach-barja, da se Posojilnica-Bank Pliberk Evropske unije ne boji, ker da danes v Pliberku in okolici res nekaj pomeni. Občni zbor boroveljske Posojilnice Dr. Franc Wutti nasledil Janka Oitzla S pomlajenim odborom, kateremu predseduje zdravnik dr. Franc Wutti, gre boroveljska Posojilnica v novo obdobje in se postavlja izzivu časa. Zadovoljivo napreduje gradnja novega poslopja PoBO na boroveljskem glavnem trgu, v katero se bo banka preselila letos avgusta. Na občnem zboru je predsednik Janko Oitzl uvodoma podal poročilo zadnjega poslovnega leta. Najbolj razveseljivo je, da dobro napreduje gradnja novega bančnega poslopja, za katerega bodo potrebne investicije v višini 23 milijonov šilingov. Odločitev, da se banka preseli na glavni trg, je bila pomembna prav zato, da slovenska banka ostane enakovreden gospodarski partner za domače prebivalstvo in seveda tudi za stranke iz sosednjih krajev. Sodobno urejena banka bo nudila strankam servis, ki ustreza potrebam današnjega časa. Zadovoljiv pa je bil tudi obratni uspeh boroveljske Posojilnice v preteklem letu. Bilančna vsota je znašala 423 mio. šilingov, skupno pa je PoBo imela okrog 4 mrd. letnega prometa. Čisti dobiček v višini 140.415,- šil. pa se je pripisal rezervnemu skladu. Dober poslovni rezultat je vsekakor dokaz, da stranke slej ko prej zaupajo domači bančni ustanovi. Hranilne vloge so v letu 1993 narasle od 299,4 mio. šil. (92) na v letu 1993. *-etni zaključek je bil na občnem 0ru brez pridržka potrjen, tako je stari odbor dobil razrešnico. ,edsednik nadzornega odbora M. rdel se je ob tej priložnosti zabili dolgoletnemu predsedniku J. talu za prizadevno delovanje. 'Sede zahvale je Oitzlu izrekel f direktor ZSZ dipl. trg. Joža Ha-nik, ki je povedal, da je bilo v te-Vr|ih časih odločilno, da je imela ^0 na čelu integrativno, pošte-| 'h izkušeno osebnost, s katero , uspelo premostiti tudi večje lave. ‘1 ri volitvah novega odbora je F ni zbor imenoval Janka Oitzla jšastnega predsednika. ' upravni odbor so bili izvo- ni: dr. Franc Wutti (predsednik), ________________________________________________________________r° Kunčič (podpredsednik), Dl Z leve: Melhior Verdel, Franc Kelih, Traud/ Kraxner, Janko Oitzl, ^ dipl. trg. Joža Habernik in dr. Franc Wutti. 316,6 mio. šil. (+ 5,74%), vloge na tekoči račun pa na 83,4 mio. šil. ( +4,9%). Pri posojilih je PoBo v preteklem poslovnem letu zabeležila prirastek v višini 17,9% (skupaj 158,8 mio. šil.). Skupaj ima 16 strank pri borovel- tor Waldhauser, Johannes uaschl, Lene Tschertou, mag. jski Posojilnici izposojila, ki prt' Müller, Gertrude Kraxner in segajo 1 mio. šil. in so vsa v cčnc Kelih. loti zasigurana z bančnimi garat.n^dzorni odbor 50 bili izvo" cjjamj l: Melhior Verdel (predsednik), Občutljivo pa je nazadoval dt7'. Oraže (podpredsednik), nami promet s Slovenijo, in sicij fj Kunčič, Valentin Goričnik, od 185 mio. šil. (92) na 107 mit Hafner, Hubert Ogris. Berti Dovjak je pred kratkim obhajal 50. življenjski jubilej. Doraščal je v Selah - Srednjem kotu kot sin kmečke družine. Že od mladih nog je vključen v kulturno delo v domači občini in pravi, da bi se vsi Slovenci morali veliko bolj zavedati svojih korenin in prispevati k temu, da bo narod preživel. Pogovarjala se je Heidi Stingler Ime: Berti Dovjak Doma: Sele, Srednji Kot Starost: 50 let Poklic: avtobusni šofer Berti Dovjak je po naravi zelo miren človek, skoraj tako miren, da bi ga lahko spregledal. In kljub temu v Selah skoraj ni društva, v katerem Berti ne bi prispeval po svoje k temu, da se kaj ustvari. Njegovo življenjsko načelo je, da je premalo kritizirati delo drugih, ampak, da je možno kaj ustvariti ali pa tudi spremeniti le tako, da vsak po svoje kaj prispeva k temu. Kljub temu, da je Berti doraščal kot sin kmečke družine in je bilo doma vedno veliko dela, so se njegovi starši zavedali pomembnosti vključevanja družine v kulturno delo. Tako so tudi Bertlna podpirali pri tem, da je že v mladih letih začel igrati igre, peti pri zboru, itd. Najraje se spominja na čase, ko je tudi še pel s številnimi drugimi Selani pri Gallusu. Zaradi poklicnih obveznosti to pozneje ni bilo več možno in se je odločil, da se bo zato še bolj vključil v kulturno delo v domači občini. Berti Dovjak je obiskoval v Selah osem let ljudsko šolo in si je vedno želel, da bi lahko obiskoval gimnazijo. Ker pa je bil doma predviden za kmeta, so to vedno ostale le neizpolnjene želje. Prav zaradi tega pa si je zastavil cilj, da bo storil vse, da bodo njegovi otroci imeli možnost višje izobrazbe. „Otrokom moramo povedati, da je materinščina vrednota, ki se jo splača ohraniti” Kot 21-leten fant pa je zaradi smrti matere moral prevzeti domačo kmetijo in se je nekaj let zatem poročil. Z ženo, ki sprva ni znala slovensko, je uspelo Bertlnu vzgojiti pet otrok v narodno zavedne pripadnike slovenske narodne skupnosti. Berti se spominja, da to ni bilo samoumevno, toda pravi, da je to bil dokaz, kaj ljubezen vse zmore. Sam opazuje, kako v mešanih zakonih večinoma izginja slovenski jezik. To pa po njegovem mnenju v glavnem zaradi tega, ker starši s svojimi otroki v mladih letih morda ne govorijo dovolj in jim ne prikažejo, kakšna vrednota je njihova materinščina. Kdor pa se ne zaveda svojih korenin in ni ponosen na to, kar mu je bilo položeno v zibelko, tisti se pač tudi laže prilagodi okolici. Slovenski starši pa bi se morali tudi bolj zavedati tega, da so otrokom zgled, in se bodo otroci zato laže istovetili z narodno skupnostjo, če je tudi staršem pri srcu, da ohranijo kulturo svojega naroda in so tudi sami pripravljeni kaj prispevati k temu. „Družabnost in skupno zastavljeni cilji povezujejo ljudi” Tako v Dovjakovi družini nikoli ni bilo vprašanje, ali se bodo otroci vključili v domače društvo, ker je oče vedno živel ne le za družino, ampak mu je bila pri srcu prav tako ohranitev domače kulture in pa vaška skupnost. Tako kot na številnih drugih kmetijah v naših krajih, tudi pri Dovjaku dohodek ni zadostoval, da bi družina živela od tega zaslužka. Berti Dovjak si je zato poiskal službo in je sprva delal kot učitelj v avtošoli, pozneje pri tovarni Kestag v Borovljah, sedaj pa dela kot šofer pri pošti in vozi skupaj z Maksom Oraže-jem na progi Borovlje - Sele. Z zaskrbljenostjo opazuje, da se danes tudi že selski otroci v avtobusu med sabo pogovarjajo v nemškem jeziku, in jih skuša na prijeten način vzpodbujati k temu, da ohranijo svojo domačo govorico. Če bi zaradi tega dobil težave z vodstvom pošte, pravi, da bi mu to bilo vseeno. „Če me pošljejo v pokoj, to tudi ni tragika, saj bi imel marsikatero delo, za katerega danes nimam časa,” pripoveduje Berti Dovjak, ki je obenem tudi lovec. Eden izmed njegovih konjičkov je tudi rezljanje kipov in figur iz lesa. Pa tudi v farnem svetu bi bilo treba še marsikaj narediti. Vse preveč je ljudi, ki znajo le kritizirati in niso pripravljeni, da bi sami prispevali kaj k temu, da bi rodili nove ideje in uresničili kakšne predstave. Sploh je Berti mnenja, da družabnost in skupno zastavljeni cilji povezujejo ljudi in se zato splača osebno prizadevanje vsakega posameznika. Iz tega razmišljanja se je Berti med drugim vključil tudi v skupnost selskih kmetov, ki se s skupnimi močmi trudi, da bi za domače kmete ustvarila boljše pogoje za kmetovanje in ohranitev domačih kmetij. Glasovanje za EU: Sele imajo svoje zakone Prav zaradi tega, ker v Selah marsikdo tako misli kot Berti, je verjetno tudi bilo možno v preteklosti ohraniti ne le jezikovno, ampak tudi kulturno in celotno življenjsko podobo občine. Sele pač imajo svoje zakone. Berti pravi, da so Selani v bistvu zelo trdni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin in zato veljajo za „zabite”, kar pa je po njegovem pojmovanju le pozitivno. In kaj pravi k temu, da naj bi Sele po presenetljivem glasovanju pri referendumu za EU postale evropska občina? Berti pravi, da izid glasovanja v Selah ni popolnoma presenetljiv, ker so društva skrbela za dobro informacijo občanov, po drugi strani pa je dejstvo, da je bil Haider proti vstopu Avstrije v Evropsko unijo, le po svoje vplivalo na ta rezultat. „Haider je pač za nas Selane rdeča cunja,“ pravi Berti, ki je prepričan, da bodo v EU prevladovale tudi za naše strukture prednosti. 14 Razno petek. petek, 1. julij 1994 _____. 1. julij 1994 Oglas 15 LICHTUNGEN Revija za literaturo, umetnost in sodobno kritiko Internacionalizija dvojezične TAK v Celovcu V zadnji številki objavlja revija, ki jo izdaja štajerska Urania v Gradcu (izdajatelj Markus Ja-roschka), 40 strani koroške slovenske literature in slike koroškega slikarja Karla Vouka (uredništvo Janko Ferk). Številko sta podprla med drugim tudi NSKS in KKZ. Janko Ferk je pred izbrano publiko v prostorih Mohorjeve knjigarne predstavil revijo; avtorji ter prevajalec Peter Kersche so prebrali odlomke iz objavljenih del. Čeprav večino domačih avtorjev na Koroškem že poznamo (ali res?), pride revija prav tudi nam, da spoznamo sodobno slovensko in nemško literaturo ter lahko primerjamo domače ustvarjalce s priznanimi mladimi avtorji od drugod. Uvodoma oriše Lev Detela značilne poteze slovenske literature na Koroškem in Peter Kersche v kratkem pregledu predstavi slovensko literaturo na PISMO Komedija o komediji Sedaj, ko je meni in Adrijanu Kertu uspelo dobiti vsak svojega za odgovore namesto naju, je že prav, da se oglasim tudi sama, ni prijetno igrati samo v troje, čeprav mi takšen „ping-pong" ni bil nikoli všeč. Pa kaj, včasih pač mora človek tudi iz svoje kože. Spoštovana gospodična Veronika, vprašam vas, kaj je pri tem primitvne-ga, če si človek lahko preko sodišča izbojuje odškodnino za prestane bolečine. Saj to počenjajo vsi, če je le dana prilika. Tudi tisti, še tako načita-ni. Sicer pa je mladenič sam napisal, da se je moral „zbrcati" na premiero. Mislim, da je vsem nam jasno, kam se človek brca, in če se, da to boli. Navrh še uro in pol sedeti na bolečinah res ni kar tako, obenem pa še spremljati na odru neko neokusno mešanico, to je res kar dvakrat boleči napor. Kar se tiče kritike, moram z zadovoljstvom napisati, da smo tako g. Hudi kot jaz in igralci ODRA 73 zanjo zelo sprejemljivi. Seveda, če je napisana prepričljivo, objektivno, estetsko in to od ljudi, ki so tudi dobro načitani, povrh pa še na odru doma. Zato smo resno vzeli kritične pripombe ge. Sonje Wakounig (Vestnik) in g. Pavla Zablatnika (Tednik) in bomo v bodoče nakazane napake vsekakor skušali popraviti. Kajti oba pisca se že vrsto let ukvarjata z odrom, torej imata dovolj izkušenj za pisanje kritike in lahko jima verjamemo. O tem, da je Kertova kritika res kri- nemško govorečem območju od leta 1975 do 1992. Gustav Januš (dvojezično), Andrej Kokot (v prevodu P. Ker-scheja) in Cvetka Lipuš (v prevodu K. Detlefa Olofa) objavljajo nekaj najlepših pesmi, Janko Ferk in Florjan Lipuš pa del proze v nemščini, Jani Oswald pesnitve iz zadnjih knjig. Margot Paulitsch razlaga v kratkem prispevku Voukove skrivnostne znake na barvnih ploskvah, grafično sporočilo mladega slikarja in njegovo pobudo za vzhodno meditacijo. Nekakšno geslo in vzor je na prvi strani novejša nemška pesem Janka Ferka: Bosnien Dreiundneunzig, ki priča o moči besede našega bilčovškega rojaka. Pesem „Tuj človek/Fremder“ Valentina Polanška zaključuje kratek izbor, ki pomeni za nemško govoreče sodržavljane zares lep odsev kulture narodne skupnosti, ki se tako učinkovito vtisne v spomin avstrijske javnosti. BRALKE tika, pa je nekoliko dvomljivo. Če pa ste vi in Adrijan o tem popolnoma prepričana, potem pa res ne vem, kdo je bolj malomeščanski. Hudi ali vidva? Da je g. Kert načitan, nihče ne zanika, toda verjemite mi, tudi jaz ne berem samo stripov. Pa še nekaj vas moram popraviti, ker ste dobili napačne ali pomanjkljive informacije. Nisem se „po telefonu" hudovala, temveč sem bila kar pošteno jezna in sem še, sedaj pa še bolj, ko ste mi razkrili, da je Adrijan najbolj načitan študent med vami. Jezna zato, ker ni izrabil svoje načitanosti pri pisanju „kritike?". Ob koncu pa vam in Adrijanu, posebno še njemu, želim prijetne počitnice, veliko dobrega branja, kajti jeseni ga zopet čaka naporno delo, saj z ODROM 73 že pripravljamo naslednjo premiero. Pa še tole: Že res, da živim na podeželju in sem morda zaradi tega nekoliko počasnejšega razmišljanja, toliko pa tudi ne, da mi ne bi bilo razumljivo to, zakaj se je glede pisanja A. Kerta oglasil Jožko Hudi. Je namreč član skupine, sodeloval pri igri, bil torej kot igralec tudi nagovorjen. Ni mi pa razumljivo, kaj imate, spoštovana Veronika, vi pri tem. Saj igre še videli niste, Mislim, da naj pri takšni stvari sodeluje le tisti, ki stvar pozna osebno, ne iz pripovedovanja, že zaradi objektivnosti. Anita Hudi. Nonča vas sel: mladim najboljše, v njih je bodočnost Piše Mirko Bogataj nih možnosti načrtovanja dukcije Še pred prvo maturo ima Dvojezična trgovska'1^0 Trgovske zbornice se- akademija krepke povezave s sosednjimi državami,Ldsednikad'To^najbo$o po njenem modelu je v brazilski državi Minas Gerais^žno pot za preobrazbo vizionarni predsednik Trgovske zbornice Štefan B.rzave: Šalej v svoji poslovni dobi uresničil pionirsko zami-ajper^!mAEvzg?a 'Dosobne managerje in po-llovneže. Z njimi bomo lahko Spodbudili produkcijo in produktivnost, laže bomo kontro-o-ral' stroške in končno dose-!l' boljše ekonomske rezulta- ..ž- Z boljšimi ekonomskimi re-45 % ne uporablja kalkulaciji^ bomo |ahko dj|j skega sistema stroškov eč de|ovnih mest več za„ 47 % ne upošteva možnost/lužka za ljudi - in nena-kontrolnih sistemov adnje — Brazilija se bo pri- 60 % se ne briga za možnost/ravila na vstop v družbo tehnične kontrole ržav prvega sveta.“ 75 % ne uporablja premišlja-. . nega layouta lacrt ima srednjeročno 80 % ne skrbi za ps/bo/oško^ZSeŽnost. Jasno je, da bo motivacijo sodelavcev adove nove izobraževalne 90 % ne uporablja s/sfemov/n^ukture tako na Koroškem možnosti informatike ... 3tv Braziliji moč žeti v osmih in to v državi, ki gradi atomsko, ,dfetih jetih. Magistra bombo in izstreljuje satelite v ve- j® mrusch-Hoja, ravnate-solje, v državi, ki je po površini^ Dv0Jezicne trgovske aka-velika kot Evropa in je razdeljena miJe v Celovcu, pa opozar-na 23 zveznih držav, od katerih'nHa Perspektive predvidene je vsaka večja od Avstrije. Bra-6clsolske izmenjave, doma-zilsko gospodarstvo se uvršča,J~nak° kot zastopnik pro-na 9. mesto na svetovni lestvici, r?e^a m'n*strstva v Mina-borza v Sao Paulu je postala ena ’ eii° Ribeiro Gomes. najbolj donosnih na svetu. Kljub „Spoznanje, vsemu pa ostaja inflacija v Brazi-^_____ liji izredno visoka, v enem mesecu do 45 odstotkov. Bogastvo se kopiči v čedalje manjšem številu rok, tako da so socialne razlike vse večje. Ti podatki ponazarjajo pomei in vlogo novega šolskega tipa Šalej je pravilno analiziral položaj: „Poglejte velekoncern Fiat. Tovarna avtomobilov je odvisna od dobaviteljev posameznih delov, s tem od srednjevelikih obratov v Braziliji. Ti deli morajo biti, kot je vsakomur jasno, izdelani kvalitet-Standard proizvodnje je Z ustanovitvijo prve Trgovske akademije na kontinentu po celovškem modelu je zastavil smer in cilje za naslednje tisočletje: moderna šola modernega mana-gementa naj zapolni vrzel in razliko med najmodernejšimi oblikami gospodarstva in trgovine visoko razvitih vodilnih obratov v Braziliji in težavami, s katerimi se spopada slabo izobraženi vodilni sloj malega in srednjega gospodarstva. V kakšno okolje so adaptirali model Dvojezične trgovske akademije iz Celovca? Prvi trije letniki partnerske šole EFTG od februarja letos že delujejo v Belo Horizontu, tretjem največjem mestu Brazilije v državi Minas Gerais. Tam je registriranih 300.000 manjših in srednjih podjetij, mnogo jih deluje neprijavljenih. Ti obrati potrebujejo sodobno izobražene managerje, pripravljene na trdo delo z dobrimi rezultati. To je trg, ki nestrpno čaka na prve absolvente EFTG. Ta šola kot prototip v Celovcu vzgaja kreativne bodoče poslovneže z vodilnimi sposobnostmi, managerje za moderne obrate, zmožne in sposobne sporazumevanja, ne samo v več jezikih. Ti naj bi bili sposobni in voljni pogledati tudi čez plot. Najmanj deset šol po modelu TAK. V prihodnjih petih letih tudi v drugih državah pete največje države na svetu nameravajo ustanoviti najmanj deset šol na leto po modelu Dvojezične trgovske akademije iz Celovca. Štefan Bogdan Šalej opozarja, da je v Braziliji več kot štiri milijone manjših in srednjih obratov. Po reprezentativnih raziskavah Zbornice SEBRAE je izhodišče za uveljavitev „Austrian Projecta" povsem nezadovoljiva infrastruktura v teh obratih: 40 % se ne poslužuje tehnič- do katerega smo doslej skupno prišli, je to: Mladi po svetu so si danes bolj enaki kot različni. Vseeno, če pridejo iz Avstrije, Brazilije ali od kod drugod. Mladi Avstrijci si bodo lahko sami neposredno ustvarili sliko, kakšen je realni ekonomski razvoj v Braziliji. Navade, običaji, kultura, civilizacija, literatura, geografija, zgodovina ... da je Brazilija tipična država v razvoju. Na prvo roko: tega ne bodo prebrali iz knjig, iz revij, temveč bodo slišali od enega kolega do drugega, od ene prijateljice do druge. Nihče ne bo vmes. Isto se bo zgodilo, ko bo tipična brazilska deklica šla v Avstrijo, ko bo tipičen brazilski fant spoznal srce Evrope. Nihče jih ne bo skušal učiti, ne bodo se zanesli na to, kar vidijo na televiziji, govorili bodo drug z drugim in si ustvarjali lastno sliko, lastne življenjske izkušnje. Začeli bodo skupno pot iskanja in odkrivanja ob skupnem jeziku. Sledili bodo drugačni civilizaciji, drugačni kulturi, drugačnemu načinu življenju, drugačnemu jeziku. Ko bodo iz svojih novih spoznanj začeli prevzemati najboljše, bomo precej bogatejši.“ MePZ „Srce“ Dobrla vas Pevovodja Marjan Berložnik se poslavlja no. tesno vezan na ljudi. Zato nam lahko pomaga le profesionalni izobraževalni sistem. P red n smo se odločili, so nam strokov njaki izdelali fundirane študije, k| so nas podkrepile pri odločitvi zaPOS|av|ja Danes, v petek, 1. 7. 1994 (ob 20. uri), se v kulturnem domu v Dobrli vasi poslavlja dolgoletni pevovodja domačega MePZ „Srce“ prof. Marjan Berložnik s Prevalj. Jeseni 1982 je prvič vodil vaje, od takrat naprej pa je bilo njegovo delovanje neprekinjeno in to 12 let. Z zborom je imel na leto povprečno 17 do 18 nastopov ter približno 40 vaj. Viški njegovega pevovodskega delovanja so bila gotovo gotovanja na Poljskem (maja tega leta), v Pragi, v Salzburgu in Spittalu. se iz osebnih razlogov, kajti v zadnjem času sistem Dvojezične trgovske akaZačuti| preobremenjenost. V Prevaljah vod, trgovino, ki zah demije v Celovcu. t'a vse od njega, prav tako še dodatno vodi domači Mladinski „Austrian Project" je danes jor. Zaradi tega se je odločil, da bo zaključil delo v Dobrli Braziliji pojem. Viceguverneisi, toda s težkim srcem. Na „koncertu ob slovesu" bo sode-18-milijonske države Minas Gey3l tudi njegov drugi zbor „Mladinski zbor iz Prevalj", katere-rais, Arlindo Porto, je poudari1 bo prof. Berložnik vodil še naprej. Dopust posebne vrste Krk - Rab - Pag - Olib - Silba - Premuda - llovik - Lošinj - Susak - Unije - Cres - Krk IZHODIŠČE: MESTO KRK Na jahti je zadostno prostora za 7. ljudi 1. termin: 3.9. -17.9.1994 2. termin: 17.9. - 3.10.1994 Vsaka oseba plača öS 13.000,-za 14. dni V tej ceni je upoštevana: =4> hrana in pijača na jahti koja (ležišče) cz> kapitan navigacijski stroški =5 davek v pristaniščih rr> gorivo => zavarovalnica PRIREJA: Marjan Einspieler Raffaelgasse 30/20 1200 Wien Tel.: 0222/35 17 003 Auto: 0663 /020142 PRIJAVE: Marcel Sumper Zveza-Bank Tel.: 0463/512365-18 16 Radio / TV / Prireditve T PETEK, 1. julij Kulturna obzorja. A SOBOTA, 2. julij Od pesmi do pesmi — od srca do srca. T E NEDELJA, 3. julij 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (dr. Peter Fantur, D Ledince). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. E N PONED., 4. julij Evropa regij in kulturne raznolikosti — samo še vizija? V TOREK, 5. julij Partnerski magazin. R SREDA, 6. julij Društva se predstavljajo. A Večerna: Jubilejni koncert v Pliberku: 20 let MePZ Podjuna. D ■ ČETRTEK, 7. julij 1 Rož — Podjuna — Zilja. U Dobrla vas KONCERT ob slovesu pevovodje Marjana Berložnika Čas: v petek, 1. julija, ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopata: MePZ „Srce" in Mladinski zbor iz Raven na Koroškem Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi POHOD NA PECO Čas: v nedeljo, 3. julija 1994 Odhod ob 7.30 uri izpred gostilne Riepl v Podpeci. Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— : Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. DOBER DAIM, KOROŠKA Nedelja, 3. julija, ob 12.50 v TV 2 Poned., 4. julija, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki e Na suškem gradu so nastopili okteti iz treh držav • Tradicionalno srečanje partizanov pri Peršmanu • Kreativno in smiselno oblikovanje počitnic v duhu medsebojnega razumevanja v Droboljah, Piranu in na Opčinah • Izobraževanje za življenje z 98-let-nimi izkušnjami: Strok, kmetijsko-gospodinjska šola v Št. Rupertu • Razstava del Valentina Omana v cerkvi na Kostanjevici Dom v Tinjah Od nedelje, 10. julija, ob 18. uri do sobote, 16. julija, ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE za začetnike in napredujoče Vodita: prof. Mojca in Jože Stabej, Ljubljana od sobote, 16. julija, ob 18. uri do sobote, 23. julija, ob 13. uri FERIAE LATINAE Vodita: Feliks W. Kucher in Georgius dl Maria od sobote, 16. julija, ob 14.30 do nedelje, 17. julija, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, duhovnik, zdravnik od ponedeljka, 29. avgusta, ob 9. uri do nedelje, 1. septembra, ob 13. uri SLIKANJE IKON Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 3. septembra 1994 Izobraževalno potovanje na MORAVSKO in ČEŠKO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck POČITNICE za otroke in starše od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166-76 Svete Višarje Do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah. Rožek Galerija Rožek ODPRTJE RAZSTAVE — PEPI MAIER/UWE BRESSNIK Čas: v soboto,_2. julija, ob 18.30 Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta do 31. julija od srede do nedelje, od 15. do 19. ure KONCERT SILKE RONJAK in KRISTIJANA FILIPIČA (prečni flavti) Čas: v soboto, 2. julija, ob 20.30 Kraj: podružnica na Humu Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" Celovec Predstava: „SVINJSKI PASTIR“ Čas: v torek, 5. julija, ob 16.30 Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4 Prireditelji: Lutkovna skupina Abe-cečedke, Lutkovnega varstva ABCČ in Slovenska prosvetna zveza RAZSTAVA Oliverja Marčeta in Boštjana Plesniča Uvodne besede: mag. Ulil Strum Kraj: pri Joklnu, Badgasse 7 (1. nadstropje) Razstava je odprta do 5. julija 1994, od 10. do 13. ure, ter po telefonskem dogovoru. Seminar: „AVSTROSLAVIZEM“ Čas: od petka, 1. julija, 14.30 do sobote, 2. julija, 13.30 Kraj: Univerza, Inštitut za zgodovino, predavnica Z-129 in HS 4 Vodja: univ. prof. dr. A. Moritsch Predavajo strokovnjaki iz Češke, Nemčije, Slovenije in Avstrije Slovensko planinsko društvo „Celovec“ in SPD „Jepa-Baško jezero“ Loče vabita na IZLET NA SÄULECK (3085 m) Odhod oz. zbirališče: v soboto, 16. 7., ob 12. uri pri PUŠNIKU v Ločah Peljali se bomo z osebnimi avtomobili v Mallnitz. Po pešpoti po Dolini Dösen na kočo A. v. Schmit (2272 m). Tam prenočitev. V nedeljo, 17. 7., se vzpnemo na Säuleck (3085 m — zelo lahek tritisočak). Stroški za prenočitev in zajtrk približno šil. 200,— Prijave do 13. 7., tel.: 04254/4329 (Lesjak) ali 04254/2995 (Wrolich) Radiše „MUNDE“ — igra na prostem (Felix Mitterer) NOV TERMIN: Čas: v soboto, 9. 7., ob 20.30 Kraj: Zg. Rute — pri Kučniku Nastopa: igralska skupina SPD „Radiše" PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU DELOVNE SEZONE Čas: v nedeljo, 10. 7., ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Kot gost sodeluje: MePZ KUD „Ivan Novak Očka“ iz Tacna (Slovenija) Prireditelj: SPD „Radiše" Borovlje Ujra: „ŽUPANOVA MICEJ“ Cas: v petek, 1. julija, ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Gostuje: ODER 73 iz Pliberka Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje" Št. Jakob/Škofiče Javni nastopi v oddelkih Glasbene šole Št. Jakob: sobota, 2. 7., ob 16. uri v društveni sobi i Škofiče: ponedeljek, 4. 7., ob 18. uri v društveni sobi Železna Kapla TRADICIONALNA POLETNA NOČ Čas: v soboto, 9. 7., ob 20.30 Kraj: pred občinskim kopališčem v Železni Kapli Igrajo: „Fantje treh dolin" Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli PESMI IN Zitara vas VEČER SLOVENSKE FOLKLORE Čas: v soboto, 9. 7., ob 20.30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: MoPZ Atomske toplice, Mlad. pevski zbor iz Prevalj, Folklorna skupina in MoPZ SPD „Trta“ 12 gi Žitare vasi t Prireditelj: SPD „Trta" Sele SELSKO ŽEGNANJE 2( Čas: v nedeljo, 3. julija Kraj: pri farnem domu Vs; Spored: ob 15. uri kulturni prograrfw1 s Slovenskim oktetom; po 18. uri igraške ansambel „Igor in Zlati zvoki" NADALJEVANJE ŽEGNANJA le° Čas: v ponedeljek, 4. 7., ob 20. ur 1ri: Igra ansambel „Obzorje" Škofiče ^ KULTURNI VEČER Ča Čas: v soboto, 9. julija, ob 20.30 Kr, Kraj: v ljudski šoli v Škofičah Va Nastopajo: MePZ „Danica" iz Št Primoža, Kvartet bratov Smrtnik K MGV Schiefling/Škofiče, KvartelZi „Rož" Ča Prireditelj: Slovensko prosvetni kot društvo „Edinost" Škofiče Pri 17 Prireditve ih in TEDEN MLADIH UMETNIKOV za otroke od 6. do 12. leta od 25. do 30. julija 1994 v Mladinskem centru na Rebrci KREATIVNI TEDEN ZA DEKLETA od 13. leta naprej od 1. do 5. avgusta 1994 v Mladinskem centru na Rebrci Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, tel.: 0463/516243 in Mladinski center na Rebrci, tel. 04237/2142 20 let MePZ „PODJUNA" NA PLIBERŠKEM GRADU Nastopajo: • MePZ Podjuna • Mlada Podjuna • Ansambel flavtistov ŠTIRJE FANTJE MUZI- KANTJE (Miroslav Košuta) Režija: Franci Končan Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina* Sele Premiera: v nedeljo, 10. julija, ob 20. uri, v farnem domu v Selah Vstopnina: šil. 50,— za odrasle, v predprodaji šil. 40-, šil. 20,- za otroke ' i SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel. 0463/ 514300-20/21/22, faks: 0463/51430071 24. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI Vsakoletna likovna kolonija, v kateri sode-arh Mejo otroci iz Porabja, Primorske in Koro-„rgške, bo letos od 21. do 27. avgusta 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. ; letom starosti. Prijave sprejema Slovenska ur Prosvetna zveza. Podkraj pri Libučah Kresovanje Čas: v poned., 4. julija, ob 20. uri 30 Kraj: pri Vietrniku v Podkraju Vabi: MoPZ „Kralj Matjaž* Št. iik Kotmara vas rte IZLET V NARAVO Cas: v nedeljo, 3. julija. Odhod od tnckotmirške šole bo ob 10.30 Prireditelj: SPD „Gorjanci* Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru „Kärntner Kinderfreunde", Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljub-Ijana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Čas: od 30. julija do 12. avgusta 1994 Cena: 3480,— šilingov (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100,— šil. na dan). Prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije: tel. 0463/514300-13 ali 22). Društvo „naš otrok“ išče vzgojiteljico za OTROŠKI VRTEC „naš otrok“ v Celovcu. Nastop službe: 1. september 1994 Pogoji: zaključena izobrazba za otroške vrtnarice, znanje slovenščine in nemščine. Prijave pošljite na: Društvo „naš otrok“, 10.-Oktober Str. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/512898. Za poletje iščemo T/ilSf ideell za 3- in 5-letnega otroka. Pokličite na telefon: 04226/246 Železna Kapla/Št. lij DOBRODELNI KONCERT SAKRALNIH IN KLASIČNIH PESMI Poje: mezzosopranistka Sabira Hajdarevič; na orglah in na flavti jo spremljata Marija in Ada Holcar ŽELEZNA KAPLA: v soboto, 9. julija, ob 18. uri v farni cerkvi ŠT. ILJ: v nedeljo, 10. julija, ob 10. uri v farni cerkvi Prostovoljni prispevki so namenjeni za pomoč otrokom beguncem iz Bosne in Hercegovine. Prireditelji: Zveza slovenskih žena, Krožek žena iz Železne Kaple, Frauenrunde Eisenkappel in Fara Železna Kapla Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 20. do 31. julija Prijavnice in informacije lahko dobite pri ZSZ, Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec. Telefon: 0463/514300-40 Medkulturne počitnice 1994 v Piranu „Kärntner Kinderfreunde" in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelake „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebnem v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12. 7. — 26. 7. 1994 Starost: 9—15 let Cena: 4500,— (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. Prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slov. prosvetni zvezi (tel. 0463/ 514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prijave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. v Sport „Paco“ Peter Wrolich se je kljub sreči poškodoval Na 2. etapi koroške dirke je Wrolich z znanjem in potrebno srečo preprečil usoden padec. Kratke športne vesti TENIS______________________ Zapravljena priložnost za povzdig vi. razred Teniško moštvo Bilčovsa je minulo soboto odigralo odločilno tekmo proti Vetrinju. Bilčovščanom zaradi poškodbe Güntherja Schauni-ga in zadržanosti Lorija Mischkul-niga ni uspelo premagati močnega nasprotnika in je tako zapravljena šansa za povzdig v 1. razred. Kljub temu pa je letos najbolj uspešna sezona Bilčovčanov, posebej še z ozirom na dejstvo, da je Bilčovs izključil tuje igralce in je dal šanso domačemu naraščaju. Vetrinj je bil v tej sezoni prvi nasprotnik, kateremu je uspelo premagati Bilčovščane. Po rezultatu 3:3 pri igri posameznikov (za Bilčovs so zmagali Hanzi Sablatnig, Matjaž Krajšek in Christian Eberhart) so morali vzeti Bilčovščani na znanje, da so jih vetrinjski teniški igralci pri vseh treh tekmah dvojic premagali. V bilčovškem moštvu so odigrali prvenstvo proti Vetrinju Hanzi Sablatnig, Matjaž Krajšek, Joži Partl, Christian Eberhart, Marjan Gasser in Mihi Schellander. 24-URNI TEK ________________ Peter Stern iz Št. Primoža zmagal v Nemčiji Pretekli teden sta se Peter Stern in Michael Mistelbauer (oba iz Št. Primoža) z 10-člansko koroško reprezentanco udeležila 24-urnega teka v Fellbachu blizu Stuttgarta v Nemčiji. Tek je bil v obliki štafete. Koroška reprezentanca je bila izredno razpoložena, predvsem Peter Štern, ki je vsega skupaj tekel 41,9 km. Celotna reprezentanca pa je v 24 urah zabeležila 404 km (drugouvrščeni 380 km), kar je pomenilo jasno 1. mesto. Sedaj pa se Peter Stern že pripravlja na avstrijsko prvenstvo v Salzburgu, kjer zopet pričakuje visoko uvrstitev. TEK NA ORIENTACIJO _ Pliberčan Sigi Opetnik ljubi ekstremen tek Sigi Opetnik je trenutno v izredni formi. V Porečah je pretekli teden presenetljivo zmagal v splošni skupini, kar mu daje upanje za Poljsko. Tam se bo konec tega tedna udeležil trodnevnega (!) teka na orientacijo. Opetnik: „Mislim, da sem se za ta tek dobro pripravil, zato kar optimistično gledam na nastop!“ Naslednji njegov cilj pa je gorski maraton (60 km), katerega se bo udeležil sredi avgusta. Peter Wrolich se ta teden udeležuje koroške kolesarske dirki, ki sodi med pomembnejša amaterska tekmovanja v Avstriji. Njegova forma je v primerjavi z zadnjimi tekmovanji bistveno boljša, tako da Wrolich kar samozavestno „stopa v pedale“. Na 1. etapi je zasedel odlično 9. mesto, na 2. etapi pa je imel neverjetno srečo. Pri vožnji navzdol se je preveč približal zagrajenemu robu ceste, tako da je bil zelo blizu padca, ki bi imel gotovo hude posledice. Toda s pravo reakcijo in srečo se je rešil iz tega nesrečnega položaja, kljub temu pa se je poškodoval na roki. Z bolečinami je kljub temu izpeljal etapo in to zelo dobro. Nato je moral takoj v bolnico, kjer so mu rano oskrbeli. Peter je dirko nadaljeval, kajti želja po zmagi etape je velika in pomembna. Potrebuje namreč še dobre rezultate za kvalifikacijo svetovnega prvenstva, ki bo konec avgusta v Palermu v Italiji. Druga sezona pri članih je vedno najtežja. To usodo čuti tudi „Paco“. V primerjavi z lanskim letom so njegovi letošnji rezultati še zelo skromni. Wrolich: „Bil bi že razočaran, če mi ne bi uspela kvalifikacija za svetovno prvenstvo. Verjetno bom potem moral spremeniti zimske priprave!“ Po zaključku koroške dirke se bo Wrolich odpeljal na morje, kjer ima načrtovan teden aktivnega počitka. Po naporni dirki je to še posebej pomembno, saj je telo popolnoma izčrpano. Po tem rekreacijskem tednu pa bo Peter skušal vse, le da bo še skočil na vlak, ki pelje v Palermo na svetovno prvenstvo. NOGOMET - BILČOVS : Ali bo moral Bilčovs v podligo-zahod? Koroška nogometna zveza namerava premestiti Bilčovs v „nepriljubljeno“ podligo-zahod. Bilčovs pa tega na noben način ne želi, ostati želijo v vzhodni 5 podligi, tam kjer bo tekmovala tudi Globasnica. Že sedaj se ' veselijo derbija, ki pa je trenutno negotov. Jrener Bilčovšča- j nov Hobel: „Če nas bodo premestili v podligo-zahod, se bo- « mo temu krepko uprli!“ Uradno C odločitev s strani Koroške no- v gometne zveze pa Bilčovščani g pričakujejo prihodnji teden. 0 Bilčovščani so včeraj začeli s z, pripravami, k ekipi se je zopet n vrnil Albert Quantschnig, ki je p preteklo sezono igral pri ce- Pi lovški Austrii. Imel je tudi ponu- _ dbo iz Žrelca, v zadnjem trenut- ^ ku pa se je le odločil zopet za j: Bilčovs. Nov je tudi napadalec „ Schriefl (prišel od ASV), ki naj ^ bi skrbel za potrebne zadetke. ^ V govoru pa je tudi sredinski igralec Andrejčiča iz Borovelj, vi. Odšla pa_ bosta verjetno Pau- ia litsch (v Št. lij) in Weichboth (v le Št. Vid). ie iTl J1C Wolfgang Schmerlaib podpisal za Dob Najboljši koroški odbojkar W. Schmerlaib bo okrepil Dobljane. Dobljani so pretekli teden predstavili javnosti ekipo za sezono 94/95. Navijači so sicer pričakovali okrepitve, kljub temu je bilo začudenje veliko, ko so izvedeli, da bo v prihodnji sezoni okrepil moštvo nedvomno najboljši koroški odbojkar Wolfgang Schmerlaib. Schmerlaib je igral pri Hypo v Celovcu, pogosto pa tudi v državni reprezentanci. Za Dob pa se je odločil s športnega vidika, poleg tega je bila njegova želja, da nekoč igra z izrednima legionarjema Jeralo in Mlakarjem. Z njim so postali cilji ekipe še višji, kajti želijo doseči 2. mesto, kar pomeni nastop za evropski pokal in zgornji playoff. Druga okrepitev je Detlef Egger iz Gleisdorfa, ki naj bi nadomestil Kramerja. Le-ta je iz poklicnih vzrojve Ital lo ; atts torr fea 4icl 19 Šport 4:0, 4:3, 4:2 in 2:1. Globasnica dobila vse kvalifikacijske tekme. Cilj dosežen - Globasnica je v podligi Čestitamo! Globasnica se je prepričljivo (brez poraza) povzpela v podligo. /lVet P° ustanovitvi kluba J ^/in 12 let po povzdigu iz C-1—2. razreda v 1. razred je Globašanom zopet uspel zgodovinski dogodek - povzdig v podligo. Po kakovosti globaških igralcev bi moral domači klub že zdavnaj igrati v koroški ligi, toda najboljši so iz različnih vzrokov Predčasno zapuščali klub. Tem bolj je razveseljivo dejstvo, da je moštvo letos kljub temu uspelo. Vedno bolj se potrjuje govorica, da je Globasnica središče koroškega nogometa. Ni vasi in tudi mesta ne, kjer je toliko dobrih nogometašev. Tako na primer polovica trenutnih igralcev SAK prihaja iz Globasnice... Nekdanji igralec Globasnice Erwin Galo: „Med--em, ko se morajo drugje nogometa šele učiti, se v Globasnici _Jiogometaši že rodijo...!“ "j Pred sezono se je glasil cilj Glo-jašanov: povzdig. Po razmeroma šlabemu štartu prvenstva pa so Postajali glasovi vedno mirnejši, le redkokdo je še temu verjel: in Še to le na tiho. Eden, ki pa je Jed no verjel v ta cilj, je bil trener Vlaks Pučelj. Le-ta je igralce motiviral, jim prigovarjal samozavest m potreben odnos do nogometa. Nenazadnje so se obrestovale tudi dobre priprave, kajti igralci so čili do zadnje tekme duševno zbrali in telesno dobro pripravljeni. Sedaj pa tečejo priprave v Globasnici za prihodnjo sezono s bolno paro. Novi odbor se je že, bo odhodu Pučlja, domenil s tre-lerjem Slobodanom Djuridem, ki e stari znanec v Globasnici. Že bred leti je namreč kratko vodil jlobaško ekipo. Kateri novi igralci )odo okrepili moštvo, pa trenutno ‘6 ni jasno. Najkasneje v 14 ineh pa naj bi bila ekipa popolna. Globasnica ■ Gegental 2:1 (1:1) GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 5, G. Sadjak ti, Silan 3, Fera 3, Olopst 4, Kert 3, Hren 4, Kor-liesch 0 (27. Ch Micheu 3), Pleschgatternig 4, jPasterk 3 (88. P. Sadjak 0); 'Globasnica: 350 gledalcev sodnik: Hambaumer (povprečen) Strelca: Pleschgatternig (20.), Ch. Micheu (74/11-m.) ar ob začetku hladna prha za Globašane, ijti gostje so že v 5. minuti povedli z 1:0. Na-velika živčnost pri domačinih, toda izkušeni ralci kot n. p. Kreutz, Dlopst in Hren so tek-o zopet pomirili. V 20. minuti pa je Plesch-atternig rezultat izenačil in s tem vzel go-om vse upanje. Nato si je priigrala Globas-ca priložnost za priložnostjo, zmagoviti gol /licheu/11 -m.) je bil le še vprašanje časa. Slika: Veliko veselje po zaključnem pisku sodnika Ham-baumerja. Navijači so se takoj usuli na igrišče ter z igralci in trenerjem slavili zgodovinski dogodek - povzdig v podligo. slika NT/Fera SAK igra odslej v 3. diviziji SAK igra prvi tekmi kar doma: 7. avgusta pride Donau Linz, 14. avgusta pa LUV Graz. Slamanig nasledil Sadovnika Na občnem zboru SC Globasnica je bil izvoljen nov odbor; za novega predsednika je bil izvoljen Josef Slamanig, ki je nasledil Sadovnika. Le-ta je dal svoje mesto prostovoljno na razpolago, še naprej pa bo ostal v odboru. Novi odbor je še posebej poudaril delo z naraščajem, ki je prihodnost globaškega nogometa. Občni zbor je tudi soglasno potrdil novo ime kluba, ki se sedaj javno glasi SC Globasnitz/ Posojilnica Bank. Novi odbor: predsednik: Josef Slamanig: podpredsednik: Hubert Lassnig: tajnik: Peter G reiner (nov): blagajnik: Lojz Gregorič: sekcijski vodja: Markus Wautsche; namestnik tajnika: Bernard Sadovnik; namestnik blagajnika: Martin Jenschatz „Težko, neverjetno težko mi je bilo slovo!“ Kratek pogovor z Maksom Pucljem Kaj je bilo odločilno, da je ekipi le še uspel povzdig v podligo? Gotovo dobre priprave in moj cilj, ki se je od začetka glasil - povzdig. Igralce sem temu primerno motiviral, le-ti pa so dodali svoje ter vzorno vlekli za „eno“ vrv. Ali je bil to tvoj prvi naslov kot trener? Ne! Že kot igralec sem žel nekaj naslovov prvaka, kot trener pa sem Korotan Prevalje čisto od spodaj popeljal v II. zvezno ligo. Zakaj si zapustil Globasnico? Obljubil sem nogometnemu klubu Peca, da bom ekipo v prihodnji sezoni treniral. Sem mož besede, zato sem se poslovil od Globasnice. Moram pa reči, da mi je po tekmi proti Gegetalu bilo slovo izredno težko, zaradi tega sem tudi kmalu odšel domov. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem igralcem in odbornikom, ki so mi stali ob strani in ki so mi pomagali, kjer je bila potreba. Novi trener v Globasnice je sedaj Djurič! Na vem, kako in na kakšen način dela, zato ga tudi ne morem oceniti. Želim mu pa mnogo uspeha. Ali se boš kdaj vrnil v Globasnico? Morda čez leto dni, imam tak občutek. Prav gotovo pa bom prišel gledat nekaj tekem. Na željo klubov je dobila liga med Koroško, Zgornjo Avstrijo in Štajersko novo ime in se odslej imenuje 3. divizja - sredina. Na konstitutivni seji 3. divizije v Gradcu, kjer sta zastopala SAK podpredsednik Marko Sommeregger in tajnik Silvo Kumer, so izžrebali letošnje prvenstvo. Zastopnika SAK sta prinesla domov dober žreb: v prvih štirih tekmah igra SAK kar trikrat doma. Na tiskovni konferenci v Gradcu je bilo med novinarji veliko zanimanje za SAK, ki se odslej imenuje Slovenski A K/Posojilnica. Tako po Avstriji ne bodo več zamenjevali SAK-a s salzburškim AK. Novinarje pa je predvsem zanimalo, kje bo SAK igral jeseni, v stadionu ali v Annabichlu. Ker bodo 9. julija pričeli v Annabichlu renovirati igrišče in graditi dodatno tribuno, je možno, da bo SAK prvi dve tekmi igral v stadionu. 3. DIVIZIJA: 1. krog (677. avg.) Slovenski AK/Pos. - Donau Linz, LUV Graz - Traun, Marcht-renk - VSV, WAC - Voitsberg; 2. krog (13./14. avg): Slovenski AK/Pos. - LUV Graz, Donau Linz - Voitsberg, VSV - WAC, Traun -Marchtrenk; 3. krog (20721. avg.): Marchtrenk - Slovenski AK/Pos., LUV Graz - Donau Linz, WAC - Traun, Voitsberg - VSV; 4. krog (28. avg.): Slovenski AK/Pos. - WAC, Donau Linz - VSV, Traun - Voitsberg, LUV Graz -Marchtrenk; 5. krog (374. sept.): Voitsberg - Slovenski AK/Pos., Marchtrenk - Donau Linz, WAC - LUV Graz, VSV-Traun; 6. krog (18. sept.): Slovenski AK/Pos. - VSV, Donau Linz - Traun, LUV Graz - Voitsberg, Marchtrenk - WAC; 7. krog (24725. sept.): Traun - Slovenski AK/Pos., VSV - LUV Graz, Voitsberg - Marchtrenk, WAC - Donau Linz; 8. krog (2. okt.): Slovenski AK/Pos. - Voitsberg, Traun - VSV, Donau Linz - Marchtrenk, LUV Graz -WAC; 9. do 16. krog se igra v obratnem vrstnem redu. Vi-gredni del prvenstva se odigra v istem vrstnem redu, kot je naveden zgoraj. Prisrčno Vas vabimo na JADRANSKE IN REČJE RIBJE SPECIALITETE GOSTISCE JUENNA Nudimo Vam jih od 1. do 15. julija 1994 Vsak dan od 18. ure dalje bodo za dobro vzdušje skrbeli originalni dalmatinski muzikantje Nenavadni intervju Ime: Melhior Verdel Doma: v Borovljah Starost: 58 let Poklic: upokojenec V Borovljah vas imajo domačini za kulturnega papeža. Drži, da kot predsednik društva niste občutljivi in nimate težav prenašati kritiko? Kot predsednik si ne moreš dovoliti, da bi bil občutljiv. Vrhu tega imate tudi še najboljše živce. Zaradi malenkosti se začnem potiti, drugače ne pa verjetno dobro znam zakriti svojo nervozo. To se pravi, da imate vse pod kontrolo? Tako je. Recimo, da vam društve-niki hočejo za osebni praznik podariti nekaj posebnega. Na izbiro imate ali 100.000.- šilingov na roko ali pa obljubo, da vam postavijo spominsko ploščo. Odločitev bi bila težka. Ver- jetno pa bi imel raje spomenik, čeprav bi ga dobil šele po smrti, ker ta ostane. Recimo, da točite pri Cin-gelcu pijačo. Gostu zaračunate 17.- šilingov, ta vam pa da le 15.- šilingov in pravi, da je že v redu. Za dva šilinga naj se človek ne bi prepiral, rekel pa bi mu, naj še kaj da za društvo. Boroveljčani vas občudujejo zaradi vašega mercedesa. Zakaj ste se odločili za ta avto? Ker je najcenejši. Pravijo, da naj človek avtomobila in žene ne posoja prijateljem. Bi to potrdili? Jasno, pa tudi denarnice ne bi posodil. Kaj bi bila za vas večja tragika: če bi se podrl kulturni dom ali če bi zbila žena vaš avto? Z avtomobilom bi imel manjše težave, ker je verjetnost,v da se to zgodi, izključena. Zena namreč ne vozi avta. Nenavadne intervjuje, ker se rad smejim čez druge ljudi. S kakšnimi občutki odgovarjate na nenavadna vprašanja? Z mešanimi. Vprašanja so težka, posledice pa neprera-čunljive. Imate humor? To pa ja. Povejte smešnico. Dva pijana se prepirata pred gostilno, ali je luna rdeča ali rumena. Policaj pride mimo in on naj bi presodil zadevo. Ta pa vpraša: „Mislita levo ali desno luno?” S čim bi vas kdo bolj užalil: če vam pove, da mercedes ne „paše“ k vaši osebi, ali da vaša smešni-ca ni imela poante? Laže je vzeti na znanje, da kdo smešnice ni doumel. Kaj v Našem tedniku najraje berete? Kaj najraje delate? Se sprehajam po gozdu. Čisto sam? Če bi kakšna fletna ženska rekla, da hoče iti z mano, verjetno ne bi rekel ne. Hvala za pogovor. H. St.