Za poduk in kratek čas. Škoflja in nadduhovnija Ptujska. (Dalje.) Ker so od različnib strani, zlaati pa od duhovščine dobajala yeduo bolj žalostna poro- Čila v Gradec, poklicala je vlada nekatere rogovileže tje ter jih je kaznovala, ene v denarjih, druge z zaporom. Pa tudi to ni nič pomagalo. Prišla je torej o binkoštih 1. 1606. ctruga komisija v Ptuj. Našla je osobito med ženskim spolom mnogo krivoveri udanih oaeb. Predsednik komiaije, akof Martin je atanoval v biai Marjete Marenzi, vdove bivaega mestnega župana Bernharda Marenzija. Ko jo je škof vprašal o njeni veri, odgovorila je: Jaz scm luteranka in booem kot taka živeti in umreti. To je vladiko zelo oaupnilo. Skušal je aicer, jo o zmoti prepričati in za reanico pridobiti, a ko je izprevidel, da ima opraviti s trdovratno krivovernico, odpuatil jo je od aebe z opominom, naj le ne daje nikomur pohujšanja; na eni žen ski itak ni veliko ležeče. *¦) V obče so pri tej priložnosti komiaarji proti ženakam prav uljuduo poatopali in tudi drugače zelo prizanesljivo ravnali. Izgnani so bili samo nekateri, kot straatni rogovileži znani luterani, vaem drugim je bil dan precej dolg čaa za premislek. Takrat je škof Martin valed prošnje župana Jurija Sorger-ja v cerkvici vaeh Svetnikov zopet posvetil prednji altar, katerega so bili luterani s svojo božjo službo oskrunili. Tudi zgoraj omenjen zvon je bil pri tej priliki poavečen, pa poprej je moral nek ključavniear apodtakljive podobe glavnib krivovernikov gladko odpiliti.2) Premebko poatopanje ove komiaije proti krivovernim meščanom je bilo krivo, da ae je v nemarnoat in mlačnost začela kmaln po odbodu komiaarjev v Ptuji zopet zelo širiti. Zato pa škof Martin, ki je v naalednjem letu (1607.) imel na spodnjem Stajarskem kanonično vizitacije, v Ptuji ni našel poaebno ugodnih razmer. Vladika je prišel v Ptuj iz Maribora dne 10. junija t. 1. zvečer. Seboj je imel dvornega kaplana Vilbelma Pavlič-a3) in nekaj služebnikov. Drugi den je pregledal mestno cerkev in podružnice, izpraševal duhovnike in verne in delil zakrament sv. birme, dne 12. t. m. pa je odšel k av. Marjeti, od tam k Veliki nedelji in v Ormož, kjer je našel v vsakem oziru pomilovanja vredne razmere. Leto za letom je dobivala vlada iz Ptuja bolj žalostna poročila. Kakor župnik Ripšer, tako zdravnik Matjaž Astij in drugi so tožili, da se izmed Ptujskib meščanov le malokdo zmeni za apoved in božjo službo. Po nedeljah in največib praznikih ao cerkve prazne, pač pa je po štacunab iu oatarijab vae poluo ljudi. Tudi na poste še redko kdo porajta. Zaradi tega ao ') Mittheil. d. hist, Ver. f. Steier. XXXII., 7. *) Jak. Eosolenz, Gegenbericht, str. 149 in 150. 3) pNatione Lusitanus. dioec. Magdeburgensis" je bil v mešnika posvečen v Gradci aprila 1. 1605. Dne 12. febiuvarija 1615 imenoval ga je Sekovski škof Martin, 1 upnikom v Radgoni, kjer je služboval do 1. 16'2O. o poatnih dneh mesnice ravno tako obiskovane, kakor o drugih. Prav vernih je zelo malo, čemur ae pa ni čuditi, ker je videti in slišati toliko pohujšljivega. Krištof Scbauer, pooaebljeno pobujsanje — je mnogo meščanov apridil in za krivovero pridobil. Isto tako tudi Giiibner, ki aicer živi zunaj mesta na svoji priatavi, a mešč-ane vedno zoper dubovništvo sunta in. pohujšanje daje. Trnovaki Steibl stanu.je po zimi v mestu ter širi luteranatvo. Ana Toting, Monaberaka grajačakinja je že več deklet odtujila pravi veri. Preakrbljevalec živeža Caharija Schmidt in njegov svak računovodja Waltersdorfer, ki sta 1. 1600. bila iz Gradca prognana, pridgujeta luteranatvo celo očitno v provijantni hiši. Razun teh je še več drugib mešeanov vseakozi krivovernib. Največ, gotovo čez 20 je pa luteranakih meščank. Te hodijo v Medjimurje h kalvinom k božji alužbi, donašajo od ondot krivoveme knjige in spise ter razširjajo krivovero v mestu in okolici. In valed tega postajajo razmere od dne do dne bolj žaloatne in tudi katoliki vedno bolj mlačni. Ne bilo bi ie tako daleč prialo, ko bi mestni svetovalci bili svoje dolžnoati natančneje izpolnjevali. Ne le, da ne 8krbijo za to, da bi po ne deljab in praznikib bile štacune med božjo alužbo zaprte, — še dajejo sami slab izgled, ker ali celo k pridigi ne grejo, ali pa se le po kotčh potikajo. In kaj še govorijo tu in tam ? Eden pravi, da je papež antikrist, drugi pa trdi zopet kaj drugega. Svetovalec Krabat pa se je celo izustil, da je bedak, ki še gre ua božjo pot y Marija-Celje. (Dalje prib.) Smešnica 4. KrSmar Strnad se toži svojim gostom in pravi, da sedaj ni nič več s pustom. ,,Zakaj ne?" vpraša čevljar Škorec. »Ej", toži še krčmar, rkar nihče se več ne ženi, ki še glešta kaj pod palcem". ,,Res je," -potrdi mu trgovec Zima, ,,res je, jaz imam 3 hčere in vaaki rad dam po 10.000 gold, seboj, a doalej še ni nihče vprašal za-nje." nOče," čiaje se na to izza vrat debeli glas vaškega pastirja, ,,oče, 6e je tako, pridem pa kar jaz ponje".