Leto LXVšt. 207 LjnUjaiia, torek 1 j. septembra lej2 Cera Dto I.—
b±»ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Ineerati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UFRAVNIMVO PODRUŽNICE:
*Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, vec£ inserati petit tjttrtjava Itnaflb.aj. nii    **_ a MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100,
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« wunL*a«at jeva unca sc » NOVO MESTO, Ljubljanska c. TeL št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — •— —
*erja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
PO RAZPUSTU REICHSTAGA
Papenova zmaga nad strankami — Tudi narodni socialisti so se vdali v usodo — Papen hoče do kraja izvesti svoj program
Berlin, 13. septembra. AA. Wolf poroča: Na včerajšnji seji nemškega državnega zbora je prišlo do pričakovanega razpusta parlamenta. Predsednik vlade je izročil predsedniku državnega zbora ukaz predsednika republike o razpustu zbornice.
Vlada se je iz tehničnih ozirov odločila, da razpusti državni zbor, ker je grozila nevarnost, da ne bi parlament sprejel razveljavitve izredne naredbe z dne 4. t. m. Stvarnih političnih razlogov za razpust parlamenta pa je treba iskati v idejnih pobudah, v prvi vrsti pa v trdni odločitvi državne vlade, da začne takoj praktično izvajati svoj program za gospodarsko obnovo države.
Sam akt razpusta se je izvršil v dosti viharni atmosferi. 2e takoj v začetku seje se je prijavil za besedo komunistični poslanec Torgler in podal predlog o iz-premembi dnevnega reda, v zvezi s tem pa predlog o razveljavitvi izredne naredbe z dne 4. t. m. Nihče se ni v državnem zboru protivil, da bi prišel ta predlog na glasovanje. Nato se je seja odgodila za pol ure. Ko se je nadaljevala, je nastopil kritičen trenutek, ko je predsednik državnega zbora ugotovil, da ni nihče proti glasovanju o Torglerjevem predlogu in da zato stavlja ta predlog na glasovanje.
Takrat je zahteval besedo državni kancelar, da izroči predsedniku parlamenta ukaz predsednika republike o razpustu državnega zbora. Čeprav je državni kancelar zahteval besedo na podlagi čl. 33 ustave, po katerem je parlament dolžan zaslišati zastopnnike vlade tudi tedaj, kadar tega ne določa dnevni red, predsednik državnega zbora ni hotel podeliti besede državnemu kancelarju, čeprav se je skliceval na omenjeno točko ustave, temveč je celo dvakrat po vrsti ukoril državnega kancelarja z opominom. Nato se je vršilo glasovanje o Torgler-jevem predlogu. Z ogromno večino je bila vladi izrečena nezaupnica.
To glasovanje pa je po ustavi brez vsake vrednosti, ker je bil tedaj državni zbor pravno že razpuščen in zato ni več imel pravice sklepati o čemerkoli. V krogih vlade posebno naglašajo, da se je akt razpusta parlamenta izvršil strogo po zakonu in v obrambo naredbe z dne 4. septembra t. L ter gospodarskega programa vlade.
Berlin, 13. septembra. Predsednik državnega zbora, narodni socialist Goring je, smatrajoč razpust državnega zbora za pravno neveljaven, danes sklical ponovno sejo parlamenta. Pozneje pa je svoje stališče spre menil in opustil to namero u videvajoč, da se proti vladnim sredstvom -vendarle ne bo mogel držati. V ostalem je Ooring sporočil, da bo »tališče svoje stranke, po katerem ne more ostati na krmilu državna vlada, ki se opira samo na 52 poslancev, pismeno sporočil državnemu predsedniku. Pričakujemo, je dejal G6-rmg novinarjem, da bo vlada izvedla no-e volitve po sedaj veljavnem volilnem zakonu in nato bo dobila od naroda primeren odgovor.
Odmev v nemškem tisku
Berlin, 13 septembra. Vsi nemški listi danes obširno poročajo o včerajšnjih dogodkih v državnem zboru ter jih obširno komentirajo. Značilno pa je, da vsi listi soglasno zagotavljajo, da je razpust državnega zbora pravnoveljaven in da je bilo glasovanje, ki se je vršilo po izročitvi razpustitvenega dekreta, brezpredmetno. Večina listov tudi naglašat da včeraj ni doživel poraza parlamentarizem, marveč zloraba demokracije po njenih nasprotnikih, ki na ta instrument ne igrajo, marveč ga samo razglašujejo in kvarijo.
>Vossische Zeitung« piše, da je treba priznati Papenovi vladi, da ima zelo močne živce in da je Papen nastopil kot mož nagle odločitve. S : em je pokazal, da hoče na vsak način vzdržati do konca in izvršiti svoj program, da se pokažejo uspehi. S tem je ne glede na to, kako se presoja vsa zadeva s stališča te ali one politične skupine, podana stabilnost notranje političnega položaja in nadaljnjega razvoja.
Nemško nacionalni listi se omejujejo na objavo proglasa nemško nacionalne državnozborske frakcije, ki govori o »odkriti revolti proti državnemu vod-stvuc in izjavlja, da bo slej ko prej podpirala stremljenje za ojačanje državne avtoritete ter borbo predsednika republike proti samovolji strank.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« vprašuje, kakšen pomen naj ima v takem
položaju volilna borba, ki je zopet na vidiku. Volitve v sedanjem trenotku bi samo zavrle delo za gospodarsko obnovo države in še bolj zradikalizirale politično življenje ter vrgle Nemčijo v razvoju za desetletja nazaj.
»Vorwarts« objavlja proglas vodstva socialno demokratske stranke na nemški narod, ki vsebuje ostre napade na Papenovo vlado, a še ostrejše proti narodnim socialistom, o katerih pravi, da
so samo oni spravili Papena na krmilo s tem, da so ubijali delavce, napadali delavske domove in uničevali delavske konzume.
Berlin, 13. sept. Bivši predsednik državnega zbora in ugledni voditelj socialnih demokratov Loebe_ je včeraj vstopil v uredništvo >Vorwartsa«. Do 1. 1920. se je Loebe novinarsko udejstvo-val pri listu »Breslauer Volkswachtc.
Kompromisni sporazum v Stresi
Dogovor med Francijo, Italijo in Nemčijo bo sedaj predložen v proučitev in odobritev bloku agrarnih držav
Stresa, 13. septembra. Politično gospodarski razgovori v Stresi brez oficijelnih posvetovanj so dovedli do razčiščen j a nazorov. O novem francoskem načrtu glede ustanovitve skupnega fonda se je v privatni razgovorih živahno razpravljalo. Danes so že delegacije, — n. pr. Poljska — ki smatrajo, da bi bil Culondreov načrt možna   podlaga   za   nadaljnja pogajanja.
Diametralno nasprotno stališče zastopa zopet nemška delegacija, ki pobija Culondreov načrt z enako ostrostjo kot je svo-ječasno nastopila v Lausanni. Toda tudi na italijanski strani se lahko ugotovi gotova neodločnost in skoro se ne more reči, da bi bil italijanski delegat De Michelis z veseljem sprejel modifikacije, ki jih je v njegovem načrtu izvršil Culondre. Nemci ugovarjajo, ker menijo, da bi prišle z uresničenjem francoskega načrta nekatere države pod francosko kontrolo. Razen tega se pojavljajo s strani agrarnih držav glasovi, da bo konferenca prekoračila okvir konkretnih in izvedljivih vprašanj, če se bo spuščala v posvetovanje o proble-
mih, za katere ni pristojna. Splošno se tudi naglasa, da bi bilo treba za ustvaritev skupnega fonda mobilizirati najmanj 3 milijarde frankov, za katere pa je dvomljivo, če bi jih mogle prispevati zapadnoevropske države. Francoski načrt se končno kritizira tudi zaradi tega, ker se ne smatra za primerno, da bi konferenca predložila načrt, o katerem ni znano, aH bi ga odobravale tudi države, ki na konferenci niso zastopane.
Sfre^a, 13. sept. Smoči je bil dosežen sporazum, ki predstavlja kompromis med francoskim, italijanskim in nemškim načrtom. Ta kompromisni sporazum bo sedaj predložen bloku agrarnih držav v odobritev. V finančnem odboru so bila včeraj popoldne zaključena poročila o položaju srednje in vzhodno evropskih držav. Posamezni govorniki so ostro žigosali politiko novih kreditov, ker se s tem položaj agrarnih držav ne bi prav nič zboljšal, marveč v finančnem pogledu le še poslabšal, ker bi M že sedaj neznosna bremena posojil s tem še povečala.
Stafin padel v nemilost?
Sovjetska vojaška stranka forsira Vorošilova — Zarota proti Stalinu
London, 12. septembra, g. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se pripravljajo v sovjetski vladi dalekosežne spremembe. Tako bo baje Stalin nadomeščen z ljudskim komisarjem za vojno Vorošilovom, kar bi po nazira-nju tukajšnjih krogov pomenilo, da namerava prevzeti vso oblast ruska vojaška stranka, pri kateri je padel Stalin
s svojo industrijsko politiko v nemilost. Po vesteh iz Varšave, so v Moskvi odkrili široko razpredeno zaroto proti Stalinu. V Zvezi s tem komplotom je bilo aretiranih 120 oseb, med njimi štirje oficirji rdeče armade. Kakor se zatrjuje, je baje tudi vojni komisar Vorošilov osumljen, da je bil pri tej zaroti soudeležen.
Nemčija in francoski odgovor
Berlin. 13. sept. Nemška vlada še ni za zela stališča k odgovoru francoske vlade na nemško noto glede enakopravnosti v oboroževanju. V vladnih krogih izjavljajo, da mora vlada francoski odgovor najprvo dobro proučiti, kar pa dosedaj zaradi dogodkov zadnjih dni ni bilo mogoče. Vsekakor pa naglašajo že sedaj, da francoski odgovor ni r~dovoljiv in da na tej osnovi ne bo mogoče nadaljevati poti lianj  glede nemških ^ahtev.
Ponesrečena sovjetska ekspedicija
Moskva, 13. septembra. Sovjetska zrakoplovna družba je prejela brezžično brzojavko, da se je ekspedicija, ki je odšla .proti Severnemu tečaju, da bi proučila zračna pota preko Karijs-kega morja, ponesrečila. Trije vodje letal in dva spremljevalca sta bila ubita, dva ostala člana ekspedicije pa so našla z življensko nevarnimi poškodbami.
Huda nesreča pri gradnji mostu
Nižni iVovgorpo\ 13. sept. Pri gradnji žeezniskega mostu čez reko Oko malo pred izlivom v Volgo, se je pripetila huda železni sika katastrofa, pri kateri je našlo 100 delavcev smrt. Nezgoda se je pripetila pri montiranju mostne konstrukcije. Več sto delavcev je vrglo v reko, pri čemer so jih deloma pobili še ogromni leseni in železni deli. Velik d?T delavstva se je rešil s plavanjem. Da je bila nesreča Se večja, je istočasno eksplodiral kotel pri nekem žerjavu, pri čemer je bilo zapet več delavcev deloma hudo, deloma lahko ra« jenih.
S kitajskega bojišča
Mukden, 13. septembra. Blizu Taš-in-gutsea ob vzhodno kitajski železnici je prišlo po obvestilih japonskega glavnega stana med japonskimi četami in kitajskimi tolpami do ogorčene bitke, v kateri so Japonci izgubili dva oficirja :n 25 mož, kitajske tolpe pa so pustile na bojH-ču 104
mrtve.
Amerika štedi
New Vorfc. 13. sept. AA. Predsednik republike Hoover bo imel konference z več ministri, da pospeši priprave za novi program za izvršitev javnih del v vrednosti 200 milijonov dolarjev. V pismu, ki ga je predsednik poslal vsem ministrstvom, zahteva od njih, da znižajo resorne izdatke toliko, da bo prihodnji proračun najmanj za 500 milijonov dolarjev manjši.
Vrnitev angleškega dolga Franciji
London, 13. septembra. AA. Angleška državna blagajna je vrnila posojilo dveh milijard in pol frankov, ki ga je podpisalo francosko občinstvo. S tem je Anglija \rnila vse inozemske kredite, ki so ji bili dovoljeni v kritični dobi 1931.
Pasiva Kreugerjeve zapuščine
Stockholra, 13. sept. AA. Stanje Kreugerjeve zapuščine kaže naslednjo sliko: pasiv 1171 milijonov, aktiv 98 milijonov. Te številke pa so le približne, ker je treba ločiti stanje družbe Kreuger in Toll, ki ima pasiv v mesku 781 milijenov, aktiv pa za 509 milijonov.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdama 2306.24 _ 2317.60,
Berlin 1363.19 — 1373.99, Bruselj 796.07 _
800.01, CurHi 1108.35 — 1113.85, London 199.42 — 201.02, NewyoTk 6ek 5719.36 — 5747.62, Pariz 224.99 — 22fc.ll, Praga 169.84 — 170.TO, Trat 294.13 — 296.53.
INOZEMSKE BORZE. CuHh, 13. septembra. Pariz 20.305, London 18.04, Newyork 518.36, Bruselj 71.82, MIlan 26.60, Madrid 41.70. Amsterdam 208.10, Berlin 123.20, Sofija 3.73, Praga 16.335, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06.
Narod v orožju
Nemci hočejo zopet postati vojaški narod — Enakopravnost v oboroževanju U imela za posledico pod-
jarmljenje Evrope
Nemci groze z izstopom iz Društva narodov, ako se jim ne dovoli splošna oborožitev. Skoro vsi narodi sveta zahtevajo razorožitev ter jo tudi deloma izvajajo, Nemci pa bi radi nadaljevali svojo oboroževalno politiko iz Wilhelmove dobe. Pred leti, neposredno po svetovni vojni, se niso upali tako drzno dvigniti glave. Sedaj pa mislijo, da je prišel trenutek, ko morejo brez strahu in nevarnosti sneti krinko ter pokazati svoj predvojni obraz. Iz tega obraza izžareva star* pristen in ne izprijen Wilhelmov duh. Motili bi se, ako bi mislili, da se je ta še le sedaj na novo porodu. Ta duh je nepretrgoma živel cd svetovne vojne do danes v nemškem narodu, Id ga je pa znal spretno prikrivati ter je lažno govoril o svoji miroljubnosti.
Do sedaj so Nemci varali ostali svet s tem, da so ga prepričevali, da nimajo revanžnih nakan. Pokojni Briand jim je — vsaj oficijelno — veroval ter sklepa?! z njimi razne dogovore, s katerimi jim te znatno zmanjšal bremena mirovne pogodbe. Briand je mrtev — in Nemci nočejo več priznati pogodb, ki so jih z njim sklenili, v kelikor se te pogodbe tičejo zagotovitve svetovnega miru. Tudi v tem oziru so Nemci pokazali svoj pravi obraz: Pogodbe veljajo pri njih le toliko časa, dekler jim koristijo, potem pa postanejo zanie »ein Fetzen Papier« (cunja). Nemci so bih do sedaj vedno taki — in nerazumljivo bi bilo, da bi sedaj drugače ravnali.
Upajmo, da je boljši del sveta, recimo pravičnejši del sveta, končno .^poznal pravo naravo Nemcev ter razbral njih prave cilje. Največje upanje stavimo v Angleže, ki so do sedaj Nemcem dajali potuho s svojo pasivnestjo ter onemogočili Francozom ščititi branike svetovnega miru.
Angleški listi so končno vendar začeli gledati Nemce v naravni luči. »Manchester Guardian« je oni dan priobčil dolg članek o prilikah v Nemčiji pod naslovom »Narod v orožju.«. Dcpisnik tega lista v Berlinu poroča, da se motijo tisti, ki mislijo, da se Nemci bore za oboroževalno ravnopravnost. Nemčiji ne gre samo za navadno oborožitev, ampak je njen cilj sedaj ta, da oboroži ves narod. Nemčija se ne zadovolji s tem, da bo imela podmornice, matične ladje za letala, tanke in težko artiljerijo, marveč hoče postati vojaška država. Nemška vlada nd zadovoljna s tem. da bi bilo prebivalstvo vojaško izvežbano. Njeni cilji segajo dalj. Svojo vojsko bi rada izpremenila v vojaško kasto s posebnim družabnim obeležjem, kakršnega je imela bivša nemška vojska pred svetovno vojno. Nemčija torej ne stremi le po vojaški hegemoniji, temveč hoče jstvariti v svoji notranjosti še posebno oblast vojaške kaste. Zahteva po vojaški ravnopravnosti je samo prva stopnja na tej poti.
Nemčija rabi torej oboroževalno ravnopravnost samo kot pretvezo za druge cilje. Njen pravi cilj je postaviti tako armado in jo opremiti z najbolj morilnimi sredstvi, da bi mogla izvršiti svoj načrt, ki ga je pričela izvajati 1. 1914. Ako bi dosegla ta ideal, se ne bi brigala za obstoječe po-
godbe, mti za najprimitivnejše človeške pravice, nego bi tako kakor 1. 1914. vsakogar in vse pomandrali, kar bi se ji postavilo v bran.
Ako bi imeia Nemčija dovoljno armado, se ne bi le maščevala za poraz iz leta 1918., ampak bi hotela definitivno uvesti svoj osvajalni načrt, ki gre za tem, da bi se vsaj vsa Evropa pokorila njej, kot edini merodajm vojaški oblasti. Podjarmila bi torej Francijo in slovanske države, razen Rusije, in na ta način si zasužnila skoro vso Evropo.
Hudo se moti tisti, ki misli, da se jo nemška miselnost kar se_ tiče vojaškega pod jarmi jenja tujih narodov izza 1. 1918. spremenila. Le c glejmo si današnje stranice, Hitler in Hugenberg zastopata dobro polovico nemškega naroda, gotovo pa največji del mlade inteligence. Na njih praporu je napisana ne le revanža, ampak tudi zahteva po skrajni oborožitvi, da bi mogel nemški narod z orožjem v roki vpasti čez lastne meje, podjarmiti si druge narode, posebno Francoz*1 in Slovane, ter jih pri3iliti k plačevanju večnih tri-butov. Hitler in Hugenberg ter z njima večina inteligence so prepričani, da je ta Sveta pravica nemškega naroda — ne le pravica, ampak božje poslanstvo. Hitler-jevci in nemški nacijonalci se mč ne ženi-' rajo javno propagirati take ideje. Ko jo n. pr. bilo 5 narodnih socialistov zaradi mesarskega umora v Beuthenu obsojenih na smrt, so hitlerjevci zahtevali njih pomilostitev z utemeljitvijo, da so taka dejanja še pohvale vredna, ako so izvršena iz nemške-nacijonalnih motivov. Na kongresu narodnih socijalističrrih zdravnikov je bilo zaključeno, da bi se moralo vsem Nemcem in Nemkam prepovedati vsaka zakonska združitev z drugimi narodi z utemeljitvijo, da je nemški narod najpopolnejši na svetu.
Tako in enako misJi cvet nemškega naroda. Le manjšina se je tekom zadnjega desetletja spreobrnila, to so marksisti: socijalna demokrati in komunisti. Politično pa so ti potisnjeni ob steno in nimajo odločilne besede. Dejstvo je, da je sedaj oficijelna Nemčija prevzela ideje Hitlerja in Hugenberga ter da jih hoče uresničiti.
Ako govorijo Nemci o enakopravnosti v oboroževanju ter jo spravljajo v zvezo z njihovo častjo, mislijo pri tem na spkv. šno oborožitev nemškega naroda, ki naj bi bila, kakor pravi dopisnik »Manchester Gruardiana«, samo prva etapa k re^anžl in k pod jarmi jen ju Evrope. Obupati so, da bi mogli potom kulture in (nvdirzacije izvo-jevati si v Evropi eno izmed vodilnih mest in so se zaradi tega povrnili k stari predvojni metodi. Kot edini izhod iz sedanjega položaja vidijo v skrajnem oboroževanju z najmodernejšim orožjem. Le s tem, in ne s kulturo in civilizacijo, upajo nadkriliti sosedne narode. A sedaj ves pošten svet ve, da mislijo Nemci, ako govore o enakopravnosti in svoji Časti, na vojaško supremacijo ter na njene posledice in se bo znal braniti.
Prvi slovenski zvočni film
Družba »Svetloton« pripravlja Ljubljani res veliko presenečenje
Ljubljana 13. septembra. Prvi slovenski zvočni film se je oglasil! Nikar ne mislite, da slovenska beseda ni dovolj lepa, da bi jo lahko ovekovečili v filmu! Res smo zavidali celo zamorce, ki so včasih nastopali v filmu, ni nam pa nikdar priš*o niti na misel, da bomo tudi sami kdaj tako srečni. No, zdaj nam pa ni treba več nikogar zavidati. Snoči se je v kinu Matici oglasil prvi slovenski zvecm film.
Priznati je treba, da smo nedavno pri ljubljanskih "svečanostih gledali z nekakšno skepso na tisto čudovito kamero, ki je bila zelo všeč zlasti Ljubljančankam. Kdo bi si mogel misliti, da je stvar resna, da se bo prelilo v sliko in zvok naše navdušenje ter postalo dokument našega napredka. Snoči nam je pa »Svetloton« podal že lep pregled svojega lOdnevnega dela. Predvajal je fragmente krasnega filma o Ljubljani, ki ga delajo tako marljivo in z res pravo ljubeznijo do stvari, pa tudi pokazali so, da znajo s skromnimi sredstvi doseči mnogo več kot smemo pričakovati. Predvajanju je prisostvoval tudi g. senator dr. V. Rožič, ki je bal, kot zna. no, predsednik kongresa narodnih noš, dalje ravnatelj velesejma dr. Dular, ki je bil tudi v prireditvenem odboru kongresa narodnih noš, in več drugih povabljenih gostov z zastopniki tiska. Povabljence je nagovoril g. M. Jelačin, ki režira film in njegova pobuda je, da je prišel »Svetloton* filmat Ljubljano.
Naredili so že okrog 600 metrov filma, kar je v tako kratkem času skoraj rekord. Ves fflm bo dolg okrog 1500 m. Seveda pa film še ni urejen ter prizori še ne slede drug drugemu v časovnem zaporedju. Slabih slik niso Se izrezali, toda priznati moramo, da je večina posnetkov dobrih ter da jim ne bo treba filma mnogo striči. Da film mnogo obeta, je dokaz, da se človek navduši že pri ogledu teh frag-
mentov. Lahko rečemo, da »Svetloton« pripravlja Ljubljani res veliko presenečenje. Nihče ne pričakuje toliko. Lepše bi res ne mogli ovekovečiti ljubljanskih svečanosti. Film nam pa tudi dokazuje, da je slavnostna Ljubljana zaslužila, da so jo ovekovečili.
Kdor smatra Ljubljano za hladno, bo sprevidel po fi>mn, da se je motil. V sleherni sliki, ki smo jo videli snoči, Ljubljana živi, vesela je in praznična, da se človeka polasti nalezljivo navdušenje. In kar je še posebno važno ter daje filmu res naše značilno obeležje, je prišlo povsem do izraza. V filmu smo res takšni, kakršne so nas nekdaj poznali kot kranjske Janeze. Kaže se naš vesel, odkrit značaj, lepota narodnih noš, ki so v filmu zelo slikovite. Naše in češke narodne noše so najlepše v filmu, njihove barve so se prelile v plastične svetlobne odtenke.
če hočemo govoriti o tehnični strani filma moramo le reči, da so slike žive, plastične, dobro osvetljene in da so izbrani res dobri prizori. Tudi zvok so dobro posneli. Vse je naravno od vriskanja >Janezov« do mukanja goveda na velesejmu; vrhniška godba reže poskočne koračnice, kot da je v dvorani pred platnom. Vsako besedo govornika lahko razumeš in zlasti je naraven g. senator dr. Rožič. Med množico bo tudi marsikdo odkril sebe ter bo film že zaradi tega posebna privlačnost. Slike so tako jasne, da takoj spoznaš slehernega znanca.
Zato lahko ustvarjalcem lepega filma že zdaj Čestitamo, njihovi dosedanji uspehi jim pa naj bodo vzpodbuda pri nadaljnjem delu!
G. senator dr. Rožič je na koncu predstave izrazil iskreno občudovanje nad uspelimi posnetki, pa tudi ostaH povabljenci so odhajali navdušeni.
Spominjajte se slepih!
»3LOVENSKI NARODc, dne 13. septembra 1932
Nase narodno gospodarstvo v avgustu
Zanimivi statistični podatki o napredovanja adr. na« zadavanju zaposlenosti delavcev v industriji
- septembra. JHpredovaite oorana nazadovanje za-fjKJStenosO  AolMPDOv  t posameznih indo-
Irturti-iMia panog*
I"V)tiedels4vo
Gradnja železnic, cest, vodovodov
Gosfcgne, kavarne m prenočišča
rjiđnstrira feože in gtrme
Hi&rjena
Privatni promet
Tekstilna mrira-strffa
Javni promet
Industrija hrane in pafrače
Denarni zavodi, samoist pisarne
Trgovina
Mizarstvo
Metafea riKkrstrfta
Gospodfj iys tvo
GSedaftšca, svobodni pdkficA Predekvvanje fcože Orafrčna industrija Industrija tobaka Industrija kamenda m zenice Crradlbena rminstrtia Centrale za proiz. sSe Gozdno planinska industrija Občinski obrati Gradnja prometrrfh sredstev OM ačrkia industrij a Kemična fradustrija Papirna imruistrija
Podatki o rudarstva so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarr>vani pri Bratovskih sklad-mcah (zakon velikih šte-
PcH&edeltstvo je napredovalo radi sezije.
Gradttija železnic, cest ittd. je napredovala radi regulacije Ljubljanice.
Gostflne, kavarne in prenočišča so napredovala ranfi sežige, radi raznih prireditev, rada izredno lepega vremena itd.
sirijskih panogah v mesecu avgusta 1932 kaže sledeča tabetfa:
absolutno v %
"+ 3 +151 + 306 + 128 +
+60.—» +23.02
PovDrec, Prirast š¥k oziro-Stev. za v. ma padec »—t od deL v a v*.       lotila 1932
1932 8
807 2.497 3.427 1.436 1.721 926 8.798 626 3.555 480 4.232 4.144 6.198 7.954 1.199 3348 1.130
42
23
37
+ + + + +
0
— 3
— 8
— 23
— 50
— 9
+ + + + +
+
8.99 3.88 3.01 1.35 0.54 0.42 0.16 0.02
+ + +
+
+
— 34 —
— 20 — 845       — 16 —
0.00
— 0.01
— 0.02
— 0.37
— 0.62
— 0.75 1.04
4.726 6.964
—109 — —181 —
1.74 1.86 2.25 2.53
604       — 16       — 2.58
6.198 1.089
—168       — 2.64
— 37
— 3.29
274       — 37       — 3.52
4.314 1
—217
4.79
.498 — 87 — 5.49 1.610       —126       — 7.26
Odstotni prirast in padec
v jul£u •/• +400.—) 4.79) 11.44) 4.14) 1.06) 0.96) 0.11) 0.27) 1.46) 0.38) 1.03) 0.40) 0.36) 1.50) 0.87) 1.06) 0.55) 0.09) 0.35) 029) 1.80) 0.32) 7.04) 2.—) 5.02) 3.41) 2.88) 2.09)
( +
80.508
—512       — 0.63°/©       (— 0.81)
Oblačita industrija, kemična industrija in papirna industrija so najbolij nazadovale. Njihovo nazadovanje je bHo občutno že v prehodnem mesecu juliju.
O točnem sezijskem. konjurwkturne«rn in sekularnem razvoju posameznih industrtf bo mogoče poročati Šele kasneje, ko bo doba statističnih opazovanj priimemo velika.
Senzacija z „Letećim Kranjcem44 v Zagrebu
Velik uspeh Slovenca Ljudevita Starica na mednarodnih moto-
ctkBstičnih dirkah v Zagrebu
LJubljana, 13. septernibra.
V Zagrebu se zadnja lota sport krasno rwiwj i, nekatere športne panog© beležijo od leta do leta vidnejši napredek m v gotovih športnih disciplinah se približujejo Zagrebčani mednarodnemu razreda. To veija zlasti za tenis, krasno napreduje rodi lahka atletika, gotovo najibolj pa rm)tcwr'.k!!Stičnri sport Na dirkališču zagrebškega Motokluba se vrše vsako leto večne mednarodne dirke, pri katerih merijo svoje moči domači vcvzači z medna-
rodnimi. Med domačimi dirkači sta zadnja leta posebno zaslovela štrban ki Uroič, ki sta zmagala že na mnogih mednarodnih dirkah in ju prav tako ceni tudi inozemstvo, zdaj pa smo dobili tretjega vozača, ki utegne kmalu zasenčiti njuno siavo in ki je postal kar čez noč ljubimec zagrebške publike. To je Kranjčan Ljudevit Starič, član Motokoiesarske Ilirije, podružnica Kranj, ali kakor ga Zagrebčan: imenujejo »Leteči Kranjac«.
Starič je začel šele pred štirimi leti dirkati, lani je pa dosegel prve uspehe. Večkrat se je plasiral na tretje aH četrto mesto. Že takrat je pokazal lepo tehnrko in siigurno vožnjo in splošno se je pričakovalo, da se razvije v prvovrstnega dirkača. Optimisti se res nrso motiH. Starič je na letošnjih dirkah pokazal tako verik napredek, kakor noben jugosl o venski vozač in zato seveda m čuda, da ga Zagreb obožuje.
Preteklo nedefto so se vršile v Zagrebu velike mednarodne dirke, na katerih so poleg domačih favoritov startali tudi sloviti dirkači kakor »Leteči Danecc Soeren-seo, eden najdrznejših vozačev Evrope, ter »Srebrna pšrca« Anglež Buttler in »Rdeči vrag« Anglež Beckketts. 2e pri nedeljskih dirkah je bil Starič v odlični formi, vendar je njegov stroj zaostajal tako po moči, kakor po izdelavi za drugimi ki se ni mogel posebno ugodno plasirati.
Na praznik v četrtek so se dirke ponovile. Zanimanje občinstva je bilo ogromno, na dirka*i§6u je bilo zbranih nad 5O.OOO gledalcev, da ne štejemo zastonj-kariev in zaplotnakov. Dirke so res nudile občinstvu izreden užartek. B&a je to pe-1 v» kocka radboti&ii dirkačev Evro-
pe, kn jim je biJ od domačih dirkačev edino kos Starič. Evo, kaj pišejo zagrebški listi o dirka:
Angleža in Danec so danes znova dokazali svoj razred. Buttler je dirkač velikega formata, izredno siguren in izena-čon, Bekketts se zdi temperarnenitnejši. zlasti na ovjnfch je pokazal tak pogum, da je gledalcem zastajala sapa. Junak včerajšnjega dne je pa bil nesporno simpatični Ljubljančan Starič, ki se j« izredno postavii in si pridobil simpatije vsega občinstva. Po dirkah ga je navdušena množica na ramah odnesla z dirkališča. Starič je tudi dosegel nacijonahti rekord s 30 in dve petinki (85.990 km na uro). Toda važnejše je, da se je v glavni dirki držali Buttierja in Betakettsa ter Danca Soer&rrsena. Bil je pogumen in je vzdržal do konca, dočim sd nekateri domači »zvezdniki«, katerih slava že temni, niso upali jn so odstopirli zaradi neznatnih defektov že po prv3h krogih. Gotovo je, da je dames Starič med našimi najbolj mi vozači in ima sijajno bodočnost
Starič je dirkal pri raznžh točTkah, v glavni vožnji na 10 krogov je moral zaradi defekta na motorju odstopiti, v zaključni dirki, kjer so startali oba Angleža, Daciec. štrbac in Uroič, je pa dosegel najlepši uspeh. Prva sta istočasno prispda na cilj Buttler in Bekketts v 2.38 in ena petfrika, Soerensen v 2.39, Starič pa v 2:39.5._
Seja centralnega
odbora UJNŽB
LJubljana, 13. septembra,
V nedeljo in včeraj sta se vršili seji centralnega, odbora tjjnzb v prostorih cblastne uprave udruženja v Ljubljani pod predsedstvom predsednika centralnega odbora inž. Gjurića Nikole.
Na dnevnem redu je bila razprava o aktuelnih. vprašanjih uslužbencev in delavcev državnih prometnih ustanov. Med temi se je podrobno obravnavalo v prvi vrsti vprašanje pokojninskega zavarovanja delavcev, c žirom a izboljšanje sedanjega težkega gmotnega stanja železniških delavcev. Naroča se centralnemu odboru, da vprašanje podrobno prouči in zaprosi gosp. ministra za promet, da se postopa po prejšnjih že izdelanih in pojasnjenih predlogih udruženja k sedanjemu delavskemu pravilniku, s Čimer bi se najhitrejše in najuspešnejše popravilo ono, kar je mogoče, ker je sedaj sestavljena mešana komisija s strani g. ministra za promet, na prošnjo TJJN2B, v katero so prišli tudi delavci iz njenih vrst. Kot najvažnejše vprašanje za sedaj so se obravnavala poleg prejšnjih prctipredlogov — da se preskrbi delavcem minimum zaslužka, potrebnega za obstanek, da se izdela urnik na principu z enako nagrado nagraditi delavce po vloženem trudu in kvaliteti dela. Obravnavalo se je vprašanje izplačila delavskih razlik iz L 1923-24, o čemer je udruženje že prej mnogo razpravljalo in doseglo, da so tzfle ugodne odločbe mercdajnih faktorjev, ali vzlic temu do danes se ni prišlo do izplačila. Sklenjeno je bilo forsirati izplačilo.
Odbor je naročil centralnemu vodstvu, naj naprosi prometnega ministra, da bi odobril uveljavljanje S 62., točka 25., finančnega zakona za leto 1932-33. V Interesu službe in osebja je treba vzeti kot sa-zo pri izdelavi nove organizacije železni-
ške uprave sistem osebne odgovornosti in da se v horicon talnem smislu prenese oblast na nižje organe, v kolikor je to mogoče.
VenrJHrano je bilo tudi vprašanje ma-tih vrtov po sistemu, ki je obveljal v gotovih evropskih državah, s čimer bi se pomagalo delavcem in jih pritegnilo k zemlji. Nadalje je bilo proučeno tudi vprašanje zadrugarstva med železniškimi uslužbenci in je bilo ugotovljeno, da obstoječe zadruge odlično napredujejo in je zato naročeno vodstvu, da tudi nadalje stoji na razvoju zadrugarstva na železnicah.
Ljubljana, 13 septembra.
V Spodnji diski je umrl včeraj Fran Golob, mesar, prekajevalec in posestnik. Tako odpada list za listom z drevesa onih Siškarjev, ki so se v predvojni dobi udej-stvovali v narodno naprednih vrstah. Pokojnik se ni udejstvoval samo kot tak, temveč je bil tudi pri gospodarski preosnovi Spodnje Šiške aktiven delavec. Mnogo let je zastopal napredno stranko v takrat še samostojni občini Spodnja Šiška, kot občinski odbornik. Bil je soustanovitelj Električne zadruge, raznih društev in se je kot odbornik istih odlično udejstvoval.
Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Moral je takoj ob izbruhu odriniti na bojišče. Pokojnik je bil eden prvih, ki je ustanovil moderno obratovalnico kot prekajevalec v Ljubljani. Njegovi izdelki so sloveli daleč preko meje takratne Avstrije. Vojaštvo mu je zasedlo tovarno in pričelo v njej izdelovati milo. Ob prevratu so mu demontirali vse stroje in jih odpeljali, tako da je moral po prevratu pričeti od začetka in si nabaviti nove stroje.
Kal bolezni si je nakopal v svetovni vojni, ki mu je pretrr Ja sedaj mnogo prezgodaj nit življenja, v najlepši moški dobi 55 let. Prijatelji in znanci ga tKX,-> težko pogrešali, ostane jim pa v trajnem in dobrem spominu. Pogreb bo jutri ob 17. z Jernejeve ceste 47. Mir prahu njegovemu. Preostalim naše iskreno sožalje!
Popravite krivico!
Ljubljana, 13. septembra. Železniškim invalidom stare Avstrije še do danes niso prevedene njihove kronske nezgodne rente. Zakao so ti invalidi zapostavljeni napram onim želeni šk i m inva'i-dom prejšnje Ogrske, je povsem nepojmljivo, kajti drugim invalidom so bile njihove nezgodne rente prevedene z zakonom o prevedbi kronskih upokojencev že s 1. avgustom 1927, dokaz njihovi dekreti. NajboKj čudno pa je, da oboji invalidi prejemajo svode rente na račun prometnega ministrstva od železniške direkcije v Zagrebu.
Kaj je bila in kaij bi še morala biti nezgodna renta teh invalidov? Za železniške dnvaLide državne in južne železnice je obstojal posebni, z zakonom določeni fond, iz katerega so dobivali ponesrečeni nameščenci in delavci posebno invalidsko rento, ne glede na to, ali so imeli pravico do pokojnine ali ne. Te rente niso v nobenem primeru omejevale upravičencem višine pripadajoče jim pokojnine.
Rente so veljale za nadomestilo za izgubljeno flelozmožnost in z nezgodo zvezanih drugih posledic, kakor nemožno3t dosege najvišje plačilne stopnje in s tem polne pokojnine. Rente so bile določene ponesrečenem za preživljanje sebe da svoje družine.
Te rente so še danes ostale neprevedene in se Se vedno za predvojnih 100 zlatih kron nakazuje 36 Din mesečno, kar je pač očitna krivica Nerazumljivo de, da morajo nesrečneži, kateri so zaradi vestnosti v službi žrtvovali za splošna blagor svoje zdTave ude, v svodi ohromelosti, visoki starosti in na koncu svojiih dni živeti v nadvečji bedi in pomanjkanju.
Pripominjamo še, da so vse nasledstvene države prevzele premoženje takratne železniške zavarovalnice, kakor tudi železniške invalide v evojo oskrbo.
Primorani smo na to krivico ponovno opozoriti merodaone faktorje in prosimo v tem pogledu nujne pomoči, kakor tuda da se vse krivice popravi tudi za nazaj. Društvo žel. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Konjske dirke
Ljubljana, 13. septembra.
Kakor običajno, priredi >Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani« tudi letos velike kasaške in jahalne dirke na vojaškem vežbališču v Ljubljani.
Dirke se bodo vršile 18. t. m. na vojaškem vežbališču. Ker se je reja konj v naši državi že zelo razvila in je mnogo dobrih konj na razpolago, se bo vršilo 5 kasaških in 3 jahalne dirke. 4 kasaške dirke so za jugoslovanske konje amerikanske pasme, 1 dirka je za navadne konje, ki niso v krvnem sorodstvu z amerikanskimi in ki se uporabljajo samo za cestno službo. Te dirke se torej lahko udeleže vsi konji ne glede na pasmo, starost itd. Ker so konji zelo' različni ▼ hitrosti, bo komisija strokovnjakov določila, koliko metrov bodo posamezni konji postavljeni od starta nazaj, oziroma naprej. Hitrejši konji bodo morali preteči daljšo progo, počasnejši krajšo. Tako ima mcžnost, da si vsak pribori darilo. Razpisana so za tekmo 4 darila po Din 1000, 500, 300 in 200.
Jahalne dirke se bodo vršile v 3 skupinah, in sicer 1. točka: člani ljubljanskega kola jahačev; 2. točka: podoficirji ljubljanske garnizije in 3. točka: oficirji ljubljanske garnizije.
Razen tega se bo vršila takozvana gim-kana, to so jahalne točke, pri katerih se izkaze sposobnost jahačev in ubogljivost konj.
Program je lepo sestavljen, prijavljenih je dosti zelo dobrih konj in bo torej prireditev zelo zanimiva.
Večna mladost
— Kako, da si imel včeraj toiiko gostov, prijatelj?
— Moja        je praaiavaja desetič 30 letnico rojstva.
Izpred sodiš«
LJubljana, 13. sept. Davi se je pred malim senatom nadaljevala razprava proti France Kremzarju. O zadevi smo že poročali. Danes je bil kot prn zaslišan priča dr. Modlc, ki je izpovedal, da je obtoženec takori, ko je slišal, da so ga osumila, da je ukradel pri Katarini Štrukelj 10 gnjati šunke, ust meno in pismeno izjavil, da ni kriv, pač pa, da sumi nekega drugega Povedal mu je vse to tako, kakor se je pozneje pred sodiščem zagovarjal. Zaslišane so bile še tri priče. Kremžar je bil oproščen suma tatvine.
Sledili sta pred velikim senatom dve razpravi po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Prva razprava proti mladoletnemu Štefanu C. je bila tajna. Obtoženi je bil osumljen komunistične propagande. Sodišče ga je oprostilo vsake kazni, zaradi česar je državni tožilec prijavil revizijo. Obtoženca je zagovarjal dr. Brejc.
Sledila je razprava proti 341etnemu privatnemu uradniku Ivanu Drevu s Slatine, pošta Šmartno ob Paki. Ta se je takisto pregrešil zoper zakon o zaščiti države ter ga je sodišče glede na nekatere olajševalne okolnosti obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora, v kar se vračuna dosedanji preiskovalni zapor, tako da mora obtoženi presedeti še mesec dni. Obtoženec je kazen sprejel, takisto njegov zagovorniik dr. Miha Krek.
Sport
44
Kolesarske dirke „Sore v Zgornji Šiški
Kakor znano, je kolesarsko društvo »Sorat iz Št. Vida priredilo medklubske kolesarske dirke na krožni progi v Zgornji Šiški. Ne glede na mnoge druge prireditve so tudi te dirke privabile na start in sploh ob progi, koder so se vršile, precejšnje število gledalcev, ki so zaradi krasnega pregleda z zanimanjem sledili borbi kolesarjev. Velika zanimanje je seveda vladalo za skupino prvorazrednih vozačev, ki so pokazali prav dobro in disciplinirano vožnjo. Največjo opreznost so od kolesarjev zahtevali nevarni zavoji v Kosezah, pri novi šoli in pri Gasilskem domu, kjer eo bili dirkači prisiljeni zadrževati hitrost, če so jo hoteli poeni izkupiti.
Da bi se dirkači bolje spoznali s progo, so jo pred začetkom dirke vsi skupaj s podpredsednikom >Sore« g. Grudnikom na čelu enkrat prevozili, nakar so kot prvi nastopili na 6tartu, ki je bil pred Carmanovo restavracijo, novinci, devet po številu, ki so imeli >revoziti tri kroge, katerih vsak meri okrog
2 km. Fantje so vozili dokaj dobro in s-e plasirali v sledečem redu: 1. Lavrih K., Zarja, 0:9 39, 2. Rotar F., Primorje, 0:9.45, 3. Dekleva M., Sava, 0:9.48. Ostali sledijo drug za drugim v malih presledkih.
Takoj, ko so novinci končali svoje delo, so se pripravili na start juniorji, med njimi vria Močnik in Avbelj V., Dežman, Gartner in drugi. Ta vrsta dirkačev je med dirko nekoliko bolj lenuharila, kajti vsak se je izogibal začetnega vodstva, češ, isparati« se je treba za *špurtt. Za nje je bilo določeno pet krogov, ki so bili prevoženi, kakor sledi: 1. Močnik, Disk, 0:18.9, 2. Trobec L, Sava, 0:18.10, 3. Avbelj V., Ilirija, 0:18.12, 4. Gartner, Ljubljanica, 5. Dežman, Primorje itd.
Čez nekaj časa je bila sformirana glavna skupina, h kateri so se prijavili poleg drugih še pravkar prevozivši juniorsko dirko, in sicer Avbelj, Gartner in Dežman, tako da je vseh startalo deset dirkačev. Ta skupina je imela prevoziti deset krogov. Takoj v začetku so ti dirkači potegnili tak temp*j, da so ga slabejši takoj občutiti. V toUrosrJ začetnih krogov se je posebno odlikoval Lojze Kozmina, ki je razen parkrat, ko ga je zamenjal Špacapan, skoraj vedno bil o* vodstvu. Seveda je bilo takoj opaziti, da se pravi tiči skrivajo za njegovim hrbtom. Na šestem krogu je šele Lojze spoznal s^ojo zmoto in se potisnil nekoliko bolj v sredo gruče. Bilo je pa prepozno, kajti na polovici sedmega kroga smukne v ospredje Her-mežan K. Kesič in si z nenadnim sprintom pridobi nekaj metrov- Za njim jo takoj ubere Tine Avbelj, ki se ga krepko drži. Na devetem krogu se Kesič otrese še tega in jo s svežo silo ubira vse dalje in dtljo. Nesreča je hotela, da pri Gasilnem domu, to je na zadnjem krogu, Avbeljnu spodrsne in pade. Z njim skupaj pade še Gartner. Oba se nekoliko popraskata in ne glede na to hitro zdirjata proti cilju, kamor je Kesič, burno pozdravljen od prisotne množice, v krasnem tempu privozil 17 oziroma 29 sekund pred njima. Rezultat glavne skupine yn bil: 1. K. Kesic, Hermes, 0.33.19, 2. F. Gartner, Ljubljanica, 0:33-35, 3. V. Avbelj, Ilirija, 0:33.49. 4. A. Kozmina, Primorje, 0.33. 50, 5. A. Dežman, Primorje, 0.34.00, 6. Berlič, Sora, 7. Zibelnik, Sora, 8. Boštjan-čič, Sora. Zadnji trije so kot novinci dirkali tudi za klubsko prvenstvo in so se tudi po tem vrstnem redu plasirali. Posebno smolo je v tej skupini imel Lojze Dežman, ki je prav proti koncu zadnjega kroga postal Žrtev defekta in privozil na cilj s prazno pnevmatiko.
Organizacija dirk je bila vzorna in brez vsakršnih incidentov, za kar gre odboru >Sore<, posebno pa g. G rudniku, vse priznanje. Na startu kakor tudi cilju je ves cas pomagal agilni predsednik po d savez a >Ljubljane< g. BatjeL dalje g. Gregorči*?, Saunig in drugi, s čimer so dosti pripomogli k lepemu izidu prireditve. Čestitati je tudi izbrani godbi, ki je pri dirkah igrala in tako bodrila dirkače.
_ Kolesarsko ki motocikMstično društvo >8ava< v Ljubljani priredi v nedeljo IS. senteanbra t. L medklu-b&ke aolesareke dirke na progi Vič - Vrhnika Rakek In obratno do Vrbnlke, kjer je cMđ. 1- Glavna medklubska dirka: Vič - Planina Rakek in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 2. Medklubska juniorska dirka: Vič - Piankia In obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 3. Dirka novincev: Vič-LiOgatec m obratno do Vrhnike (3 darila,
3 kolajne). 4. Seniorska dirka: VTo-Vrh-
stev 2(7
nika (2 darili, 2 kolajni). Vsak prvodošii dirkač >Save< In pododbora >Ljubljane< dobi še posebno darilo, pa naj je vozil v katerikoli skupini. Start dirkačev je na Vhču pri km 3 (gostilna Pirnat) točno ob pol 14. s ciloem na Vrhniki na Glavnem trgu. Izlet kolesarjev se vrši z Viča od gostilne Pirnat točno ob pol 14. Za člane in športnike je na startu na razpolago avtobus za tja in nazaj. Odhod ob 14. Po dirkah je prosta zabava v gostilni Jurca s pestrim programom kot n. pr. polževa dirka, dirka s kolesom v vreči itd.
— Smučarji — pozor! SK Ilirija priredi 9. oktobra t- 1. medklub^ki cross-country, circa 10 km. za vse verificirane Člane JZSS za prehodno darilo, kip, ki ga hrani Št. Germovšek od SK Maratona iz Maribora. Druga dva prejmeta lične diplome. Start ob 9. uri dop. na teniškem prostoru pod Ceki-novim eradom, kjer ie tudi cili in cardero-ba. — Pozivamo vse smučarje, da pridno trenirajo za to tekmovanje in se že sedaj prijavijo pri c. A. Mahkovcu. kavarna Evropa. SK Ilirija, smučarska sekaija.
KOLEDAR. Danes:   Torek,   13.  sep-tcraibra, katoličani:   Notburga, Zremil;  pravosla-vni: 31. avgusta.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Če srce izregovori. (Git-ta Al por.)
Kino Ideal:  X_27. Marlena Dltrich.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg 4, in Ra-mor, Miklošičeva cesta 20.
— Sokol Ljubljana II. je priredil prt> teklo soboto v hotelu Bellevue pozdravni večer svojemu dolgoletnemu olanu  in dobrotniku društva br. Ferdu Sartoriju, ki se je po 19 letih vrnil iz Amerike v Ljubljano.   Obecnem  je   društvo  počastilo nad lOletno    tehnično    delovanje podstaroste br. Vinka Kocijana. V salonu br. šterka se je zbralo do sto društvenikov s starosto dr. šubicem :n bivšim dolgoletnim starosto br. dr. Fettichom. Sodeloval je na večeru tudi slovenski vokalni kvintet, ki je s svojim petjem Še bol^ povzdignil svečanost in razpoloženje družabnega večera. Starosta, br. dr. šubic je pozdravil vse brate in sestre, zlasti pa br. Sartorija, kateremu so bile prirejene  živahne ovacije.  Orisal je velLko ljoibezen in zvestobo br. Sartorija do Sokola II., ki ga ni v vseh dolgih letih v Ameriki pozabil In se ga je tudi v gmotnem pogledu spomnil, želel g"e br. Sartoriju prijetno bivanje v Ljubljjani.    proseč ga, da ostane še nadalje zvest svojemu društvu, čigar član je bil od ustanovitve leta 190S do današnjih dnu Nato se je br. starosta spomnil drugega, nadvse vestnega In požrtovalnega člana podstaroste br. Kocijana, fci je nad 10 let vzgajjal in vodiil našo sokolsko  deco.  Zaradi  prezaposelnosti v sluižbi zapušča br.  Kocjan   vodstvo dece, dobil pa je sebi vrednega namestnika, ki bo ravno tako skrbno vodil sokolsko deco. V znak priznanja mu je brat starosta poklonil lepo društveno darilo. Br. Kocdjan se je ginjen zahvalil za darilo in lepe besede, obljubil pa je, da bo vedno, kadar mu   bo  dopuščal čas,  rad    pomagal pri vzgogi dece. Br. dr.  Pettich  se je spomj-nd-al društvenega delovanja v najtežji dobi in stavil mlajšim za zgled br. Sartorija in br. Kocijana. Govoril je še brat pod-starosta Krapež in br. štrukelj, nakar je v daljšem govoru orisal svoje doživljaje v Ameriki br.  SartorL Udeleženci &o ostali v pnidetni družbi do polnoči, nakar je bil prijetni družabni večer zaključen.     — at
Sokolsko družtvo Ljubljana IV. prične z redno telovadbo 15. t. m. v telovadnici meščanske šole na Pruiah po sledečem urniku: v ponedeljek, sredo in petek moška deca od pol 18. do pol 19.; moški naraščaj od pol 19. do 20.; člani od 20. do 21. V torek in četrtek ženska deca od 18. do 19.; ženski naraščaj od 19. do 20.; članice od 20. do 21. Vabimo vse pripadnike vseh oddelkov, da redno po seč a jo telovadbo. Novi Člani se sprejemajo v telovadnici in v društveni pisarni med uradnimi urami vsak torek in petek od 18. do 20. — Uprava.
_ Mirensko  sokolsko  okrožje poziva
vsa bratska društva, da 17. t. m. ob 100-letnici Miroslava Tyrša ob 19.30 zažgo Tvršev kres, v nedeljo 18. t. m, pa prirede Ob zaključku Tvrševega slavlja skromno akademijo. Več sledil v okrožnici. Zdravo!
Iz Celfa
Družabni sestanek celjskega pododbora kluba Korošcev bo v soboto 17. t, m. ob 20. v restavracija Evropi.
_c Roparski umor v Levcu. 221etni Ivan čelih, hlapec pri posestniku Zadelu v Levcu pri Celju, ki mu je v noči na 9. t. m. neznan zločinec v spanju š sekiro zdrobil giavo ln ga oropal, je v nedelao 11. t. m. ob pol 13. v celjski bolnici podlegel poškodbam. V zvezi z roparskim umorom je bilo izvršenih že več aretacij.
c Celjsko pevsko društvo. Prva vaja vsega zbora bo drevl ob 8. v pevski sobi v Narodnem domu. Te vaje naj se udeležo vse lanske pevke in pevci, pa tudj oni, ki žele sodelovati v zboru in Imajo poslu1!, pa še ne pojo v nobenem celjskem pevskem zboru.
_c Nastop celjskih akrobatov. V soboto
17., nedelo 18. in ponedeljek 19. t. m. bodo >prvi celjski akrobatu tudi v Celju predvajali svoje vratolomne produkcije na žici. Produkcije se bodo vršile v Prešernovi ulici.
_C Iz veterinarske službe. Celjski rojak g. Maks šribar, višji veterinarski pristav v Kočevju, je premeščen k sreskemu načelstvu v Cetju.
V hotelu.
Gost: Vaše stenice so me vso noč neusmiljeno grizle.
Hotelir: Ntfkar se ne čudite, gospod, hotel je bil šes* mesecev zaprt in zato ni čuda, da so te uboge živalce tako žejne.
«tev. 207
»SLOVENSKI NAROD«, dna 13. septembra 1932
PRIDE!
v
Robert Stolz
kot skladatelj
Fritz Griinbaum
kot avtor libreta
Geza Bolvary
kot režiser
so izdelali prekrasno opereto
FE5m, POUUB,
DEKLE...
Očarljive arije! c^rek rasno petje! Podžigajoči šlagerji! Vesela vsebina in izvrstni aovtipi. Opereta, ki bo oavdušila vso Ljubljano!
Sodelujoči:
GUSTAV FRoHLICH MARTHA EGGERTH
FKITZ GRtNBAUM GRETL THELMER TIBOR HALMAY
Dnevne vesti
— Z banske uprave. G. ban dr. Drago Mamšič v četrtek 15. L m. ne bo sprejemal strank, ker je službeno zadržan pri anketi o ustanovitvi kmetijske šole za Gorenjsko, ki se bo vršila v Kmetijski iru*bi.
— Zaključek jesenskega velesejma. Včeraj je bila jesenska prireditev našega velesejma uspešno zaključena. Kupčijski
T^speln so biLi v splošnem prav zadovoljivi. Razstavljalo je 274 tvrdk, od teh 25 inozemskih, in sicer 13 avstrijskih. 3 ameriške. 5 nemških, 3 madžarske in 1 švicarska. Velesejem je bil združen z mnogimi zsmmivimi prireditvami, ki so znatno pripomogle, da je vladalo vse dni v mestu živahno vrvenje. Zanimanje javnosti za velesejem je bilo zelo veliko, saj je znašalo število posetnikov okrog 100.000 iz vsen krajev naše države in iz inozemstva. Prihodnja prireditev našega velesejma bo od 3. do 12. junija 1933. — V soboto smo se v posebnem članku nekoliko pomudili pri cašin podjetnih mizarjih, slučajno smo pa prezrli znanega ljubljanskega tapetnika in dekoraterja g. Karla Sitarja, ki je imel na velesejmu razstavljeno krasno pozlačeno garnituro. Z njo si je ugledna tvrdka še bolj utrdila svoj sloves.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubltfani objavlja za čas od 1. do inkl. 10. L .m sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretočenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (2), savski 2 (3), drinski 2 (1), zet-- ::h 1 (1), dunavski 3 (3), moravski 3 (4), vardarski 2 (2). — Otvorjene prisilne poravnave Izven konkurza:  v dravski bano-
Di 5 (2), savski 3 (8), drinski 1 (1), zet-ski 1 (_). dunavski 1 (7), vardarski 1 (1), BeogTad, Zemun, Paneevo 2 (1). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 I—), savski — (4), drinski — (4), dunavski 2 (1), moravski 8 (1), vardarski 1 (1), Beograd. Zemun. Pančevo _ (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (1), savski 5 (1), vrbaski 1 (—), drinski 4 (2), zetsk; 2 (—), dunavski 6 (15), moravski 2 (—), vardarski 1 ( —).
— šahovski mojster Vasja Pire je nastopil v nedeljo popoldne v Osijeku proii šahovskemu mojstru Petru Trifunoviču. Igrala sta šest ur in partija se je končala remis. Med šahisti je vladalo za njuno partijo veliko zanimanje.
— Dobave. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov signalnih šip. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkciia državnega rudnika Velenje spregema do 19. t. m_ ponudbe glede dobave 600 kg strojne masti, 1400 kg strojnega olja, 1400 kg cilinderskega olja, 700 kg vulkanskega olja in 200 kg to volne masti, glede dobave 1 vrtalnega stroja in 100 m konopnih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v "Ljubljani interesentom na vpogled.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in zmerno toplo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 33, v Beogradu. Splitu in Skopi ju 32, v Zagrebu 31, v Ljubljani 28. v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4. temperatura je znašala 19 stopinj. Včeraj je bil izredno vroč. soparen dan in najbrž se je s tem poletna vročina poslovila od nas. Danes se je ozračje že močno ohladilo, ker smo dobili v zgodnjih jutranjih urah pohleven dež.
_ Katastrofalen požar žage. v nedeljo popoldne je začela goreti Našiška ža-ga v Fodgradcih pri Bosanski Gradiški. Ognjeni zublji so švigali 200 m visoko in r>ožar se je videl 100 km daleč, škoda znaša okrog 10 milijonov Din in brez dela je ostalo okrog 2000 delavcev žaga je bila zavarcvana, tako da bo veČina škode krita.
_ Sršen usmrtil otroka. V vasi Ruša-
ni blizu Virovitice so našli otroci sršenovo gnezdo in začeli drezati vanj. Kar se fe zaletel velik sršen v 71etnega dečka in ga tako opikal po vratu, da je umrl.
_ Samomor trgovca. V Sarajevu si ie končal včeraj popoldne življenje trgovec •Ilja Runoevac. Odšel je na postrešje in se obesil. Kaj ga je pognalo v smrt, še ni znano.
_ Vrnil se je bogat, pa je bil ubit kot siromak. V Dolnjem Desincu blizu Duge-rese so odkrili te dni grozen zločin. Umorjenega so našli kmeta Mijo Jeremiča, ki se je vrnil pred tremi leti iz Amerike brez ene roke. toda z lepimi prihranki. Zadnje čase je živel v pomanjkanju, ker je bil zapravi] ves denar. Roparski umor je Izključen, ker so našli v umorjenčevem žepu nedotaknjeno denarnico. Najbrt gre za osveto.
_ Neokusno barvani zobni obložek izgine, zobje postanejo bleščeče beli po več-
kratnem čiščenju s priljubljeno Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. _ Tuba 8 Din.
— Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice kirpite najbolje pri tvrciki MF^OS KARNIĆNIK. Stara trg. 86T
Gorazdov trgovski izobraževalni zavod
(preje Gartnerjev tečaj) ustanovljen i. 1909 vpisuje še do 19. septembra; Nunska ulica 19. — Poleg drugih predmetov po-ičuje tudi nemščino in nemško stenografijo.
— Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne >Franz - Josef-s-grenčice k rednemu odvajanju Ln zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih >Franz - Josef< - vodo, ker zanes-Idivo .in milo odstranjuje zastaoanja v kanalu želodčnega čreva in len ivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. >Franz - Joset . grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Gradbeno gibanje je v mestu >n predmestjih živahno. Ob Bleiweisov.i cesti zidajo dve veliki stavbi. Delavski dom in pravoslavno cerkev. Ob Suvoborski ulici zida mestni stavbni k Emil Tomaiič dvonadstropno hišo ge. Katarini Rupnikovi. Preteklo soboto so bili zidarji zaposleni z gradnjo ravne žeilezobetonske strehe. Kadar bo hiša .pokrita, prično stene ometa-vati. Precej velika stavba stoji nasproti mestni gramoznici. Na vogalnem zemljišču Verovškove in Goriške ulice onkraj nove šišenske cerkve bo imel svoj dom trgovec Anton Trontelj. V pritličju bodo trgovinski lokali z velikimi izložbenimi okni, v prvem nadstropju pa moderna stanovanja. V dveh mesecih bodo dela dokončana in bo hiša porabna. Z.ida stavbno podijetje Rudolf Terčelj. — Na vogalu černetove in Verovškove ulice je v delu globoko v tleh betonsko temeljno zidov je za enonad stropno hišo fotografa Hugona Hibšerja. S prvim delom so pričeli pred enim tednom. V dobrih dveh mesecih bo ob ugodnem vre menu hiša pod streho in morda že porabna. Tud-i zidanje Hdbšerjeve domačije ima v rokah atavbno podjetje Rudolf Terčelj. Ob Verovškovi ulici se ima letos zgraditi še ena hiša, prihodnoe leto pa Še več. '^e-pih stavbišč je še veliko.
_lj Manjše zidave.     Posestnik France
Perhavec si je pnizida4 k svoji vili v Oraž-novi ulici avtogaražo z ravno streho, ki bo služila za teraso. Zidanje avtogaraž je znamenje časa, v katerem živimo. — Nasproti sedanjega mestnega dohodarstve-nega urada na Gosposvetski cesti gradi stavbno podjetje Anton Mavr.ič poslopde za bodoči dohodarstveni urad ob Bleiweisovi cesti, kjer je zidan paviljon, ki se zdaj prezidava in adaptira. Ob tem poslopju javna tehtnica. Jama, kamor jo polože, ;e že izkopana.
_lj    S    pisanimi    cveticami ozaJjiana
Ljubljana. Z lenimi rožami okrašena okna, balkone, terase in verande imajo tudi hiše in vile: na Cankarjevem nabrežju št. 3, 7, 9 in 15; na Dvornem trgu št. 1; na Dvornem nasipu št. 5; na Gallusovem nabrežju št. 7, 9, 13, 29 -m 37; v Rožni ulici št 5; na Dunajsk! cesti št. 82, 84, 88 dn 98; v Suvoborski ulici št. 7, 15, 17, 25, 27 in 35; v Staniče«vi ulici št. 19 in 22; v Verovškovi ulici št. 51; v Pod-milščakovj ulici št. 4 in 5; v Janševi ulici št. 5, 9, 12, 8, 14 in 20; na Kavškovi cesti št. 1<>, 18 in 26; v Knezovi ulici št. 31, 34 jn 35 in v Der-motova ulici št. 2S in 30.
—lj Očistite sadno drevje! Po vrtovih v Ljubljani in njeni neposredni okolici se opaža vedno več zanemarjenega sadnega drevja. Na njem je spričo dolgotrajne suše že sedaj vse polno mešičkov, iz katerih se bodo razvile v ogromnem številu škodljive gosenice ter se pojavile po drevesih, vrtnicah in drugih rastlinah, kd jih bodo uničile popolnoma. Ker so pa prav redki gospodarji, ki se pošteno brigajo za »voje drevje in za to, da ga oproste nadležne zalege, mora bati dolžnost oblasti, da se nemudoma pobriga za to stvar ter z vso strogostjo nastopi zoper vsakogar, ki se ne ravna po tozadevnih določbah, odnosno ki i« lastnega nagiba ne stori svoje dolžnosti. Seveda je pa potrebno, da pogleda oblastveni organ tudi na vrtove. Id so tu aii tam skriti »a hišami ln gospodarskimi poslopji, in ne samo na tiste, ki so ob cesta*. Ker je stvar nujna, neodložljiva in vffeftirifco «po*tewanja vredna, naj se po-
skrbi, da vsak lastnik brez oklevanja svoje drevje očisti, kakor je treba, drugače pa naj ga oblast primerno kaznuje bi da očistita zanemarjeno drevje na njegove stroške.
—U Tajništvo JRKD za mesto L j ubijan a
vabi ljubljanske volilce, ki se doslej še niso politično organizirali, da prijavijo svoj pristop sreskemu tajništvu JRKD, Kazina II. nadstropje, da jih to prideli posameznim krajevnim organizacijam po bivališču priglašen ca.
—lj Dijaki; podlaga točnega ktnstruk. Uvnega risanja so: precizno, četudi ceneno risalno orodje, zanesljiva risalna deska, fin risalni papir, brezhibno priložno ravnilo, dober svinčnik, čista radirka in neizperljiv tuš. Kupujte pri tvrdki L Bo-nač, Ljubljana nasproti glavne pošte. Postrežba hitra in točna. Ne pozabite na računalo in na polnilno pero! 481-n
_lj Prihodnja filmska premiera v kinu
Matici je opereta »Pesem, poljub, dekle. Niso še izzveneli čarobni glasovi divnega berlinskega slavčka Gitte Alpar, že se nam napoveduje nov krasen film >Pesem, poljub in dekle«. Fritz Grunbaum, komik in velik prijatelj naše fimske publike, je avtor libreta, Robert Stolz, znan po svojih sijajnih šlagerjih v filmih »Dvoje src v y4 taktu«, »Tango ljubezni*. »Pesmi je konec«, Ljubavna komandac itd. je komponist in Geza Bolvarv je končno režiser tega mnogo obetajočega filmskega dela. V glavnih vlogah vidimo blesteče zveade filmskega sveta: Martha Eggerth, Greti Theimer, Gustav Frohlich, za humor in veselo zabavo pa skrbe Fritr Grunbaum, Paul Morgan, Oskar Sima in Tibor v. Halmav. če se še enkrat ozremo po imenih sodelujočih, se bomo takoj prepričali ,da mora biti film s takimi umetniki nekaj prav posebnega. In to je res! Kakor pri Gittj Alpar, ko Ljuoje niso mogli verjet-i, da je tako petje spJoh mogoče, tako bo občinstvo navdušeno tudi za to Robert Stolzovo opereto in v mislih na dražestno blondinko Mar-tho Eggerth bo marsikdo vzdihnil: »Pesem, poljub, dekle..
—lj Abonma za gledališko sezono 1932-33 v ljubljanski drami in operi je že dalj časa razpisan in priglasilo se je že le»po število stalnih prijateljev in posetnikov našega gledalšča. Zaprosili smo gledališko upravo, da nam dovolj pogled v listo abo-nentov. V tem seznamu pogrešamo razno gospodo, katere dolžnost bi bila postati stalen posetnik našega gledališča in se zato priglasiti kot abonent za 40 dramskih, opernih in operetnih predstav. Predvsem vabimo k podpisu naše pridobitvene kroge, naše industrijce in trgovce, katere močno .pogrešamo med stalnimi posetniki. Pa tudi gospoda iz takozvanih prostih poklicev se še ni dovoljno odzvala vabilu uprave in je njeno število med gledališkimi abonenti mnogo premajhno. Najbolj stalen posetnik našega gledališča je uradnik in iz tega kroga je tudi danes največ abonento-v. Vabimo pa še druge, saj je le-tošndi repertoar izvrsten, ugodnosti abo/i-maja pa velike. Poudarjamo, da še sprejemajo priglase na abonma, čeprav plačajo priglašenci svoj prva obrok šele meseca oktobra. Pric'ave se sprejemajo do petka 16. t. m. v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Dramska se zona se otvori že v soboto 17. t. m.
Iz Trebnjega
_ Osebna vest. Imenovana je z dekretom na tukajšnjo osnovno šolo učiteljica Marija Nežinna, ki je mesto nastopila z novim šolskim letom.
_ Trgatev. V prihodnjih dneh pričnejo
tukajšnji vinogradniki s trgatvijo Portugalke, ki je letos »pričo izredno ugodnega vremena že dozorela ln bo trgatev po vseh znakih sodeč zadovoljiva
_ Prijava smarnice. županstvo razglaša vsem vinogradnikom, ki imajo v svojih vinogradih šmarnico, da isto v svrho odmere banovinske davščine nemudoma prijavijo pri občini. Letos se plača za vsak šmarničnj trs Din 0.15. Prijavijo naj pa šmarnico tudi oni, ki so jo že precenili in bodo prišli v po&tev pri razdelitvi banovinskih nagrad za precepljenje smarnice.
_ Zanimiva ura, Trebnje ima precej zanimivosti. Med najzanimivejše zanimivosti pa lahko mirnega srca uvrstimo trebanjsko uro na zvoniku, ki kaže sicer prav, bije pa tako neumorno, da našteješ pri vsaki četrtinkj 24 udarcev. Ker imamo pri skoro 1500 udarcih dnevno ali pri približno 45.000 udarojib mesečno pravzaprav samo neko glasovno napravo, bi bilo prav vsem ustreženo, če bi se ta nedostatek na uri v našem zvoniku popravil.
Iz Novega mesta
_ Rontumac. Strogi pasji kontumac se
je izpremenil v navadni pasji kentumac in so psi do preklica lahko na prostem, morajo pa biti privezani na varni verigi ali pa se morajo voditi okrog na verižici. Ce hodijo prosto okrog, morajo nositi varen nagobčnik.
_ Tri dni je trajal pregled in žigosanje mer v šmihel-stopiški občini. Saj pa je tudi med največjimi v vsej banovini. Na bivšem Kranjskem je bila sploh največja. Jutri prične pregled in žigosanje mer v Brusnicah pod Gorjanci.
_ Nenadno Je preminula gospa Lesja-
kova v žabji vasi, žena znanega kamnoseka. Zjutraj je Se vstala z namenom, da pojde na trg, potožila pa je možu, da ji je nekam čudno. Ker je bilo Se dovolj časa, je Se malo legla, mož pa je imel opraviti v delavnici. Cez nekaj časa se je vrnil v sobo, hoteč zbuditi ženo, ki je navidezno zadremala, pa je bila že mrtva. Nesrečni rodbini naše globoko sožalje!
_Kolesarji postajajo dan za dnem nevarnejši poftcem m tudi samim sebi. To je že brezglavo divjanje, kar počno ti mladi in brezobzirni ljudje. Pripeti pa se tudi, da povzroči nesrečo nervoznast aH pa tudi nerodnost peščeva. Tako nekako je bilo včeraj zjutraj v Gotni vasi. Cesta je tam močno napeta proti mostu in treba je velike pazljivosti. Na enem kolesu sta prf-vozila dva mladeniča in z zvonjenjem opozarjala kmečko mamico, ki je koračna v vr.s. Revo je to tako zmedlo. <*% se je vrtela in ni vedela, ne kod ne kam. V tem pa
ae je tudi že zgodilo. Kolesarja sta butnila vanjo, jo podrla in tudi sama zletela po cesti. Vsi trije so odnesli občutne poškodbe in bodo to neugodno srečanje še dolgo pomnili. Saj na prometnih krajih naj bi bili kolesarji obzirnejši.
— Na Studijskem potovanju se je več dni mudil tu znani bec grajski novinar in urednik >Politike< g. Gavrilović.
— Potrdilo mora imeti od pristojnega županstva vsakdo, kdor prodaja grozdje, drugo sadje ter poljske in gozdne pridelke, da je zgoraj navedeno njegov lastni pridelek, petreben pa je tudi od sreskega načelstva obrtni list, da je dotičnik upravičen trgovati s poljskimi in gozdnimi pridelki. Prizadeti se na to opozarjajo, da se izognejo težkim posledicam.
Kako se obđržš osadulaešfa!
Gotovo ste bili že večkrat razočarani, ker vaša frizura ni dolgo držala. To je posledica učinkov alkalij, ki z vsakim sredstvom za umivanje glave in las pridejo v lase, da jih očistijo masti in nesnage, če pa nevtralizirate po pranju lase z izpiranjem s sredstvom >Haarglanz«, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali svojo obliko m postali bodo odporni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«. 3
ju jaajc
f
Človek spozna vse nekoliko prepoz-
no.
Da bo vsaka družina v lastnem domu
Občni zbor stavbne hranilnice in posojilnice »Moj dom«, r. z. z o. z.
v Ljubljani
Ljubljana, 13. 3eptembra. V nedeljo dopoldne ie bil pri »Levu* na Gosposvetski cesti občni zbor stavbne hranilnice in posojilnice >Moj dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Zbor je otvoril g. predsednik Josip Č3pin, ki je pozdravil navzoče in se zahvalil za obilno udeležbo. Nato je podal besedo tajniku g-. Mizeritu, da poda porcčilo upravneg-a odbora. Tajnik je poročal, da je bila ustanovljena zadrug dne 8. maja t. 1. in da je bilo do sedaj prijavljenih m sprejetih 119 članov, torej za tako kratko dobo velik uspeh, iz katerega, je razvidno, da se zadruga debro razvija. Tekom te kratke debe je zadrugra podelila o posojil, in sicer: Jank Gabrijel,
Zg. Rirniče Din 35.000; Ignacij Mizerit, Ljubljana Din 10.000: Arh Julija. Ljubljana Din 16.000; Skvarča Ivan, Planina Din 18.000; Novak Avgust. D. M. v Polju Din 20.00O brezobrestnega posojila.
Dalje je poročal tajnik o izdatkih zadruge. Izdatki so precej visoki, ker so v njih všteti ustanovni streški. Mislimo, da se zadruga lahko ponaša z dosedanjimi uspehi, ker je v tako kratkem času podelila 5 posojil. Iz statistike v drugih državah sledi, da so take zadruge podeljevale prva posojila šele v 18. mesecu njih obstoja. Pri nas se moramo predvsem beriti s splošnim nezaupanjem do zadruge in s sebičnostjo ljudi. Vsak gleda na svojo lastno korist in vsak bi rad bil čim prej na vrsti in mu ne gre v glavo, da je bila naša zadruga ustanovljena na podlagi medsebojne vzajemnosti in da merajo vsi člani pomagati drug drugemu. Toda kljub temu je zadruga dosegla dober uspeh in se kljub težkočam širi v vseh slojih naš3ga naroda. Naša zadruga ima poseben pomen za zadolžene kn.ete in posestnike, ki ne morejo plačevati ogromnih obresti s pristopom v našo zadrugo si pridobe pravico do brezobrestnega posojila, s pomočjo katerega se lahko rešijo dolga in visokih obresti. Tajnik je zaključil svoje poročilo s pozivom na vse člane, naj gredo med narod, naj širijo našo idejo in naj ljudem povedo, kje najdejo pot do razdolžitve posestva in do lastnega doma. Ako bomo vsi od prvega do zadnjega delali za ta cilj, potem bomo kmalu dosegli, da bo vsaka družina stanovala v lastnem domu. Geslo
Skriti zakladi v Rusiji
V bivši palači sladikornega kralja Bobrinskega v Leningradu so našli bogat zaklad. V kletnih prostorih so bile skrite dragocene slike, zlato, srebro in druge dragocenosti. Tajnost zaklada je odkril delavec, ki je pred leti pomagal spravljati dragocenosti v klet. Drugi zaklad so našli v nekem sanatoriju na Krimu. Na ta zaklani so naleteli po golem naključju. Sanatorij je v bivši carski pa'lača. Na verandi }e stal kip grške boginje in neka bolnica se je slučajno naslonila nanj. Kip je padel m se razbil, fz njega so se pa vsule dragocenosti.
Med boljseviško revolucijo se je mnogim bogatašem posrečilo skriti denar in dragocenosti. Med ruskimi aristokrati je btfa splošna navada pometati ob prihodu boUševfltov dragocenosti v vodo, pobarvano s črnilom. Po hišni preiskavi so aristokrati dragocenost potegnili te pobarvane vode in jih navadmo zakopali v zemljo. Večkrat se je pa pripetilo da je lastnik zaklada pozneje pozabil, kam je bil skril svoje dragocenosti. V Berlinu živi zdaj ruski industrijec bedno življenje emigranta. Pred odhodom te Rusije je zakopal mnogo denarja in dragocenosti v steklencah na raznih krajih svojega veleposestva. Že večkrat je poskusil priti do svojega skritega bogastva, toda zaman. Zdaj se pa ne more več točno spomniti, kje so steklenice z denarjem in dragulji zakopane. Vse je minljivo, tudi bogastvo ne more vedno pomagati eioveiku.
„Leteća družina" ponesrečila?
Grdnlandska kolonijalna uprava ie prejela v soboto zvečer sledečo brzojavko: Hu5tchinison — letalec, ki je poskusil s svojo ženo in dvema otrokoma preleteti Atlantski ocean — se je moral spustiti ob 15.10 na morje. Letajo oddaja signale SOS, ki jih je pre-stregia radiopostaja v Angmagsaiiku. Letalo prosi routjne pomoči. Angleška rfbišlka ladja »Lord Taibot«. ki je bila okrog 25 milj od kraja, kjer se je letalo spustilo na morje, je takoj pohitela na pomoč. Do 16.25 je bila radiopostaja v stalni zvezi z letalom, potem pa na njene kiice ni bik> več odgovora. t ■ . _ ...
Kraj, kjer se je letalo spustilo, lezi 20 do 30 miii južno od Angmagsajlrka in sicer zelo blfeu obale, morda že med obrežnimi pečinami. Ker ni toč-nejšrh podatkov, ni mogoče ugotoviti, kakšna usoda je zadela »letečo rodbino«. V Angmagsalikn so takoj ukrenili vse potrebno, da bi Hutchinsona rešil, če je rešitev sploh še mogoča.
vsakega člana naj bo delati in varčevati.
G. podpredsednik Poljšak je poročal, da sta iz načelstva izstopila dva člana, iz nadzorstva so izstopili 4 člani, ki so bili izvoljeni na ustanovnem občnem zboru, ki pa niso izvolitve sprejeli. Soglasno so bili izvoljeni v načelstvo: dr. Ražem Joahim, odvetnik v Ljubljani :n Jank Gabrijel, železničar v Ljubljani. Kot namestniki so bili izvoljeni Gvardijančič Mihael, Smajdek Ivan, šolski upravitelj v St. Vidu n. Ljubljano; Felacher Rado, trgovec v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Jurca Jcsip, notarski kandidat:    Hafner Franc.
monter; Torkar Ernest. posestnik; Novak Avgust, trgovec in Oraejc Franc, strugar. Vsi izvoljeni so izvolitev sprejeli.
Pri slučajnostih so bili podani še nekateri predpogoji o nadaljnjem delovanju in propagandi za razširitev naše ideje in se je posebno poudarjala potreba širiti našo idejo posebno na deželi.
Občnemu zboru je sledilo veliko javno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 200 interesentov iz vseh krajev Slovenije. Zborovanje je otvcril g. podpredsednik Poljšak, ki je pozdravil navzoče in se zahvalil za obilen obisk in podal besedo zadružnemu revizorju g. Franu Cenčiču, ki
je natančno obrazložil pravila in pogoje za sprejem v zadrugo in ^a prejem brezobrestnega posojila. Da so vsi navzoči z zanimanjem poslušali predavanje, dokazuje dejstvo, da se je po govoru g. Cenčiča razvila živahna debata, v kateri so člani odbora zadrugre daja-H interesentom nadaljnja pojasnila.
Nato se je oglasil k besedi g. dr. Ražem Joahim, ki je poudarjal važnost naše zadruge za vse sloje našega naroda, poudarjal je tudi. da je lasten dom temelj za obstoj vsake družine in je priporočal, da vsak, bodisi star aH mlad pristopi v to zadrugo, da si lahko postavi lasten dom. Priporočal je kmetom in posestnikom, da pristopijo v zadrugo, ker le na ta način jim je dana možnost, da se rešijo dolga in visokih obresti.
Za njim je govoril še g. Jurca Josip, ki je tudi poudarjal pomen zadruge za vsakega človeka, ki želi biti samostojen. Po govoru je g. podpredsednik Poljšak zaključil lepo  uspelo zborovanje.
V nedeljo zvečer je radiopostaja sporočila, da je angleška ribiška ladja prispela na kraj nesreče, da pa o letalu ni duha ne sluha. Kolonijalna uprava v Kodanju je poskusila dobiti zvezo z raziskovalcem Knmtom Ras-mussenom, k? je na krovu ladje »T. K. Stauning«, da bi on povedal, kaj je treba ukreniti, da rešijo Hutcm'risona.
Življenje ali posojilo
Pred to dilemo je bila postavljena zavarovalnica v Hartfoniu v Ameriki. Nedavno je prejela dopis nekega svojega zavarovanca, ki pa svojega imena ni hotel rzdafri. Gre najbrž za podjetnega trgovca. Mož je v pismu sporočil, da je pri dotični zavarovalnici zavarovan za 200.000 dolarjev. Gospodarska kriza ga je spravila na boben in zato je sklenil končati si življenje. Ko je pa svoj sklep dobro premisli, je opustil misel na samomor, ker je spoznal, da bi s svojo prerano smrtjo oškodoval interese drugih zavarovancev. Zato predlaga zavarovalnici, naj mu posodi tretjino zavarovalnine proti 5% obrestim na 3 leta. Ce je zavarovalnica s tem zadovoljna, naj mu odgovori v listih pod posebno šifro.
V zavarovalnici so najprej razmišljali, ali bi na to pismo sploh odgovorili. Končno so pa sklenili objaviti pod dotično šii'ro v listih naslednjo izjavo: >Mnogi ljudje so prišli v stisko kakor vi, pa niso vrgli puške v koruzo, temveč se pogumno prebijajo skozi življenje. Zberite svoj pogum in storite tudi vi tako. S tem storite svojcem mnogo večno uslugo, nego z denarjem, kii bi ga dobili po vaši smrti. Pokažite svoji rodbini primer poguma in bodite prepričani, da vam bo za to hvaležna.«
Sreda, 14. septembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Slavnostne predstave v Marienburgu, predava medn. referent za umetnost gosp. Krause iz Danziga; 19.30: Literarna ura: Slovenski bioprp.-i   i • ,'odnik);
20: Samospevi prof. Mirka Puglja; Francoska moderna pesem; 20.45: S*1—ki kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Prenos koncerta iz kavarne Zvezda; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 15. septembra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Slike iz narave (tesarji, klicar dneva, no gladinah^ fT^oT-fort); 19.30: Gospodarske krize in karteli (Fr. Pengov); 20: Plošče; 20.30: Kou -0: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
»SLOVENSKI NAROD«, dne tS. sepleniUa 1832
007
<Pr*>icUztstv€>
Cteg nekaj dm sta se Robert in Catsneo poročila. C km so bi£ poročni obredi končani, sta Robert m Cartneo nebaJa skrivati prekipevajočo radost m ljubezen. Kar pomiadiia sta se in imela sta vise polno načrtov za bodočnost.
Mah" Marcel je dobil v liceju dovoljenje, da sme za nekaj dni domov m rako je bite že kak vedika sreča mladih zakoncev še večja. Ramo« je moral po cele are poslušati visoko pesem Igarbezni. Postoršati je moral, kako je oče hvarTl smčkove uspehe m jbtrjervaJ. da postane častnik. Robert io Carmen sta se ponosno smehljala m pooaviiaia:
— Se4e trinajst let >e star, pa se že tako odTfknje v matematika. Le pomi-sfe, Ramon. vexfcio je prvi v razredu.
Ram on se je momi smehljati in deliti z njima radost. Toda ta čas je v njem vse kapelo.
— Mftčefc, — je razmišljal sam pri sebi, — bi bf! zdaj istrJi tet. Tudi jaz bi bi? lahko imel srna, da bi smel biti nanj ponosen.   Namesto mega je pa
prišel bastard! Zapodil sem ga___A
zdaj sem za vedno oropan očetovske sreče in radosti.
— Ah. ti podila ženska! — je razpredal svoje misli, — tudd ti si mi prisegala večno ljubezen. Tudi midva sva sanjala svoje sanje in se tolažila
z nadami. Ničvrednica, ničvrednaca!___
kako globoko je pahnil tvoj zločin te sanje in te nade!
Nihče ni slutfl, kaj se godi v Ramon o vem srcu. Ramon je pa čutil, da mu bodo kmalu pošle moči in da ne bo mogel več mirno gledati te neskaljene sreče.
Sklenil je torej čim prej odpotovati in vrniti se v Panamo, dokler bi ne pozabil na vse to, odnosno dokler bi ga smrt ne rešila strašnih muk. Carmen in Robert sta mu sicer na vse načine prigovarjala, naj ostane, pa ni nič pomagalo.
— Saj ne odpotujem na dolgo, rad bi se samo sestal z Nervillom in čez nekaj mesecev se vrnem, — se je izgovarjal.
Poslovil se je in odpotoval. Dolgo je še videl s parnika Carmenin dom in teraso, od koder so mu mahali z robci. Slednjič je vse izginilo in Ra-moTKu so solze zalile oči.
Bil ie sam, vedno sam s svojo neusmiljeno usodo.
V Panami je takoj vprašal po Ner-vrMu. Povedali so mu, da se mudi v svojem skladišču v Greytownu. Nemudoma se je napotil tja. Govorilo se je. da razsaja v deželi tropična mrzlica. Prestrašeni delavci so zapuščali delo in zato jim je hotel Ne r vi 11 e dokazati s svojo navzočnostjo, da se Srni ni treba ničesar bati.
V Greyitown je prispel Ramon že pozno zvečer in prenočiti je hotel v
zakotni ksčm, H je veljala n najboljši hotel v fsem mestu.
Dafi so mu sobo. Na hitro roko je povečerja! m ker je bH zek> »trajen, je hotel leči k počitku, ko je zaslišal za tenko steno zmedeno govorjenje, vzdihovanje ki stokanje. Pozvonil je.
— Kaj se pa goefi v sosedni sobi? — Je vprašal natakarja.
— Nič posebnega, gospod.
— in vendar...
— Morda stoka oboleli potnik.
— Oboleli? — Je bolezen nevarna?
— Da, mislim, da je težko bolan. Nedvomno hna tropično mrzflico, — je odgovoril natakar.
— Tropično mrzlico!
— Laga4 bi, če bi trdil, da nisem prepričan, da ga res uniči ta zahrbtna bolezen.
— Saj lahko umre.
— Nič ne de, sobo ima plačano vnaprej.
— Mu kdo streže?
— Gospod ni želel nikogar; sicer pa dvomim, da bi se našel norec ka bi tvegal lastno življenje in mu strege!.
— Zdravnik ...
— Ko je izbruhnila epidemija, so zx§ravmiki zapustili Greytown.
— To je vendar podOost.
— Seveda, ker bi lahko zahtevali najmanj deset dolarjev za vsaflc posel. Ta teden smo fmefo" tu že devet žrtev tjpopične mrzlice, a mene se kljub temu še ni prijela.
— ToTej ostane ta revež brez pomoči?
— Proti tropični mrzlici ni nobenega sredstva. Gospod je prosil samo vode. pa sem mu jo prinesel velfk lonec, da bo mrr.
Kar se je začul presunljiv krik. ki so mu sledile naglo izgovorjene besede.
— Ah, ne morem pustiti tega človeka samega v takih markah.
Ramon je hitro stopil v sosedno sobo. Na zamazani postelji je stokal umirajoči bolnik. Čim so zaškripala vrata, se je dvignil na komolcih in zaklical:
— Piti... Piti!
Ramon je stopil k postelji m dal boBnilcu kozarec vode.
— Bože moj! — je vzkliknil presenečeno. — To si ti, Nerville?
—Da, jaz sem ... A vi, kdo ste pa vi? ... Ah, sem te že spoznal ... Morit -laur... Ah. kako trpim!... VeseH me, da te vidim ... Bom vsaj umrl v prijateljevem naročju.
Ramon ni mogel spraviti iz sebe nobene besedice. Z grozo je ogledoval svojega starega družabnika.
Nerville skoraj že ni bil več podoben tistemu NerviHu, ki ga je poznal Ramon. Obraz je imel pokrit z velikimi žoltirrri pegami, s krvjo zalite oči so se neprestano solzile, njegova koža ie bila svinčeno zelenkaste barve.
Dfhal je težko, vmes je pa včasih hrijpavo zakašljal. Krvavel je iz nosa in sesedena kri se ga je držala po obrazu.
Odeja in perilo je bilo pokrito s črnimi, smrdljivimi izmečki želodca, ki Sh je bfl poki rudi pljuvalnik ob postelji.
I     — So bolečine hode? — je vprašal Ramon čez nekaj časa.
— Neznosne... je zamrmral umirajoči. — Požira me notranji ogenj; glava ko da bi se morala razsleteti pod udarci kladiva, ka neprestano udriha po meni. Trpim strašno. In žejen sem, ob, kako sem žejen!... Daj mi piti!
— Tu je samo mrzila voda.
— Ni Pravila zoper tropično mrzlico... Trpim ... Ah, veseli me, Mont-laur, da te še vidim pred posteljo.
— Smrt! Zakaj pa? Saj je tudi ta bolezen ozdravljiva, pa naj bo še tako strašna. Sjcer je pa še vprašanje, če jo sploh imaš. Morda te je pa napadla le lažja prehodna bolezen.
— Ne, prijatelj, umiram! In to je še strašnejše od te grozne bolezni. Trpim, ker moram s sedemindvajsetimi leti umreti... Tako daleč od svojih
dragih — Uboga moja žena!___Moja
draga, ljubljena hčerka!
— Ubogi prijatelj! — fe dejal Ramon solznih oči.
— Zaradi njih sem se bil kotil tega dela — je nadaljeval bolnik, — zaradi njih sem se izpostavljal nevarnosti, da bi bili nekoč bogati in srečni. Upal sem, da bom zmagal. Ljubim m ljubljen sem. Poglej, na dnu tegale kovčega je ša-tulja, v nji pa njuna pisma. Moja hčerka je stara zdad dvanajst let... Ubogo dete!
Za hip je obmolkni'1 fn globoko dih-
rail.
— Žejen sem!... O ... vode! In ko se je napil je nadaljeval:
— Bili smo siromašni, a vendar srečni. Bil sem inženjer v podtprefek-turi v Biziersu. Imeli smo majhno hišico vso v zelenju in rožah. Moja delavnica je bila vedno okrašena s cvetjem in če sem odvrnil pogled od svojih risb in načrtov, sem zagledal svojo drago ženko, kako se obrača smeje k meni z drugega konca mize. Tam je vedno delala, v pričakovanju oddiha, da bi ji odgovoril s smehljajem na njen smehljaj, da bi i s potjtrbom poplačal njen poljub ... Žejen sem! — Piti!. - *
Ramon ni mogel spravit! iz sebe nofoene besedice. V grlu ga je dtršMo.
— In kako srečna sva bila, bo se je nama rodila hčerka!... Ti imaš tudS otroka, je-li? ... Pravil si mri o njem. ~. Ti plakaš? ... Zakaj pa pfokaš?
— Imel sem otroka, pa je že mrtev,
— Oprosti umirajočemu, da je načel tvojo rano, prijatelj. Sicer pa človek rad govori o ortroku tudi če ga izgubi. Bil si srečen, dokler si ga imel fci z ženo sta ga obiokovafla tako, da ti spomini morda ni-so več tako bridki. —
— Ubo.sri prijatelj... toda ostala t$ je domovina, kamor se lahko vrneš ki začneš novo življenje, dočim moram jaz umreti tu.
Ramon je ibtel.
Kar so začeK bolnika zvijati silni krči. Ramon je vedel kaj to pomeni. Bila je neizprosna, usodna, bližajoča se smrt.
Umirajoči je omahnil na blazine in začela se je agonija, strašna agonija; nesrečnež je bil sicer pri za/vesti, toda govoriti ni mogel več. Težko je sopel in v grlu so mu zastajale besede, ki bi jfh bil rad izgovoril.
I
Tragična smrt
letalca Zvvirka
Kako sta se
Znani poljski letalec Ft. Zwirko, ki se je proslavil kot zmagovalec na letošnjem krožnem poletu nad Evropo, se je hotel v nedeljo udeležiti v Pragi letalskega dneva in je krenil iz Varšave na pot, pa ga je doletela tragična usoda. Startal je zgodaj zjutraj in kmalu po 8. se je raznesla po Moravski Ostravi vest. da je postal žrtev letalske nesreče. Ta vest je bila kmalu tudi uradno potrjena. Zwrrko in njegov konstrukter Wigura sta bila najdena mrtva pod razbitim aeroplanom, ki je treščil na tla ob 8.15 blizu vasi Horni Tervicko v okraju Cesky Tešin.
Nesreča je tako pretresla češkoslovaško javnost, da je Masarvkova letalska liga v Moravski Ostravi takoj odpovedala v znak žalovanja svoj letalski dan. Nesrečo je zakrivila sikva nevihta. Kmaki po 8. uri so kmetje iz Gornjega Tervicka in Kostelce opazili gngajoče se letalo, ki ga je hotel pidot na vsak način obdržali v zraku. Ker se je letalo v zračnih višavah večkrat prekopicnilo, v naslednjem hipu ga je pilot sicer naravnal, toda komaj je zavzelo vodoravno lego,
se je odtrgalo desno krao
in letalo je treščilo na tla. Kmet, ki je deiai na polju, pripovednje, da se mu je zdelo, da pilot ne obvlada več letala, potem se je pa desno krilo odtrgalo in letalo je začelo z bliskovito nagiico padati nad bližnji gozd. Pilot je ustavil motor in že je letalo treščilo v gozd. Kmalu so rjribdteli na kraj nesreče kmetje z orožniM. Pogled na kraj nesreče je bifl strahoten. Letalo je odrezalo dvema smrekama vrhove, trup letala je priletel na debelo smreko in kovinasto ogrodje se je ovik> okrog debla, motor s prope-
slavni poljski letalec Zwirko in konstrukter ing« Wigura
lerjem je bil iztrgan iz konstrukcije, eno kolo je bilo odtrgano, desno krilo je ležalo 500 m daleč. Deset korakov od razbitega letala je ležalo eno truplo, bilo je strahovito razmesarjeno. Nesrečnež je priletel s tako silo v drevo, da mu je
lobanjo popolnoma zmečkalo. Imel je večkrat prelomljene roke, desna noga je bila odtrgana od telesa in večkrat zlomljena. V strahovito razmesarjenem truplu so pozneje spoznali konstrukterja ing. Stanislava VVigu-ro. Dobrih 10 korakov od njega je ležalo v grmovju
truplo letalca Zwirka, ki je imel zlomljeno hrbtenico m prebito lobanjo. V njegovih žepih so našli več legitimacij ter nekaj poljskega in češkoslovaškega denarja. Na krai katastrofe je takoj prispela komisija. TrupH so prepeljali v mrtvašnico, razbito letalo so pa zastražili orožniki.
Pokojni Z\virko je bil star 35 let; na mnoerih poljskih m mednarodnih letalskih tekmah se ie odlikoval kot izvrsten letalec, rmel je za seboj že 13 let sforžbe vojaškega pilota. Kot pdlot se je udejstvoval že v poljskih legijah v Rusiji, po uspešni mednarodni tekmi leta 1930 je pa postal poveljnik letalskega oddelka v Lodzu, pozneje pa prk>t letalskega zavoda v Dembliira pri Varšavi. Bil je hladnokrven in pogumen letalec. Svojo letalsko umetnost je pokazal zlasti 1. 1927, ko je zmagaj v drugem letrriku letalskih tekem okrog držav Male aotarrie in Poteke. Več prvih nagrad je odnesel L 1929 m 1930 v tefomab na PoBskem, leta 1929. si je pa rjrdborjl naslov svetovnega rekorderja v v^isnskem poletu s turističnim letalom.
Višek njegove karijere so bfle letošnje mednarodne tekme turističnih letal, ki jih je priredil nemški Aero-kkito v Berlinu. Na svojem letadu RWD —6 poljske konstrukcije z motorjem Genet Major je presenetili vse sjvoge konkurente, zlasti nemške in ftarftam-ske. Na krožnem podetn nad Evropo si je priboril največjo medna rodino trofejo. Nenadoma ga je pa doletela katastrofa tam, kjer je gotovo ni pričakoval. Letel je v viharnem vreonerju in najbrž se je preveč zanašal na svoje letalo, ko se je spntsrH v boj z nevihto.
Z ngim je našel tragično smrt tudi 27 letni konstrukter žog. Stanisiav Wi-gnra. On je bM prvotno ashstemt varšavske rjontehnlke na letalskem oddelku, potem je pa postaji učrteJj na držajvni avtomobilski in r&tarski šoli v Varšavi. Zwtrko zapušča vdovo in 2 letnega sinčka, Wignra pa vdovo. Ž^ostno vest o tragični moževi smrti je zvedela koostrukterjeva žena v Varšavi v cerkvi, kjer je duhovnik s prižnice oznanil tragedijo obeti letalcev
TVRDKA, KI POZNA OKUS NAŠIH DAM
To dokazujejo velike pošiljke prekrasnih damskih oblek, plaščev, edinstveni kosi slikovitih žemperjev in vestic, ki uprav zadivi jo vsako damo. Cene brezkonkurenčne!
L U KIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Občina Ljttbijao* M-eet&i pogrebni tavod
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat. stric in svak, gospod
GOLOB FRANC
esar in posestnik
danes, dne 12. septembra 1932, po daljši, rmikapomi bolezni, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. septembra 1932 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Jernejeva cesta št. 47, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1932.
Vsaka beseda SO par* Plača mo lahko tna% v momimn. ta odgovor znamko/ - Na vprašanja bran znamka m
ZELENA PAPIGA je ušla. Kdor bi jo nadel, naj jo vrne proti nagradi na naslov: I. Logar, Zarnikova ulica št. 9, H. nadstr. 3487
Pranci, sm
Pmdm 'Q6k*b, soproga
rA na, Marija, Pavla, Roža hčere
m ostalo sofodBtro
GRAMOFONSKE PLOŠČE PO DIN 1.— posojuje »šlager« A. Volbenk, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4 (prehod »Viktorija« palače) in Maribor Slovenska ulica št. 18. 70/T
BUKOVA DRVA
prvorazredna, suha in zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. Oziram se samo na ponudbe z najnižjo ceno. Drvara C Praznik, Zagreb, Draškovi-ćeva 52. 3476
AVTO
Lancia Lambda, 27 tipa, generalno popravljen, 6-sedežen, poceni proda Papler, Zagreb, Ra-čkoga uL 3. 3475
GRAMOFON dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši Šlagerji) naprodaj. Istotam se proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta VTTT št. 3, L nadstropje (nova hiša Jesenšek). 3481
AVTO CHEVROLET pol tovorni, v brezhibnem stanju, 500 kgr nosilnosti, proda Avto-delavnica R. Perdan, Celje, Mariborska št. 11. 3474
VZD3NE STEDDLNTKE
lepega, močnega dela, zaradi preselitve prodam po globoko nttafl cenah. Tomo šušter-šič, Sodražica pri Ribnici. 3469
GOSTILNIČARJEM
posestnikom hotelov in restavracij naznanjam, da imam v zalogi še nekaj prav dobrega, na vseh dosedanjih vinskih razstavah priznanega vina Ha-ložana po 3.50 do 5.— Din, franko Poljčane ali Ptuj. — Janko 2unkovič, šolski upravitelj v pok., posestnik in župan, Narapije, p. Majšperg.
3471
ČEBELE
11 A. 2. panjev prodam z vsem priborom za 350 Din. — Do-bovičnik, Vrhnika. 3470
STANOV^
DVA DIJAKA ali dve dijakinji z vso oskrbo v hiši sprejmem. Krasna higije-nična soba, opremljena z novim pohištvom; kopalnica. Naslov pove uprava > Slovenskega Na-roda<. 3482
razno
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14.
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka ulica (nasproti opere)
Vsa: pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
družba z o. z.
J. HLEBŠ
pleskarstvo in sobosli karstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon ^070.
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6
56/T
IVO V OZIDANO HIŠO
davka prosto, prodam s sledečimi pri ti kl i nami: 3 sobe, kuhinja, klet, vodovod, električna napeljava, drvarnica in prikladen vrt za zelenjavo. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se izve pri Antonu Crta, čevljar, Brežice 10-
3472
Pisalna miza
z rolo-zaklopko, v dobrem stanju ohranjena, se kupi. — Ponudbe pod N. T. na upravo »Slovenskega Naroda14
Vsa Ljubljana govori z navdušenjem, da je slavna
Gitta Alpar
pevka, kakršne doslej še nismo slišali!
Njen prvi zvočni film, Čarobna opereta
ČE SRCE IZPREGOVORI
je bila aplavchrana, občinstvo je bilo očarano od Gittinega krasnega petja.
Ne zamudite tega divnega sporeda
Najnovejši UFA zvočni tednik! Predstave ob 4., %& in ^410 zv.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
— Jm. upravo Ja inperacm del Usta: Oton ChrigtoC — Vsi s LJubljani.