URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 14 Ljubljana, sobota 7. junija 1980 Cena 30 dinarjev Leto XXXVII 871. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1980 in na seji Zbora občin dne 28. maja 1980. St. 0100-97/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 akontacija v davčno vsoto za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1980 — prenos več doseženih prihodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 po zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1980 za obveznosti neto republiškega proračuna b) ODHODKI 1. SREDSTVA REZERVE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE dodatna 1 0/e obveznost Socialistične republike Slovenije do sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije na podlagi 3. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78 in 30/79) 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979. 2. člen Prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so' bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979. dinarjev Skupni prihodki proračuna Socialistične ' republike Slovenije so znašali 11.400,016,870,53 od tega: — za obveznosti na ravni Socialistične republike Slovenije — za obveznosti do prispevka proračunu federacije za leto 1979 nerazporejeni prihodki 6.204,587.763,35 4.636,200.000,00 559,229.107,18 3. člen Nerazporejeni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 v višini 559,229.107,18 dinarjev se razporedijo v proračun Socialistične republike Slovenije za leto 1980 na ustrezne postavke prihodkov oziroma odhodkov za naslednje namene: dinarjev a) PRIHODKI 237,854.907,40 — presežek (Javka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1979, ki se prenese kot 2. PRESEŽEK V VISINI se razporedi za naslednje namene: — realizacija programa izobraževanja ter usposabljanja članov delegacij — stroški postavitve spomenika Edvardu Kardelju — po dogovoru o zagotavljanju sredstev za uresničevanje programa proslavljanja 125. obletnice rojstva Mihaila Pupina — regres za skupinska potovanja otrok in mladine — pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji — sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju — projekt Bela krajina — po zakonu o investicijskih vlaganjih — izgradnja in modernizacija sistema obrambe pred točo v SR Sloveniji — nabava opreme za organizacijo republiške osnovne mreže merilnih postaj za varstvo zraka na območju SR Slovenije — odplačilo anuitete za mednarodni kredit SR Slovenije — varnostne naprave dinarjev 62,054.907,40 175,800.000,00 4,960.199,43 316,414.000,35 450.000,00 7,500.000,00 4.448.000. 00 2.500.000. 00 30.000. 000.00 11.050.947.00 25.000. 000.00 15.102.046.00 17.560.000. 00 15.260.000. 00 4,405.261,00 14.900.000. 00 — modernizacija kriminalistič-no-tehničnega centra v SR Sloveniji — sredstva za zagotovitev delovnih pogojev za novo regionalno organiziranost v organih notranjih zadev v zasavskih občinah — sredstva za nabavo orožja pokrajin — nabava terenskih vozil — ureditev vile v Užički ulici v Beogradu — montaža opreme za mikrofilm in AOP — nabava UHF naprav — generalni servis aviona Cessna — za potrebe priprav dolgoročnega plana dinarjev dinarjev — premije za mleko 12,269.228,00 10,000.000,00 — kompenzacije — pokritje razlike v ceni trem 43,'172.695,00 slovenskim dnevnikom 44,221.516,35 5,000.000,00 — izgradnja skladišč za repub- liške blagovne rezerve 30,000.000,00 800.000,00 1,374.307,00 — tekoča proračunska rezerva 4. člen 5,000.000,00 5,000.000,00 Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem listu SRS. 3.500.000. 00 1.700.000. 00 St. 400-61/80 Ljubljana, dne 28. piaja 1980. Skupščina 1,200.000,00 Socialistične republike Slovenije Predsednik 5,000.000,00 Milan Kučan I. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1979 A. PRIHODKI Klasifikacijska številka Plan 1979 po . proračunu in poznejših spremembah Realizacija 1979 Oblika prihodka Podoblika prihodka PRIHODKI Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka ■ * i n Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1.496,000.000 1.558,054.907,40 12 120 Republiški davek iz osebnega dohodka 840,500.000 955,798.221,85 12 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 710,300.000 894,310.511,70 26 Davek iz skupnega dohodka občanov , 20,000.000 25,773.130,85 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 3.066,800.000 3.433,936.771,80 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov za obveznosti na ravni SR Slovenije 496,019.941 496,019.941 21 Temeljni davek od plometa proizvodov za obveznosti do federacije 5.100,000.000 4.636,200.000 22 Posebni republiški davek od prometa proizvo- * z dov in od plačil za storitve 2.427,300.000 2.687,859.125,90 27 Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 20,000.000 30,980.004,40 Skupaj vrsta 2 — Davki 8.043,319.941 7.851,059.071,30 Vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* 71,100.000 42,256.778,95 Prihodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve 8,000.000 7,441.271 61 Ostali prihodki 40,000.000 15,161.01'1,20 Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 119,100,000 64,859.061,15 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1—3) 11.229,219.941 11.349,854.904,25 Prihodki, preneseni po zakonu o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 17/79) 50,161.966,28 50,161.966,28 Skupaj prihodki za razporeditev 11.279,381.907,28 11,400,016.870,53 * — Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-422/73) 25,987.236 St. 14 — 7. VI. 1980 URADNI LIST SRS Stran 921 — Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 45,112.764 B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska številka Razporedna Razporedna skupina podskupina PRIHODKI Plan 1979 po proračunu In poznejših spremembah Realizacija 1979 Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 01-1 Sredstva za redno dejavnost 2.330,850.224 2.280,111.166 01-2 Sredstva za posebne namene 512,301.480,10 502i944.163,10 Skupaj glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 2.843,151.704,10 2.783,055.329,10 03 Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 231,442.761 231,377.254,50 04 04-1 Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih in zakonih 400,621.750,40 350,874.477,65 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 25,353.266 25,342.688,80 04-3 Sredstva za sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 93,516.849 93,516.849 04-4 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 124,801.299,63 124,801.299,60 04-5 Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave 15,959.000 15,954.359,75 Skupaj glavni namen 04 — Negospodarske investicije 660,252.165 610,489.674,80 06 Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost 19,268.500 19,235,525 Glavni namen 07 — Kulturno prosvetna dejav- 07 nost 15,712.160 13,053.509,20 08 Glavni namen 08 — Zaščita borcev NOV in socialno varstvo 915,840.334,85 906,372.083,40 14 ‘ Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva občinam 302,513.848,78 263,825.035 16 16-1 Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo Intervencije v kmetijstvo 418,293.642 405,903.635,10 16-2 Kompenzacije 322,525.358 304;312.870,80 16-3 Blagovne rezerve 159,714.095 159,714.095 16-4 Druge intervencije v gospodarstvo na ravni SR « , Slovenije 154,000.324,50 150,906,260.45 Skupaj glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvo 1.054,533.419,50 1.020,836.861,35 17 Glavni namen 17 — Tekoča proračunska rezerva 51,038.336,05 51,038336,05 18 18-1 Gavni namen 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva Sredstva rezerve SR Slovenije 59,069.000 58,409.800 18-2 Odplačilo kredita, najetega za plačilo obveznosti iz naslova kompenzacij in premij za določene kmetijske proizvode iz II. polletja 1977 ' 39,500.000 Skupaj glavni namen 18 — Krediti, vezana In izločena sredstva 98,569.000 58,409.800 19 19-1 Glavni namen 19 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije iz prenosa neproračunske bilance federacije 260,759.678 246,894.304,95 19-2 Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije za leto 1979 4.823,300.000 4.636.200.000 Skupaj glavni namen 19 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije 5.087,059.678 4.883,094.304.95 Skupaj razporejeni prihodki 11.279,381.907,28 10.840,787.763,35 872. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije .UKAZ o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1980, ki ga plačujejo zavezanci,' ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1980 in na seji Zbora občin dne 28. maja 1980. St. 0100-98/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o vodnem prispevku za leto 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci vodnega prispevka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana oziroma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 in vodnega prispevka niso plačali, plačujejo v letu 1980 vodni prispevek po tem zakonu. 2. člen Zavezanci vodnega prispevka iz posameznih območnih vodnih skupnosti plačujejo vodni prispevek od posameznih osnov po naslednjih tarifah': Vrsta vodnega prispevka In osnova Mura Drava območna vodna skupnost Savinja Dolenj- Gorenj- Sotla ska U!™caa ska Soče Pri morska 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Splošni vodni prispevek od davčne osnove od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, v “/o 1,00 1,21 1,00 1,00 1,00 1,00 1,148 1,50 2. Splošni vodni prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavezanci za plačilo davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih storitev, in sicer od osnov, ki veljajo za plačilo tega davka, v °/e 1,00 1,21 1,00 1,00 1,00 1,00 1,148 1,50 3. Vodni prispevek od proizvedene električne energije din/KWh 0,0053 0,0059 1,00506 0,0055 0,0053 0,0057 0,0060 0,0070 4. Vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo, razen za vodo izkoriščeno oziroma uporabljeno po 6. točki te tarife din/m3 1,40 1,35 1,19 1,29 1,32 1,37 1,417 1,44 6. Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo — din/E 49,30 46,12 40,49 44,18 44,10 46,79 48,58 49,62 6. Vodni prispevek za pitno vodo, ki se oddaja gospodinjstvom in organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo din/m3 0,60 0,56 0,506 0,055 0,53 0,56 0,607 0,64 7. Vodni prispevek za naplavine din/m3 21,00 19,00 16,90 18,40 37,25 30,00 20,25 22,02 8. Vodni prispevek za odvzeto mivko din/m3 — * — — 171,81 245,00 — — 3. člen Zavezanci vodnega prispevka iz 2. člena tega zakona so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije najpozneje do 31. januarja 1981 količine izkoriščene oziroma uporabljene vode ter količine izpuščene onesnažene vode ali drugih onesnaženih snovi za preteklo leto. Zveza vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo. Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-17/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 873. Na podlagi 335. člena in prvega odsUvka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK e spremembah In dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije 1. člen V 1. členu odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21-1355/77, 22-1466/78 in 38-1611/79) se za 2) točko doda nova 3) točka, ki se glasi: >3) do 30. avgusta 1980 — sredstva na tehle računih: Številka Ime računa računa 708 sredstva sklada opreme republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij 718 denarna sredstva rezerv republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij.« 2. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok se ne nanaša na sredstva na naslednjih računih republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij: Številka Ime računa računa 636 žiro računi delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij 708 sredstva za razširitev materialne osnove dela delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij, ki jih pridobijo v okviru svojega dohodka 728 sredstva skupne porabe delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-12/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 874. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1979 in o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov I Potrdi se zaključni račun Narodne banke Slovenije za leto 1979, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 20. februarja 1980 in ki izkazuje: dinarjev — skupne prihodke 521,872.347,01 — odhodke 299,600.492,79 — presežek prihodkov 222,271.854,22 II Presežek prihodkov nad izdatki, dosežen po zaključnem računu Narodne banke Slovenije, vrne Narodna banka Slovenije temeljnim organizacijam združenega dela v sorazmerju z višino obresti, ki so jih v preteklem letu plačale temeljnim bankam za selektivne kredite, pri katerih so bila uporabljena sredstva primarne emisije, in z višino povračila, ki so ga v preteklem letu plačale Narodni banki Slovenije za sredstva odstopljena v trajno uporabo. Temeljne banke so dolžne v 30 dneh od dneva uveljavitve tega odloka poslati Narodni banki Slovenije seznam temeljnih organizacij združenega dela, ki so v preteklem letu uporabljale selektivne kredite, pri katerih so bila uporabljena sredstva iz primarne emisije, z zneskom obresti, ki so jih za preteklo leto plačale za te kredite, ter številko žiro računa posamezne temeljne organizacije združenega dela. Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka in svojih podatkov o povračilih za odstopljena sredstva Narodna banka Slovenije najpozneje v enem mesecu po prejemu seznamov razporedi presežek prihodkov m ga nakaže na žiro račune temeljnih organizacij združenega dela. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-netn listu SRS. St. 400-52/80 * Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 875. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora o temeljih davčnega sistema Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora o temeljih davčnega sistema, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dne 26. marca 1980. St. 422-14/80 Ljubljana, dne" 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 876. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o priložnostnih kovancih Daje se soglasje k predlogu zakona o priložnostni« kovancih, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-289/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina • Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 877. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. in 27. člena, drugega odstavka 60. člena, prvega odstavka 61. člena, 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnice Višjega sodišča v Celju Izvoli se: Tatjana Perčič, za sodnico Višjega sodišča v Celju. St. 111-140/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 878. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter 12. in 27. člena, drugega odstavka 60. člena, prvega odstavka 61. člena, 62. člena in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnice Višjega sodišča v Mariboru Izvoli se: Mira Kirbiš, za, sodnico Višjega sodišča v Mariboru. St. 111-139/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 879. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena zako-. na o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. maja 1980 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanju javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani Razreši se: Branko Bračko, dolžnosti javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani. Imenuje se: Jože Peterca , za javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani. St. 111-57/80 Ljubljana, dne 28. maja 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 880. Na podlagi 18. člena odloka o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Predsedstvo SR Slovenije na svoji seji dne 23. maja 1980 sprejelo ODLOK o razrešitvi generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije Zvonimir Zalar se razreši dolžnosti generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije z 31. majem 1980 zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost. St. 0210-1/74 Ljubljana, dne 23. maja 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1-. r. 881. Na podlagi 18. člena odloka o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Predsedstvo SR Slovenije na svoji seji dne 23. maja 1980 sprejelo ODLOK o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva £R Slovenije Za generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije se imenuje: Cveto Vidmar, diplomirani pravnik. St. 0210-20/80 Ljubljana, dne 23. maja 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 882. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti IV. točke sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja na seji tine 13. maja 1980 odločilo: Ugotovi, se da določba IV. točke sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja (Uradni list SRS, št. 19/75) ni v neskladju z ustavo SR Slovenije in z republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z zveznim zakonom o združenem delu in z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obrazložitev: 1) Navedeni sklep določa v II. točki, da se zavarovalna doba na deldvnih mestih, določenih s tem sklepom, šteje s povečanjem od 1. januarja 1960 dalje. V IV. točki določa, da organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem za delavce na teh delovnih mestih od 1. januarja 1970 dalje in da bo s posebnim aktom določeno, od katere osnove in na kakšen način plačajo organizacije prispevek za čas od L januarja 1970 do 31. decembra 1974. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti IV. točke sklepa je začela s predlogom po 7. točki drugega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije delovna organizacija »Avtoprevoz«, avtotransportno podjetje, Šempeter v Savinjski dolini. Po mnenju predlagatelja IV. točka sklepa ni v skladu z 261. členom ustave SR Slovenije, ki določa, da predpisi in drugi splošni akti — z izjemo posameznih določb zakona — ne morejo imeti učinka za nazaj. 2) Ustavno sodišče ugotavlja, da se določba 261. člena ustave SR Slovenije nanaša na predpise in druge splošne akte organov družbenopolitičnih skupnosti. Ustava ne določa, da samoupravni splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Po zakonu o združenem delu (3. odstavek 577. člena) sme samoupravni splošni akt v skladu z zakonom določati, da ima akt ali da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj le tedaj, kadar to dopušča narava odnosov, ki jih ureja. Navedeni sklep skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS ureja beneficirani e zavarovalne dobe na posebno težkih in za zdravje škodljivih delih. Načela in pogoje za beneficirani e zavarovalne dobe na takih delih in z njim združeno znižanje starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine določata zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76 in 22/78) v ^6. in 57. členu ter republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19/77 in 30/78) v 44. in 45. členu. Zakon ne določa, da skupnost lahko ureja beneficiranje zavarovalne dobe z učinkom za nazaj. Vendar to možnost dopušča sama narava tega instituta, ki ga zakon opredeljuje kot varstveni ukrep, s katerim se delavcem, ki delajo na posebno težkih in za zdravje škodljivih delih, skrajšuje delovna doba, ki je potrebna za pridobitev pravice do pokojnine ali drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in znižuje starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine. V skladu z zakonom je ta varstveni ukrep mogoče uporabiti šele potem, ko se ugotovi, da na takem delu kljub uporabi vseh predpisanih in drugih varstvenih ukrepov obstajajo škodljivi vplivi, ki znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, Zato je v primerih, ko je to mogoče ugotoviti šele po daljšem času, s takšno ugotovitvijo zvezano beneficiranje zavarovalne dobe tudi za nazaj za čas, odkar na takem delu obstajajo okoliščine, ki pogojujejo uporabo tega varstvenega ukrepa. Pri presoji ustavnosti in zakonitosti navedenega sklepa je ustavno sodišče upoštevalo tudi 75. člen zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega' in invalidskega zavarovanja, ki določa, da se pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12. 1972, vključno zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, računa po predpisih, ki so bili v veljavi do omenjenega dne, če ni v zakonu drugače določeno. V skladu s to določbo zveznega zakona skupnost ne more spremeniti beneficiran j a zavarovalne dobe, dopolnjene do 31. decembra 1972, kot je bilo določeno s prejšnjimi predpisi. Ta določba zveznega zakona pa ne ovira skupnosti, da v skladu s svojo pristojnostjo, določeno v 56. členu tega zakona, in v skladu z namenom beneficirani a zavarovalne dobe, ki ga določa zakon, uredi beneficiranje zavarovalne dobe, dopolnjene do 31. decembra 1972 na delih, na katerih se po prejšnjih predpisih zavarovalna doba ni beneficirala, ker še niso bile dognane okoliščine, ki pogojujejo ta varstveni ukrep. St. 14 — 7. VI. 1980 --------------------- V skladu z naravo beneficirani a zavarovalne dobe kot varstvenega ukrepa, s katerim se na določenih delih, na katerih tega ni mogoče zagotoviti z drugimi varstvenimi ukrepi,-uresničuje v ustavi določena pravica delavca do delovnih pogojev, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost, ter do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu, je tudi obveznost organizacij, v katerih se opravljajo taka dela, da plačujejo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ustrezen prispevek za kritje večjih stroškov, ki jih ima skupnost v zvezi z uresničevanjem pravic zavarovancev na podlagi beneficirane zavarovalne dobe in znižane starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine. Ti stroški obsegajo izpadle prispevke zaradi krajše efektivne zavarovalne dobe teh zavarovancev in večje izdatke zaradi daljše dobe uživanja pravic. Zato je v primeru, če je določeno beneficiran j e zavarovalne dobe z učinkom za nazaj, s tem zvezano tudi določanje ustreznih obveznosti organizacij glede prispevka za kritje večjih stroškov skupnosti z učinkom za nazaj. Iz teh razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po drugi alinei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika, dr. Majda Strobl in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar in Franc Simonič. St. U I 126/77-15 Ljubljana, dne 13. maja 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 883. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe odloka Skupščine občine Litija o komunalnem urejanju zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Litija in sklepa Krajevne skupnosti Sava o prispevku pred izdajo soglasja za gradnjo, na seji dne 13. maja 1980. odločilo : Razveljavita se: 1) določba prvega odstavka 10. člena odloka Skupščine občine Litija o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Litija (Uradni list SRS, št. 22/77) in 2) sklep zbora delegatov Krajevne skupnosti Sava z dne 14. aprila 1978 o obveznostih graditeljev, da plačajo za pridobitev soglasja h -gradnji stanovanjske hiše oziroma vikenda krajevni skupnosti prispevek v višini 5.000 din in za pridobitev soglasja h gradnji garaže oziroma za adaptacijo hiše, prispevek v višini 500 din. Obrazložitev: 1) Ustavno sodišče je na pobudo občana, ki je moral za pridobitev soglasja h gradnji družinske sta- novanjske hiše na območju Krajevne skupnosti Sava plačati tej skupnosti prispevek v višini 5.000 din, začelo s sklepom z dne 13. marca 1980 postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pod 2) te odločbe navedenega splošnega akta. Istočasno je ustavno sodišče v zvezi z vloženo pobudo začelo postopek tudi za oceno določbe prvega odstavka 10. člena pod 1) te odločbe navedenega odloka, po kateri je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, predhodno med investitorjem in samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija sklenjena pogodba o oddaji stavbnega zemljišča, v kateri so določeni tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča. Po pojasnilu krajevne skupnosti Sava naj bi s plačilom prispevkov, ki so bili uvedeni z obravnavanim sklepom krajevne skupnosti, investitorji prispevali svoj delež k stroškom gradnje in vzdrževanja komunalnih naprav na območju krajevne skupnosti. 2) Prispevek investitorjev k stroškom za ureditev stavbnega zemjišča, med katere spadajo tudi stroški za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, okvirno ureja zakon o upravljanju in razpolaganju s s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78). Za naselja v občini Litija je to področje urejeno z odlokom o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu In obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč, deloma pa tudi v odloku Skupščine občine Litija o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija (Uradni list SRS, št. 12/78). Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in oba navedena odloka občinske skupščine ne dajejo podlage krajevni skupnosti za določanje obveznosti plačila prispevka, kot je bil uveden z obravnavanim sklepom krajevne skupnosti. Prispevkov k stroškom za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav, pa tudi ni mogoče določiti v pavšalnem znesku. Po 8. in 32. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se za območja, ki niso urejena z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, obseg in način financiranja stroškov priprave in opremljanja stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami določi s. predpisom občinske skupščine. V predpisu se določi, kako delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zagotavljajo v skladu s plani, ki jih sprejemajo za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer, ureditev stavbnega zemljišča za svoje potrebe, in kako združujejo sredstva za te namene (2. odstavek 8. člena zakona). Po določbi 26. člena že navedenega zakona je investitor dolžan povrniti upravljalcu stavbnega zemljišča stroške za pripravo stavbnega zemljišča, ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Sorazmerni del stroškov se po določbi 27. člena navedenega zakona določi na podlagi povprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in vrsto rabe na določenem območju. Povprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjen za kompleksno graditev, preračunano po m* skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Na drugačen način določeni stroški pa niso v skladu z zakonom. Za določbo prvega odstavka 10. člena obravnavanega odloka občinske skupščine, ki pogojuje izdajo gradbenega dovoljenja s predhodno pogodbeno ureditvijo plačila stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, je ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z ustavo in zakonom. Urejanje pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja ne spada v področje upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči, temveč v področje graditve objektov. Za urejanje razmerij s področja graditve objektov je po 321.' členu ustave SR Slovenije pristojna Skupščina SR Slovenije. V zakonu o graditvi objektov v določbah, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja (26. člen) med listinami, ki jih mora investitor predložiti, ni zahtevano soglasje komunalne skupnosti oziroma krajevne skupnosti oziroma dokaz o sklenitvi pogodbe, s katero je urejeno plačilo prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča. Povezava izdaje soglasja h gradnji s predhodnim plačilom prispevka, kot je to uveljavljeno z obravnavanim sklepom krajevne skupnosti ter določba 1. odstavka 10. člena odloka Skupščine občine Litija, ki pogojuje izdajo gradbenega dovoljenja s predhodno sklenitvijo pogodbe, v kateri so določeni tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča, zato nista v skladu z ustavo in zakonom. Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/70) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar in Franc Simonič. St. U I 104/79-18 Ljubljana, dne 13. maja 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 884. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena poslovnika Lovske družine Cankova na seji dne 13. maja 1980 odločilo: Ugotovi se, da 4. člen poslovnika Lovske družine Cankova z dne 15.- aprila 1978 ni v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev: Razsodišče pri Lovski zvezi Slovenije je začelo pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena zgoraj navedenega poslovnika, ki se glasi: »Sredstva, pridobljena iz članskih prispevkov, članarine, nagrad, podpor ter od prireditev in drugih podobnih virov, se lahko porabijo za družinsko poslovanje in vzdrževanje lovskega doma, dočim se sredstva, pridobljena Iz lovišča, uporabljajo tako, kakor določa zakon. Prispevek za lovski dom znaša 3.000 din (ki ga lahko letna skupščina spremeni). Prispevek velja za občane, ki se včlanijo v LD Canova « Ustavno sodišče naj bi ocenilo, ali je navedena določba v skladu z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in z zakonom o društvih, ki določata, da lahko vsak občan postane ob enakih pogojih član lovske družine. Ustavno sodišče ugotavlja, da je lovska družina lovska organizacija, ki se na podlagi lovskogospodar-skega načrta ukvarja z varstvom in gojitvijo divjadi, lovom in uporabo divjadi ter urejanjem in vzdrževanjem lovišča. Divjad je družbena lastnina in kot dobrina splošnega pomena uživa posebno z zakonom določeno varstvo, pri čemer so določene dejavnosti na področju varstva in gojitve divjadi opredeljene z zakonom kot zadeve posebnega družbenega pomena. Organizacija lovske družine ter pravice, obveznosti in odgovornosti članov se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti lovske družine (2.—8. člen zakona o varstvu, gojitvi in,lovu divjadi ter o upravljanju lovišč — Uradni list SRS, št. 25/76). Obravnavani poslovnik lovske družine spada torej med samoupravne splošne akte v smislu 441. člena ustave. V 57. členu navedenega zakona je določeno, da se za poslovanje lovskih družin uporabljajo predpisi o društvih, kolikor ta zakon ne določa drugače. Po določbi 58. člena istega zakona lahko vsak občan postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine, s katerim pa ne sme biti omejeno število članov. V 2. členu zakona o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74) je določeno, da so društva samostojna pri uresničevanju ciljev, ki so določeni v njihovih pravilih. S pravili se po 4. členu tega zakona urejajo tudi način vstopanja v članstvo društva, pravice in dolžnosti članov, pravice in dolžnosti organov društva in viri materialnih sredstev, s katerimi društvo dosega svoj namen. Med temi viri so v 8. členu istega zakona omenjena tudi sredstva, ki jih društvo dobiva od članarine in drugih prispevkov svojih članov. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da lovska družina lahko določi v svojem splošnem aktu poleg članarine še druge prispevke svojih članov kot enega od materialnih virov, s katerimi društvo dosega svoj namen. Navedene zakonske določbe tudi ne preprečujejo lovski družini, da v svojem splošnem aktu določi za občane, ki hočejo postati člani, poseben prispevek za lovski dom. Zato uvedba obveznosti plačevanja tega prispevka z obravnavanem poslovnikom Lovske družine Cankova ni v neskladju z ustavo in zakonom. Kar pa zadeva s&mo določitev višine tega prispevka, gre za samostojen sklep v zvezi z izvajanjem določbe 4. člena poslovnika o obveznosti plačevanja prispevka, ki ga letna skupščina lovske družine samostojno spreminja. Za oceno ekonomske primernosti takšnega sklepa ustavno sodišče ni pristojno. Glede na povedano je ustavno sodišče po 413. členu ustave In skladno s 25, členom zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika, dr. Viktor Damjan in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl. St. U I 4/80-7 Ljubljana, dne 13. maja 1980. Sodnik, ki 'nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Viktor Damjan L r. 885. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku aa oceno ustavnosti in zakonitosti določb odloka Skupščine občine Murska Sobota o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota in določbe meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota, ki jih je sprejela Skupščina samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, Skupščina občine Murska Sobota pa k merilom dala soglasje s sklepom z dne 23. marca 1979, na seji dne 22. maja 1980 odločilo: Razveljavijo se: 1) določba prvega odstavka 12. člena in določba prvega odstavka 45. člena odloka Skupščine občine Murska Sobota o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 31/78); 2) določba 17. člena istega odloka v delu, ki se glasi: »...v nasprotnem primeru pa mora prispevati sorazmerni del stroškov, ki jih določi upravljalee.«, in 3) določbe 2. odstavka 2. točke pod B. stroški opreme, meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota, ki jih je sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 8/79). Obrazložitev: . 1 1) Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo s sklepom z dne 10. 4. 1980 postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 17. člena v izreku te odločbe navedenega odloka in vsebinsko enake določbe iz 2. odst. 2. jč. pod B. stroški opreme v izreku te odločbe navedenih meril, po katerih mora investitor, ki preureja, nadzidava ali prizidava obstoječi objekt, plačati kot prispevek za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč dejanske stroške, če je potrebno zgraditi nove. ali povečati obstoječe komunalne objekte, v nasprotnem primeru pa mora prispevati sorazmeren del stroškov, ki jih določi upravljalee. Istočasno je ustavno vudišče v zvezi z vloženo pobudo začelo postopek tudi za oceno določb prvega odstavka 12. člena in prvega odstavka 45. člena že navedenega odloka Skupščine občine Murska Sobota, po katerih mora investitor stroške za pripravo in opremo stavbnih zemljišč oziroma prispevek za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, plačati upravljalen oziroma krajevni skupnosti pred pričetkom gradnje. 2) Obveznosti investitorjev glede prispevkov k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča, med katere spadajo tudi stroški za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav okvirno opredeljuje zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78). Glede obveznosti investitorja, ki gradi objekt je v zakonu med drugim določeno v 26. členu, da je investitor dolžan povrniti upravljalcu sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Ob- veznost investitorjev, ki preurejajo, nadzidavajo ali prizidavajo že obstoječi objekt pa je v 29. členu zakona posebej opredeljena in zakon določa, da- tak investitor plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavani občinski odlok v določbi 17. člena in v zvezi z njim tudi merila samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota v določbi 2. točke pod B. stroški opreme zavezujeta investitorja, ki preureja, nadzidava ali prizidava že obstoječi objekt k plačilu prispevkov tudi, če v zvezi s preurejanjem, nadzidavo ali prizidavo objekta ni bilo potrebno zgraditi nove komunalne objekte in naprave ali jih povečati. Ker taka ureditev ni v skladu z zakonom,'je ustavno sodišče navedeni določbi odloka in meril v tem delu razveljavilo. Za določbo prvega odstavka 12. člena in prvega odstavka 45. člena obravnavanega občinskega odloka, ki določata, da mora investitor stroške za pripravo in opremo stavbnega zemljišča oziroma prispevek za komunalno urejanje stavbnega zemljišča plačati upravljalcu oziroma krajevni skupnosti pred pričetkom gradnje, je ustavno sodišče ugotovilo, da nista v skladu z ustavo in zakonom, ker za določitev take obveznosti investitorju v zvezi z gradnjo, občinska skupščina ni pristojna. Za urejanje razmerij s področja graditve objektov je po 321. členu ustave SR Slovenije .pristojna Skupščina SR Slovenije. V zakonu o graditvi objektov v določbah, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja (26. člen), le-to pa daje investitorju pravico začeti z gradnjo, ni naveden pogoj, da mora investitor predhodno poravnati stroške za pripravo in opremo stavbnega zemljišča oziroma prispevek za komunalno urejanje stavbnega zemljišča. Glede na vse navedeno, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl. St. U 1121/79-12 Ljubljana, dne 22. maja 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 886. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o spremembi odredbe o preventivnih eeuljeniih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 1. člen V odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1-22/80) se prvi odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Osnovne črede plemenskih goved, ki niso bile pregledane na levkozo goved in osnovne črede goved Kmetijske zadruge Postojna ter plemenjake v osemenjevalnih središčih je treba preiskati na levkozo goved.« 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 322/A-026/80 Ljubljana, dne 15. maja 1980. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. L r. 887. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980, objavlja republiški sekretariat za finance SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, it. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80 In 13/80) V tabeli točke 2 po A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se pri zaporedni številki 3. občina Celje stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,19. St 420-17/79 Ljubljana, dne 23. maja 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 888. Izhajajoč iz skupnih interesov pri izvajanju druž-benoekonomskih in drugih samoupravnih socialističnih odnosov sklenejo raziskovalne skupnosti v SR Sloveniji na podlagi 17. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 75. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SE Sloveniji 1. člen Za odločanje v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v Raziskovalni skupnosti Slovenije, v občinskih raziskovalnih skupnostih ter v področnih raziskovalnih skupnostih in med temi raziskovalnimi skupnostmi, se ustanovi posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: sodišče). Ime sodišča je: »Sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji«. Sedež sodišča je v Ljubljani. 2. člen Sodišče je samostojni družbeni organ, ki opravlja v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja sodno funkcijo v mejah svoje z ustavo, zakonom in s tem sporazumom določene pristojnosti. 3. člen Sodišče spremlja in proučuje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje funkcije in daje skupščinam raziskovalnih skupnosti predloge za preprečevanje družbeno nevarnih In škodljivih pojavov, za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 4. člen Sodišče je za svoje delo odgovorno skupščinam raziskovalnih skupnosti, udeleženk tega sporazuma. Sodišče je dolžno vsaj enkrat letno poročati skupščinam udeleženk o svojem delu ter o izvajanju predpisov in samoupravnih aktov pri izvrševanju sodne funkcije, kot tudi o opaženih napakah in pomanjkljivostih pri njihovem izvajanju in uporabi v raziskovalnih skupnostih. 5. člen ' Sodišče odloča na I. stopnji v sporih: 1. o sklenitvi in izvajanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi raziskovalne skupnosti oziroma zveze ali združenja raziskovalnih skupnosti; 2. o sprejetju statuta oziroma drugega ustreznega ajeta v raziskovalnih skupnostih ter o razmerjih, ki jih urejajo ti akti; 3. o skladnosti samoupravnega splošnega akta raziskovalne skupnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti skladen; 4. o sklepu organa raziskovalne skupnosti ali njene enote, sprejetem v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom ali predpisom; 5. o kršitvi samoupravne pravice s posamičnim aktom ali dejanjem organa raziskovalne skupnosti ali njene strokovne službe; 6. o kršitvi s samoupravnim aktqp ali s predpisom določenih pravic in dolžnosg organov raziskovalne skupnosti ali njene enote; 7. o samoupravnih pravicah in dolžnostih iz razmerij med izvajalci in uporabniki raziskovalnih storitev oziroma njihovimi organizacijami in skupnostmi glede svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev ter skupnega odločanja o opravljanju raziskovalne dejavnosti v skladu s skupnimi interesi; 8. o samoupravnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, njihovih organizacij in skupnosti kot članov raziskovalne skupnosti ter kot članov združenja ah zveze raziskovalnih skupnosti; 9. o združevanju sredstev proti volji delavcev ali z namenom odtujevanja dela dohodka temeljnim organizacijam združenega dela; 10. o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov med raziskovalnimi skupnostmi glede usklajevanja planov in programov ali glede uresničevanja načel vzajemnosti in solidarnosti in drugih skupnih interesov in ciljev ter o pravicah in obveznostih iz teh sporazumov; 11. o samoupravnih pravicah delavcev, ki opravljajo strokovna in administrativno-tehnična opravila za raziskovalne skupnosti, da oblikujejo delovno skupnost in da v njej pridobivajo dohodek na osnovi svobodne menjave dela ter o njihovih drugih pravicah, določenih v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom ali s pogodbo med raziskovalno skupnostjo in njeno delovno skupnostjo; 12. o drugih samoupravnih odnosih v raziskovalnih skupnostih in med njimi ter V njihovih zvezah in združenjih, če je odločanje v teh sporih lahko v pristojnosti sodišča. 6. člen Sodišče ne more reševati sporov o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, kot tudi ne sporov o drugih samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij. I 7. člen Na drugi stopnji o sporih odloča kot pritožbeno' sodišče Sodišča združenega dela SR Slovenije. 8. člen Sodišče sestavljajo predsednik sodišča in 21 sodnikov. Predsednik sodišča in sodniki ne morejo biti v delovnem razmerju v tem sodišču, niti v delovni skupnosti, ki opravlja delo za sodišče. Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo predsednik sodišča in sodniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije. 9. člen Predsednika sodišča in sodnike volijo skupščine udeleženk tega sporazuma za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Izvoljeni so, kadar so jih izvolile vse skupščine udeleženk iz 17. člena tega samoupravnega sporazuma. Predsednik sodišča in sodniki se volijo na podlagi skupne kandidatne liste. Ce kandidat ni izvoljen v skupščinah vseh udeleženk, se za to sodniško mesto ponovi kandidacijski postopek in opravijo nove yolit-ve. Predsednik sodišča oziroma so'dnik je razrešen, če ga razreši skupščina le ene udeleženke. 10. člen Kandidacijski postopek za izvolitev predsednika sodišča in sodnikov se izvede v vseh občinskih in področnih raziskovalnih skupnostih In v Raziskovalni skupnosti Slovenije. Raziskovalne skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena evidentirajo možne kandidate, nato pa skup- ščina Raziskovalne skupnosti Slovenije sprejme skupno kandidatno listo. V skupni kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov kolikor je prostih sodniških mest. Skupna kandidatna Usta mora biti sestavljena tako, da je iz vrst kandidatov, evidentiranih^v občinskih raziskovalnih skupnostih, vsaj po en kandidat iz vsakega okoliša (13. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovamju Raziskovalne skupnosti Slovenije). V kandidacijskem postopku raziskovalne skupnosti sodelujejo z organizacijami SociaUstične zveze delovnega ljudstva. 11. člen Predsednik sodišča predstavlja in zastopa sodišče, organizira delo sodišča v skladu s predpisi, samoupravnimi splošnimi akti in s tem samoupravnim sporazumom. Ce je predsednik sodišča odsoten ali zadržan, ga nadomešča sodnik, ki ga določi predsednik. Sodišče sodi v senatu treh sodnikov. Predsednik sodišča določa sestav senatov v skladu z zakonom in po načelih, ki jih določi zbor sodnikov. 12. člen Sodišče opravi narok v kraju, ki je najbolj primeren glede na gospodarnost in na smotrnost postopka. Predsednik sodišča in sodniki imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka in stroškov v zvezi z delom v sodišču ter pravico do nagrade za opravljeno delo, ki jo določa splošni akt Raziskovalne skupnosti Slovenije. 13. člen Strokovna in administrativno-tehnična dela za sodišče opravlja strokovna služba Raziskovalne skupnosti Slovenije v okviru svojih delovnih nalog. Strokovna služba je dolžna omogočiti pogoje za nemoteno delo sodišča in se pri tem ravnati po napotkih predsednika sodišča. 14. člen Povračila in nagrade sodnikom ter druge izdatke v zvezi z delom sodišča izplačuje Raziskovalna skupnost Slovenije iz sredstev določenih s finančnim načrtom sodišča. Odredbodajalec za ta sredstva je predsednik sodišča. 15. člen Postopek pred sodiščem je brezplačen. Vsak udeleženec v postopku trpi svoje stroške. 16. člen Sodišče prične z delom dne 1. junija 1980. 17. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejo skupščine občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti in skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije. Za veljavnost sporazuma pa je potrebno, da k sporazumu pristopi najmanj 15 raziskovalnih skupnosti. Dan, ko je sporazum sklenjen, ugotovi in objavi izvršilni odbor skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije. 18. člen K sklenjenemu sporazumu lahko kadarkoli pristopi vsaka raziskovalna skupnost v SR Sloveniji. 19. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati sklep o ustanovitvi sodišča združeneglt dela za področje raziskovalne dejavnosti, ki ga je sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na svoji seji dne 28. decembra 1978. 20. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ta sporazum so sprejele: Raziskovalna skupnost Sovenije, občinske raziskovalne skupnosti Dravograd, Črnomelj, Krško, Ravne na Koroš-kem, Izola, Šmarje pri Jelšah, Koper, Brežice, Raziskovalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad, PRS za geologijo, rudarstvo in metalurgijo, občinska raziskovalna skupnost Zagorje ob Savi, občinska raziskovalna skupnost Nova Gorica, PRS za vzgojo in izobraževanje, PRS za humanistične in zgodovinske vede, PRS za družboslovje, PRS za ekonomske in prostorske vede, PRS za biomedicinske vede, PRS za gozdarstvo, lesarstvo, papir-ništvo in grafiko, PRS za energetiko, PRS za strojništvo, PRS za geologijo, rudarstvo in metalurgijo, PRS za kemijo, kemijsko tehnologijo in biokemijo, PRS za tekstil in usnjarstvo, PRS za matematično-fi-zikalne vede, PRS za avtomatiko, računalništvo in informatiko, PRS za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo. 889. Izvršni odbor skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije je na svoji seji dne 5. maja 1980 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum e ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji in da so izvoljeni predsednik in sodniki tega sodišča Izvršilni odbor skupščine Raziskovalne skupnosti Sovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji sklenjen, ker je predlog samoupravnega sporazuma sprejelo potrebno število skupščin raziskovalnimi skupnosti. Izvršilni odbor tudi ugotavlja, da so bili v skladu z 9. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji izvoljeni predsednik in sodniki tega sodišča. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS skupaj z besedilom samoupravnega sporazuma in listo izvoljenih sodnikov in predsednika sodišča. St. 03/80-1 Ljubljana, dne 13. maja 1980. Predsednik izvršilnega odbora skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Prof. dr. Vladimir Klemenčič 1. r. 890. Izvršni odbor skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije na seji dne 5. maja 1980 ugotavlja, da so bili na skupščinah raziskovalne skupnosti soglasno izvoljeni naslednji člani in predsednik sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti: Predsednik: Božidar Todorovič, Temeljno sodišče Ljubljana, (predlagatelj ORS Bežigrad) Sodniki: Ivan Voh, Železarna Jesenice (predlagatelj ORS Jesenice), Danilo Gubana, OZD Iplas Koper (predlagatelj ORS Izola), Ivan Rotdajč, Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota (predlagatelj ORS Murska Sobota), Bogomir Strašek, TOZD Kovinarstvo, Ljubno (predlagatelj ORS Mozirje), Leon Mikek, Helios j Domžale (predlagatelj ORS Domžale), Ludvik Mali, Velenje (predlagatelj PRS za energetiko), Valentin Skubic, VTOZD za veterinarstvo BTF (predlagatelj PRS za kmetijstvo, živilstvo In veterinarstvo), Aleksandra Oblak, Vozila Šempeter (predlagatelj ORS Nova Gorica), Milan Gričar, Mehanika, Trbovlje (predlagatelj ORS Trbovlje), Anton Jezernik, VTS Maribor (predlagatelj PRS za avtomatiko), Ivan Binički (predlagatelj ORS Krško), Robert Ceglar, Razvojni center Celje (predlagatelj ORS Celje), Franc Sanič (predlagatelj ORS Sežana), Jože Stefan, Javor Pivka (predlagatelj ORS Postojna), Slavko Klemenšek, Filozofska fakulteta (predlagatelj PRS za humanistične in zgodovinske vede), Irena Savelj, Muzej Murska Sobota (predlagatelj PRS za humanistične in zgodovinske vede), Janez Pečar, Institut za kriminologijo (predlagatelj PRS za družboslovje), Franci Polak, Zveza sindikatov Slovenije (predlagatelj PRS za družboslovje), Marjan Dolenc, Institut za ekonomske raziskave (predlagatelj PRS za ekonomske in prostorske vede), Vera Rojs, VTO TOZD Osnovna šola Šmarje pri Jelšah (predlagatelj ORS Šmarje pri Jelšah), Vojko Ozim, VTS Maribor (predlagatelj ORS Maribor). Predsednik izvršilnega odbora skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Prof. dr. Vladimir Klemenčič 1. r. 891. Na podlagi 2., 3 in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in odloka o družbeni kontroli cen za premog vseh vrst, naravni plin in karboplin (Uradni list SFRJ, št. 38/79) ter na podlagi odloka o zadržanju cen premoga (Uradni list SRS, št. 3/80) in na podlagi družbenega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 8/80) so sklenili proizvajalci premoga in potrošniki premoga SPORAZUM o spremembah zadržanih cen za komercialni premog 1. Predstavniki proizvajalcev premoga In predstavniki potrošnikov premoga so dne 23. aprila 1980 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za komercialni premog. 2. Cene vseh vrst komercialnega premoga se na toplotno enoto izravnajo s cenami energetskega premoga, to je premoga, ki ga rudniki prodajajo termoelektrarnam in toplarnam. Podpisniki sporazuma se strinjajo, da se cene komercialnega premoga spreminjajo sporedno s spremembo cen energetskega premoga. 3. Na dan podpisa sporazuma so cene komercialnega premoga na toplotno enoto take: RLV ZPT Senovo Kanižarica Laško 51,16 din/G J 71,05 din/GJ 71,88 din/GJ 70,82 din/GJ 71,80 din/GJ Zgoraj navedene cene premoga veljajo fco naloženo na prevozno sredstvo na rudniški separaciji. Krško, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Pamučna industrija Duga Resa, Dom Smreka Maribor, ERA Velenje, Gozdno Gospodarstvo Brežice, Hmezad Žalec, Kurivoprodaja Ljubljana, Kurivo Nova Gorica, Kočna Kamnik, KFD Dob Mirna, Kmetijska zadruga Mozirje, Les Ptuj, Loka Škofja Loka, Mercator KK Sevnica, Mercator Hrastnik, Merkur Kranj, Napredek Domžale, Potrošnik Murska Sobota, Prvi junij Trbovlje, Savinja Mozirje. 892. Na podlagi 2., 3. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o zadržanju cen premoga (Uradni list SRS, št. 3/80) in uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 34/72) Zavod SR Slovenije za cene izdaja soglasje k sporazumu o spremembi zadržanih cen za komercialni premog, ki so ga podpisali predstavniki proizvajalcev in potrošnikov komercialnega premoga dne 23. 4. 1980, s tem da se na toplotno enoto (GJ) izenačijo cene komercialnega premoga s sedaj veljavnimi cenami energetskega premoga. Sporazum o spremembi zadržanih cen za komercialni premog začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, cene iz sporazuma pa se pričnejo uporabljati od 23. 4. i980 dalje. St. 31.12-01/80 In Ljubljana, dne 23. aprila 1980. V. d. direktorja Zavoda SR Slovenije za cene Franc Baggla, dlpL inž. L r. 4. V primeru prodaje komercialnega premoga po cenah na enoto mase (v din/tono) premogovniki izračunajo ceno posameznih vrst premoga na osnovi njihove poprečne letne spodnje kalorične vrednosti, dosežene v predhodnem letu, in s sporazumom določenih cen toplotne enote premoga (v din/GJ). Tako oblikovane cenike premogovniki pošiljajo v vednost Zavodu SR Slovenije za cene. 5. Ceniki posameznih asortimentov, izračunani v smislu 4. točke tega sporazuma, so njegov sestavni del. 6. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene s svojo odločbo št. 31.12-01/80 In ž dne 23. aprila 1980. 7. Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 23. aprila 1980 dalje. Proizvajalci premoga: Rudnik lignita Velenje, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik rjavega premoga Senovo, Rudnik rjavega premoga Kanižarica, Rudnik rjavega premoga Laško. Kupci premoga: Belsad Črnomelj, Brest Cerknica, Cinkarna Celje, Kmetijski kombinat Ptuj, Tekstilin-dus Kranj, Tovarna celuloze in papirja Duro Salaj, REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 893. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28-1300/79 in 29-1332/79) sta skupščini Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in Zagorje na sejah obeh zborov 22. aprila 1980 in 13. maja 1980 sprejeli SKLEP o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah In obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo za 25 odstotkov in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 30 din 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 90 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 30 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 3 * * * 7 — za vsako zalivko 30 — za polno kovinsko prevleko 225 — za vse druge prevleke 270 — za inlay nazidek 150 — za vsako krono 333 — za- vsak člen v mostovni konstrukciji 150 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 52 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 67 — za gred, opornico ali jahač 180 — za vsako totalno protezo 430 — za vsak obturator 67 — za vsako parcialno protezo 600 — za vsako začasno protezo 450 — za vsako bazo kovinske proteze 750 — za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 525 — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 750 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 75 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 73 5. Za vsak rentgenski posnetek v ambulan- tah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 7 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 45 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 90 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna),ki so registrirana, kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 22 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 150 10. za proteze, ortotične pripomočke, apa- rate za ekstenzije in prosto stoječi postelnji trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 225 11. za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji 225 12. za ortopedsko obutev 450 13. za kilni pas 225 14. za bergle 45 15. za inhalator, aparat za aerosol 60 16. za očala 60 din 17, za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 135 18. za očesno protezo 150 19. za lasulje zaradi trajno izražene pleša- vosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 135 20. za ojačevalni slušni aparat 225 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 300 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 375 2 Ta sklep nadomesti sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in Zagorje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25-1185/79. 3 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-4/78 Ljubljana, dne 15. maja 1980. 894. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica dna 22. aprila 1980 na skupni seji obeh zborov sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje 1. člen S tem sklepom se za leto 1980 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 in dogovorjene z aneksom št. 2 ter se opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah: Občinska 'zdravstvene skupnost Prispevna stopnja Iz osebnega dohodka Iz dohodka Ribnica 5,88 1,33 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje, znašajo: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda 17 odstotkov, b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.200 din. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi davčni organ za preteklo leto. Če je osebni dohodek, ugotovljen po prvem odstavku tega člena nižji od 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, se plačuje prispevek od 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek od osnove, ki je 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. 5. člen Osebe, kt opravljajo Intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci: prtljažni nosači, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artlsti-plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki in književniki del ter drugi znanstveni delavci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 6. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi, plačuje delovna organizacija prispevek od mesečnih osnov, določenih po prvem odstavku tega člena. 7. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4., 5. in 6. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 8. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na posameznega upravičenca. 9. člen Tujci, zaposleni v tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, ki niso državljani držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno ustrezno konvencijo o zdravstvenem zavarovanju in se po mednarodnem sporazumu zavarujejo v skupnosti. plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo (za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti) po skupni prispevni stopnji iz drugega člena tega sklepa. Tujci, ki se zavarujejo v skupnosti samo za neposredno zdravstveno varstvo (brez pravic do drugih oblik socialne varnosti) plačujejo prispevek po stopnji 6,53. Osnova za odmero in plačevanje' prispevka iz prejšnjih dveh odstavkov je bruto osebni dohodek delavca, ki je razviden iz delovne pogodbe, sklenjene med delavcem in tujo (mednarodno) organizacijo in ki jo delavec predloži ob prijavi v zavarovanje. Ce delavec iz prejšnjega odstavka prejema osebni dohodek ali del osebnega dohodka v tuji valuti, se leta za ugotovitev osnove preračuna v dinarje po tečajni listi narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko prispevek dospe v plačilo. 10. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za uživalce prejemkov Iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevke za zdravstveno varstvo po posebnem sporazumu med skupnostmi. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. 11. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa in za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavee-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega d?la ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci zaslužka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, po stopnji 6 odstotkov od bruto zaslužka 12. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo "neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, }>rispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela po prispevni stopnji, iz osebnega dohodka po 2. členu tega sklepa. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 30. decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 18/79). 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-1/80 Ljubljana, dne 15. maja 1980. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 895. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11/79), 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni lis SRS, št. 2/78) in določil dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu Ljubljani za leto 1979 je Skupščina mesta Ljubljanle na 30. seji zbora združenega dela, dne 24. aprila 1980 in na 27. seji zbora občin dne 24. aprila 1980 sprejela - ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1979 II. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 11.847.156.45 1,000.000,00 10.847.156.45 3. člen Presežki prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1979 iz 2. člena se razporedijo: din I. Iz presežka proračuna ' 191.422,25 — Za prenos v proračun za leto 1980 191,422,25 II. Iz presežka sredstev rezerv 10,847.156,45 — za prenos v sredstva rezerv kot prihodek 1980 10,847.156,45 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1979, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen I. Zaključni račun proračuna izkazuje: din — prihodke 268,073.023,40 — odhodke 267,881.601,15 — presežek prihodkov nad odhodki 191.422,25 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 400-3/80 Ljubljana, dne 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1979 prihodkov PrUlodM Skupaj din Razpored prihodkov Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov družbeno- 01 Dejavnost družbenopolitičnih skup. 172.771.673 političnih skupnosti 02 Ljudska obramba 11.976.000 SOB Ljubljana Bežigrad 48.219.212 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- SOB Ljubljana Center 140.674.454 nizacij in društev 15.212.507 SOB Ljubljana Moste-Polje 10.709.775 04 Negospodarske investicije 48.208.137 SOB Ljubljana Šiška 44.965.923 06 Znanstvena dejavnost 7.468.324 SOB Ljubljana Vič-Rudnik 16.489.636 07 Kulturno prosvetna dejavnost 447.562 Skupaj 261.059.000 10 Komunalna dejavnost 5.248.281 6 Lastni prihodki upravnih organov 7.014.023 17 Tekoča proračunska rezerva in ob- veznosti 'iz preteklih let 3.868.527 18 Sredstva rezerve 2.680.590 Skupaj 267.881.601 Prenos v proračun za> leto 1980 191.422 Skupaj prihodki 268.073.023 Skupaj razpored prihodkov 268.073.023 896. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in na predlog Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1980 in na 28. seji zbora občin dne 29. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/77 in 7/79) se spremeni besedilo 2. člena tako, da se glasi: »Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalnih storitev in sicer: din — kanalščine za m3 porabljene vode 0,77 — vode za m3 porabljene vode 0,77 — energije (ogrevalne toplote in plina) za 1 MWh 86,95 din odnosno za 1 Gcal 100,95 pri čemer 1 MWh predstavja 0,86 Ge«.. Plin iz omrežja plačujejo potrošniki od m3 potrošenega plina in znaša prispevek ob ceni za m3 din — mestnega plina 0,42 — zemeljskega plina 0,97 — mešanega plina 1,31 — uparjenega plina 2,83 Sredstva prispevka iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za odplačilo anuitet in obresti kreditov za izgradnjo objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki so predvideni s plani in programi ter se združujejo pri Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 2. člen Prvi odstavek 3. člena "odloka se spremeni tako, da se glasi: »Uporabniki javnih tržnih površin plačujejo prispevek ob uporabnini: — za prosti trg — 3 din na dan za m3 prodajne površine, — ob rezervaciji — 65 din mesečno za rezervirano vogalno prodajno klop; 55 din mesečno za rezervirano prodajno klop v vrsti, — za stalna prodajna mesta v pokritih tržnicah — 33 din mesečno za m3 prodajne površine. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-1/80 Ljubljana, dne 29. maja 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 897. Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 56. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1980 in na 28. seji zbora občin, dne 29. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane 1. člen V odloku o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 18/76 in 11/77) se v 2. odstavku 1. člena doda nova druga alinea, ki se glasi: »— gospodarjenje s prostorom in objekti, namenjenimi za avtobusni potniški promet.« 2. člen Dopolni se besedilo 2. člena tako, da se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi: ' »7.: Avtobusna postaja Ljubljana.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-8/77 Ljubljana, dne 29. maja 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič L r. 898. Na podlagi 11. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov In naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) in 54. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) objavlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane SEZNAM obstoječega stanja imen naselij, ulic, cest in trgov po občinah na območju mesta Ljubljane dne 15. maja 1980 OBČINA LJUBLJANA 8. Bratinova ulica 20. Cesta 24. junija 34. Fabianijeva ulica BEŽIGRAD 9. Bratov Čebuljev 21. Cargova ulica 35. Forsterjeva ulica ulica 22. Čerinova ulica 36. Franketova ulica 1. Beričevo 10. Bratov Jakopičev 23. Črnuška cesta 37. Funtkova ulica 2. Brinje v ulica 24. Crtomirova ulica 38. Gača 3. Dol pri Ljubljani 11. Bratov Kunovarjev 25. Danile Humarjeve 39. Gameljska cesta 4. Kleče pri Dolu ulica ulica 40. Glavarjeva ulica 5. Ljubljana — del 12. Bratovševa ploščad 26. Dečkova ulica 41. Glinškova ploščad 13. Carja Dušana ulica 27. Dečmanova ulica 42. Godeževa ulica 1. Allendejeva ulica 14. Celjska ulica 28. Dermotova ulica 43. Gogalova ulica 2. Apihova ulica 15. Cerkova ulica 29. Detelova ulica 44. Gorjančeva ulica 3. Belokranjska ulica 16. Cesta Ceneta 30. Dimičeva ulica 45. Grafenauerj evo 4. Bevkova cesta Stuparja 31. Dravska ulica ulica 5. Bežigrad 17. Cesta na Brod 32. Einspielerjeva uli- 46. Grassellijeva 6. Borutova ulica 18. Cesta v Pečale ca ulica 7. Brankova ulica 19. Cesta v Podboršt 33. Endliherjeva ulica 47. Grinto- ”ka ulic 48. Hacquotova ulica 49. Herbersteinova ulica 50. Hošiminhova ulica 51. Hranilniška ulica 52. Hubadova ulica 53. Ipavčeva ulica 54. Izletniška ulica 55. Jakšičeva ulica 56. Janševa ulica 57. Jarnikova ulica 58. Jarše 59. Jarška cesta (del) 60. Ježa 61. Ježica 62. Kadilnikova ulica 63. Kalingerjeva ulica 64. Kališnikov trg 65. Kamniška ulica 66. Kardeljeva ploščad 67. Kaspretova ulica 68. Katreževa pot 69. Kleče 70. Kocbekova ulica 71. Kočenska ulica 72. Kolarjeva ulica 73. Komanova ulica 74. Koroška ulica 75. Koželjeva ulica 76. Kratka pot 77. Križna ulica (del) 78. Kržičeva ulica 79. Kumrovška ulica 80. Kurilniška ulica (del) 81. Kušarjeva ulica 82. Kuzmičeva ulica 83. Lambergarjeva ulica 84. Lavričeva ulica 85. Likozarjeva ulica 86. Linhartova cesta (del) 87. Livarska ulica 88. Luize Pesjakove ulica 89. Lužiško-srpska ulica 90. Majaronova ulica 91. Magajnova ulica 92. Mala vas 93. Mariborska ulica 94. Marice Kovačeve ulica 95. Mašera-Spasičeva ulica 96. Matjaževa ulica 97. Med hmeljniki 98. Meškova ulica 99. Mire Lenardičeve ulica 100. Mislejeva ulica 101. Mlinska pot 102. Mucherjeva ulica 103. Na brežini 104. Nade Ovčakove ulica 105. Nndgorlea 108. Na produ 107. Na Žalah 108. Neubergerjeva ulica 109. Novakova ulica 110. Novinarska ulica 111. Obvozna cesta 112. Ogrinčeva ulica * 113. Okrogarjeva ulica 114. Omahnova ulica 115. Parmova ulica 116. Pasterkova pot 117. Pavlovčeva ulica 118. Pečarjeva ulica 119. Pegamova. ulica 120. Peričeva ulica 121. Petričeva ulica 122. Planinska cesta 123. Pleteršnikova ulica 124. Pod klancem 125. Podmilščakova ulica 126. Popovičeva ulica 127. Posavskega ulica 128. Pot Draga Jakopiča 129. Pot k Savi 130. Pot k sejmišču 131. Pot v Hrastovec 132. Pot v hribec 133. Prekmurska ulica 134. Preradovičeva ulica 135. Presetnikova ulica 136. Pribinova ulica 137. Primožlčeva pot 138. Ptujska ulica 139. Ravbarjeva ulica 140. Reboljeva ulica 141. Robbova ulica 142. Robičeva ulica 143. Rodičeva ulica 144. Rožanska ulica 145. Samova ulica 146. Saveljska cesta 147. Savlje 148. Savska cesta (del) 149. Seliškarjeva ulica 150. Simončičeva ulica 151. Slovenčeva ulica 152. Smoletova ulica 153. Stadionska ulica 154. Staničeva ulica 155. Stara Ježica 156. Stare Črnuče 157. Stoloniška ulica 158. Stoženska ulica 159. Stožice 160. Strmec • 161. StmiŠeva cesta 162. Svetosavska ulica 163. šarhova ulica 164. Šerkova ulica 165. Šmartinska cesta (del) 166. štebijeva cesta 167. Stembalova ulica 168. Tesovnlkova ulica 169. Titova cesta (del) 170. Tolstojeva ulica 171. Tomačevo 172. Tomačevska cesta 173. Topniška ulica 174. Trebinjska ulica 175. Trg VIL kongresa ZKJ 176. Trg 9. maja 177. Triglavska ulica 178. Trstenjakova ulica 179. Turnerjeva ulica 180. Udvančeva ulica 181. Ulica aktivistov 182. Ulica bratov Židan 183. Ulica Koroškega bataljona 184. Ulica Majke Jugovičev 185. Ulica narodne zaščite 186. Ulica padlih borcev 187. Ulica Pohorskega bataljona 188. Ulica prvoborcev 189. Ulica Rezke Klopčič 190. Ulica Staneta Severja 191. Ulica 7. septembra 192. Ulica 29. hercegovske divizije 193. Valihunova ulica 194. V dolini • 195. Velikovška ulica 196. Verdnlkova ulica 197. Vilharjeva cesta (del) 198. Vodovodna cesta (del) 199. Vojkova ulica 200. Za gasilskim domom 201. Zagrebška ulica 202. Za Partizanskim domom 203. Zasavska cesta 204. Zupanova ulica 205. Žolgarjeva ulica 6. Podgora pri Dolskem 7. Podgorica 8. Šentjakob ob Savi 9. Videm 10. Zaboršt pri Dolu 11. Zajelše OBČINA LJUBLJANA CENTER 1. Ljubljane — del 1. Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Ajdovščina 3. Ambrožev trg 4. Aškerčeva cesta (del) 5. Barvarska steza 6. Beethovnova ulica 7. Bohoričeva ulica 8. Bolgarska vilica 9. Borštnikov trg 10. Breg 11. Brejčeva ulica 12. Cankarjeva cesta 13. Cankarjevo nabrežje 14. Celovška cesta (del) 15. Cesta slovenskih kmečkih uporov 16. Cesta 27. aprila (del) 17. Cesta VIL korpusa 18. Cigaletova ulica 19. Cigler jeva ulica 20. Ctmpermanova ulica 21. Ciril-Metodov trg 22. Cojzova cesta (del) 23. Čevljarska ulica 24. Čopova ulica ?5 Cufarieva v11—' 26. Dalmatinova ulica 27. Bolničarjeva ulica 28. Dvorni trg 29. Dvofakova ulica 30. Emonska cesta (del) 31. Erjavčeva cesta 32. Friškovec 33. Gallusovo nabrežje 34. Gerber) evo stopnišče 35. Gestrinova ulica 36. Gledališka pasaža 37. Gledališka stolba 38. Glonarjeva ulica 39. Gornji trg 40. Gorupova ulica (del) 41. Gosposka ulica 42. Gosposvetska cesta 43. Grablnvieeva ulica 44. Gradišče • 45. Grajska planota 46. Grajski drevored 47. Gregorčičeva ulica 48. Gruberjevo nabrežje 49. Grudnovo nabrežje 50. Hre deckega cesta (del) 51. Hrenova ulica 52. Hribarjevo nabrežje 53. Hrvatski trg 54. Hudovemikova ulica 55. Igriška ulica 56. Ilirska ulica 57. Jakopičev drevored (del) 58. Jakopičevo sprehajališč«. 59. Janežičeva cesta 60. Japljeva ulica 61. Jenkova ulica 62. Jurčičev trg 63. Kapiteljska ulica 64. Kapusova ulica 65. Karlovška cesta 66. Kastelčeva ulica 67. Kersnikova ulica 68. Kidričeva ulica 69. Kleparska steza 70. Ključavničarska ulica 71. Knafljev prehod 72. Koblarjeva ulica (del) 73. Komenskega ulica 74. Kopitarjeva ulica 75. Korytkova ulica 76. Kotnikova ulica 77. Kratka steza 78. Krekov trg 79. Kristanova ulica 80. Križevniška soteska 81. Križevniška ulica 82. Krojaška ulica 83. Kumanovska ulica 84. Leninov park 85. Levstikova ulica 86. Levstikov trg 87. Lipičeva ulica 88. Lončarska steza 89. Mačja steza 90. Mačkova ulica 91. Majstrova ulica 92. Malenškova ulica 93. Marxov park 94. Masarykova cesta 95. Medarska ulica 96. Merosodna ulica 97. Mesarska cesta 98. Mestni trg 99. Metelkova ulica 100. Miklošičeva cesta 101. Močnikova ulica 102. Moša Pijadejeva-cesta 103. Mumikova ulica (del) 104. Na Stolbi 105. Nazorjeva ulica 106. Nebotičnikov prehod 107. Njegoševa cesta 108. Novi trg 109. Ob Ljubljanici (del) 110. Obrežna steka 111. Osojna pot 112. Osojna steza 113. Ovinki 114. Peternelova ulica 115. Petkovškovo nabrežje 116. Plečnikov trg 117. Ploščad Borisa Kraigherja . 118. Podhod Ajdovščina 119. Pod Trančo 120. Pod turnom 121. Pogačarjev trg 122. Poljanska cesta 123. Poljanski nasip 124. Pot na Golovec 125. Potočnikova ulica 126. Potrčeva ulica (del) 127. Povšetova ulica (del) 128. Praprotnikova ulica 129. Pražakova ulica 130. Prečna ulica 131. Predor pod Gradom 132. Prešernova cesta (del) 133. Prešernov trg 134. Prežihova ulica 135. Prijatljeva ulica 136. Prisojna ulica 137. Privoz 138. Prule 139. Puharjeva ulica 140. Razgledna steza 141. Reber 142. Resljeva cesta 143. Ribja ulica 144. Rimska cesta 145. Roška cesta 146. Rozmanova ulica 147. Rožna ulica 148. Salendrova ulica 149. Sketova ulica 150. Slomškova ulica 151. Snežniška ulica (del) 152. Sodarska steza 153. Soteska 154. Stari trg 155. Stiška ulica 156. Streliška ulica 157. Stritarjeva ulica 158. Strmi pot 159. Strossmayerjeva ulica 160. Strupijevo nabrežje 161. Šaranovičeva ulica 162. Slajmerjeva ulica 163. Šmartinska c^sta (del) 164. Študentovska ulica 165. Šubičeva' ulica 166. Tabor 167. Tavčarjeva ulica 168. Tesarška ulica 169. Titova cesta (dol) 170-. Tobačna ulica (del) 171. Tomšičeva ulica 172. Trdinova ulica 173. Trg francoske revolucije 174. Trg mladinskih delovnih brigad (del) 175. Trg narodnih herojev 176. Trg Osvobodilne fronte 177. Trg osvoboditve 178. Trg revolucije 179. Trubarjeva- cesta 180. Turjaška ulica 181. Ulica Josipine Turnograjske 182. Ulica na Grad 183. Ulica Stare pravde 184. Ulica talcev 185. Usnjarska ulica 186. Valvazorjeva ulica ' 187. Vegova ulica 188. Veselova ulica 189. Vidovdanska cesta 190. Vilharjeva cesta (del) 191. Vodmatski trg 192. Vodna steza 193. Vodnikov trg 194. Vošnjakova ulica 195. Vozna pot na Grac. 196. Vožarski pot 197. Vrazov trg 198. Vrhovčeva ulica 199. Vrtača 200. Wolfova ulica 201. Za čreslom 202. Za Gradom 203. Zaloška cesta (del) 204. Za ograjami 205. Zarnikova ulica 206. Za vrti 207. Znamenjska ulica 208. Zrinjskega cesta 209. Zvezdarska ulica 210. Zvonarska ulica 211. Zabjak 212. Zidovska steza 213. Zidovska ulica 214. Zivinozdravska ‘ ulica 215. Zupančičeva ulica OBČINA LUBLJANA MOSTE-POLJE 1. Besnica 2. Bizovik 1. Bizoviška cesta 2. Frenkova pot 3. Gozdna pot 4. Hruševska cesta (del) 5. Periška cesta 6. Pot na Visoko 7. Pot v dolino 3. Brezje pri Lipoglavu 4. Češnjica 5. Dobrunje 1. Cesta na Urh 2. Cesta II. grupe odredov (del) 3. Dobrunjska cesta 4. Litijska cesta (de! 5. Novo naselje 6. Papirniška pot 7. Srednja pot 6. Dolgo brdo 7. Dolsko 8. Fužine 1. Fužinska cesta 2. Gramozna pot 3. Litijska cesta (del) 9. Gabrje pri Jančah 10. Hrastje 1. Cesta v Hrastje 2. Šmartinska cesta. (del) 11. Janče 12. Jarše 1 Avsečeva ulica 2. Jarška cesta (del) 3. Križna ulica (del) 4. Slovenska ulica 5. Stražarjeva ulica 13. Javor 14. Kamnica 15. Klopce 16. Križevska vas 17. Laze pri Dolskem 18. Ljubljana (del) 1. Bavdkova ulica 2. Bazoviška ulica 3. Bernekerjeva ulica 4. Bezenškova ulica 5. Bilečanska ulica 6. Cesta na Obrije 7. Cilenš'kova ulica 8. Dergančeva ulica 9. Društvena ulica 10. Flajšmanova ulica 11. Gortanova ulica 12. Hradeckega cesta (del) 13. Hruševska cesta (del) 14. Industrijska cesta 15. Jarška cesta (del) 16. Kajuhova ulica 17. Kamnoseška ulica 18. Kavčičeva ulica 19. Klunova ulica 20. Koblarjeva ulica (del) 21. Kodrova ulica 22. Kosovelova ulica 23. Koširjeva ulica 24. Križna ulica (del) 25. Kvedrova cesta 26. Letališka cesta 27. Linhartova cesta (del) 28. Litijska c^s‘a (del) 29. Lunačkova ulica 30. Malejeva ulica 31. Marčenkova ulica 32. Menardova ulica 33. Miklavčeva ulica 34. Mirna pot 35. Moškričeva ulica 36. Na klančku 37. Na peči 38. Novosadska ulica 39. Nusdorferjeva ulica 40. Ob Ljubljanici (del) 41. Ob Mejašu 42. Ob potoku 43. Ob sotočju 44. Ob zeleni jami 45. Ob železnici 46. Okiškega ulica 47. Parmska cesta 48. Partizanska ulica 49. Perčeva Ulica 50. Pesarska cesta 51. Pintarjeva ulica 52. Pod ježami 53. Pohlinova ulica 54. Pokopališka ulica 55. Poljanska cesta (del) 56. Poljedeska ulica 57. Poljska pot 58. Pot na Fužine 59. Potrčeva ulica (del) 60. Povšetova ulica (del) 61. Prištinska ulica 62. Proletarska cesta 63. Prvomajska ulica 64. Pugljeva ulica 65. Puterlejcva ulica 66. Ribniška ulica 67. Rojčeva ulica 68. Rožičeva ulica 69. Savska cesta (del) 70. Skopska ulica 71. Središka ulica 72. Steletova ulica 73. Škerjančeva ulica 74. Šmartinska cesta (del) 75. Stepanj ska cesta 76. Stepanjsko nabrežje 77. Toplamlška ulica 78. Tovarniška ulica 79. Trpinčeva ulica , 80. Turnško nabrežje 81. Ulica Angelce Ocepkove 82. Ulica bratov Rozmanov 83. Ulica bratov Tuma 84. Ulica Goce Delčeva 85. Ulica Jana Husa 86. Ulica miru ' 37. Ulica Polonce Cucle 88. Ulica Vide Janežičeve 89. Ulica Vide Pregarčeve 90. Ulica 15. aprila 91. Vlahovičeva ulica 92. Vodmatska ulica 93. Vzajemna ulica 94. Zadružna ulica 95. Zakotnikova ulica 96. Zaloška cesta (del) 97. Zvezna ulica 98. Žalska ulica 19. Mali Lipoglav 20. Mali vrh pri Prežganju 21. Malo Trebeljevo 22. Obrije 23. Osredke 24. Pance 25. Petelinje 26. Podgrad 1. Podgrajska cesta 2. Zaloška cesta (del) 27. Podlipoglav 28. Podmolnik 29. Polje 1. Novo Polje, Cesta I 2. Novo Polje, Cesta II 3. Novo Polje, Cesta III 4. Novo Polje, Cesta IV, 5. Novo Polje, * Cesta V 6. Novo Polje, Cesta VII 7. Novo Polje, Cesta IX 8. Novo Polje, Cesta XI 9. Novo Polje, Cesta XII (del) 10. Novo Polje, Cesta XIII (del) 11. Cimermanova ulica (del) 12. Polje, Cesta I 13. Polje, Cesta II 14. Polje, Cesta III 15. Polje, Cesta IV 16. Polje, Cesta V 17. Polje, Cesta VI 18. Polje, Cesta VIII 19. Polje. Cesta X 20. Polje, Cesta XII 21. Polje, Cesta XIV 22. Polje, Cesta XVI 23. Polje, XVIII Cesta 24. Polje. Cesta XX 25. Polje, XXII Cesta 26. Polje, Cesta XXIV 27. Polje, Cesta XXVI 28. Polje,' Cesta XXVIII 29. Polje, Cesta XXX . 30. Polje, Cesta XXXII 31. Polje, Cesta XXXIV 32. Polje, Cesta XXXVI 33. Polje, Cesta XXXVIII 34. Polje, Cesta XL 35. Polje, Cesta XLII 36. Polje, Cesta XLIV 37. Polje, Cesta XLVI 38. Rjava cesta 30. Vevška cesta (del) 40. Zadobrovška cesta (del) 30. Prežganje 31. Ravno brdo 32. Repče- 33. Sadinja vas 34. Selo pri Pancah 35. Senožeti 36. Slape 37. Sneberje 1. Cesta na Brinovec 2. Cesta na Ježah (del) 3. Sneberska cesta (del) 4. Snebersko nabrežje 5. Šmartinska cesta (del) 6. Trbeže 38. Sostro 1. Cesta H. grupe odredov (del) 2. Litijska cesta (del) 3. Pot na most 4. Pot v Podgorje 5. Sostrska cesta 39. Spodnja , Hrušica 1. Cesta v Kostanj 2. Hruševska cesta (del) 3. Krožna pot 4. Pot do šole 40. Spodnja Zadobrova 1. Cesta v Prod 2. Cesta v Zajčjo dobravo (del) 3. Novo Polje, Cesta XII (del) 4. Sneberska cesta (del) 41. Spodnji Kašelj 1. Kašelj ska cepta (del) 2. Kriva pot 3. Vaška pot 42. Studenec 1. Zaloška cesta (del) 43. šentpavel 44. Šmartno ob Savi 1. Cesta v Šmartno 2. Kopna pot 3. Kovačeva ulica 4. Zabretova ulica 45. Tuji grm 46. Veliki Lipoglav 47. Veliko Trebeljevo 48. Vevče 1. Anžur jeva ulica 2. Avgustinčičeva ulica 3. Bacclavillova ulica 4. Berčičeva ulica 5. Cesta 30. avgusta 6. Cimermanova ulica (del) 7. Grajzerjeva ulica 8. Gustinčarjeva ulica 9. Jakhljeva ulica 10. Kašeljska cesta (del) 11. Papirniški trg 12. Pećinska ulica (del) 13. Skojevska ulica (del) 14. Ulica Mirka Jurce (del) 15. Vevška cesta (del) 16. Vidergarjeva ulica 17. Višnjevarjeva ulica 18. Zaloška cesta (del) 49. Vinje 50. Vnajnarjc 51. Volavlje 52. Vrh pri Dolskem 53. Zadvor 1. Cesta 13. julija 2. Cesta II. grupe odredov (del) I Stran 940 URADNI LIST SRS St. 14 — 7. VI. 1980 __________________________________ » --------------------------------------------- 3. Litijska cesta (del) 4. Pot heroja Trtnika 54. Zagorica pri Dolskem 55. Zagradišče 56. Zalog 1. Agrokomblnatska cesta 2. Cerutova ulica 3. Delavska ulica 4. Hladilniška pot 5. Kekčeva ulica 6. Lovska ulica 7. Nahtigalova ulica 8. Pod Debnim vrhom 9. Pot na Hreše 10. Pot Labar 11. Pot v mejah 12. Pot v Zeleni gaj 13. Športna ulica 14. Zaloška cesta (del) 57. Zavoglje 58. Zgornja Besnica 59. Zgornja Hrušica 1. Hruševska cesta (del) 2. Pot na Breje 60. Zgornja Zadobrova 1. Berčonova pot 2. Cesta na Ježah (del) 3. Cesta na Kope 4. Cesta na Ozare 5. Cesta v Zajčje dobravo (del) 6. Cvetlična pot 7. Novo Polje, Cesta VI 8. Novo Polje, Cesta VIII 9. Novo Polje, Cesta X 10. Novo Polje, Cesta XII (del) 11. Novo Polje, Cesta XIII (del) 12. Novo Polje, Cesta XIV 18. Novo Polje, Cesta XV 14. Novo XVI Polje, Cesta 15. Novo Polje, Cesta XVII 16. Novo Polje, Cesta XVIII 17. Novo Polje, Cesta XIX 18. Novo Polje, Cesta XXI 19. Novo Polje, Cesta XXIII 20. Sneberska cesta (del) 21. Zadobrovška cesta (del) 22. Zdešar jeva cesta 61. Zgornji Kašelj 1. Cesta španskih borcev 2. Černivčeva ulica 3. Kašeljska cesta (del) 4. Klemenova ulica 5. Krmčeva ulica 6. Kudrova ulica 7. Lovšetova ulica 8. Mazovčeva pot 9. Močilnikarjeva ulica 10. Ob studencu 11. Pečinska ulica (del) 12. Skojevska ulica (del) 13. Trtnikova ulica 14. Ulica Minke Bobnar 15. Ulica Mirka Jurce (del) 16. Ulica Pariške komune OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA 1. Brezovica pri Medvodah 2. Bukovica pri Vodicah 3. Dobruša 4. Dol 5. Dornice 6. Dragočajna 7. Dvor 8. Golo brdo 9. Goričane 10. Hraše 11. Koseze 12. Ladja 13. Ljubljana (del) 1. Adamičeva ulica 2. Aleševa ulica 3. Alešovčeva ulica 4. Aljaževa ulica 5. Andreaševa ulica 6. Arharjeva cesta 7. Arkova ulica 8. Artačeva ulica 9. Belačeva ulica 10. Beljaška ulica 11. Berdajsova ulica 12. Bernikova ulica 13. Bijedičeva ulica 14. Bitenčeva ulica 15. Bizjanova ulica 16. Blažičeva ulica 17. Bognarjeva pot 18. Bohinjčeva ulica 19. Bokalova ulica 20. Boletova ulica 21. Brajnikova ulica 22. Bregarjeva ulica 23. Breznikova ulica 24. Brodska cesta 25. Burnikova ulica 26. Celovška cesta (del) 27. Cesta Andreja Bitenca 28. Cesta Jožeta ^agarja 29. Cesta Ljubljanske brigade 30. Cesta na Bellevue 31. Cesta na Laze 32. Cesta na Poljane 33. Cesta na Prevoje 34. Cesta v Dvor 35. Gesta v hrib 36. Cesta v Kleče 37. Cesta ža šolo 38. Cesta 25 talcev 39. Cizejeva ulica 40. Čebelarska ulica 41. Čepelnikova ulica 42. Černetova ulica 43. Červanova ulica 44. Česnikova ulica 45. Demšarjeva cesta 46. Derčeva ulica 47. Devova ulica 48. Djakovičeva cesta 49. Dolhar jeva ulica 50. Dolinarjeva ulica 51. Dolniška cesta 52. Dolomitska ulica 53. Do proge 54. Drabosnjakova ulica 55. Draga 56. Draveljska ulica 57. Dražgoška ulica 58. Drenikova ulica 59. Drenikov vrh 60. Ellerjeva ulica 61. Ferberjeva ulica 62. Flandrova ulica 63. JTrankopanska ulica 64. Freyerjeva ulica 65. Galičeva ulica 66. Gasilska cesta 67. Globočnikova ulica 68. Gola Loka 69. Gol j ar jeva pot 70. Gorazdova ulica 71. Goriška ulica 72. Gospodinjska ulica 73. Gotska ulica 74. Gradnikova ulica 75. Grobeljska pot 76. Grošljeva ulica 77. Grudnova ulica 78. Gubčeva ulica 79. Gupceljska cesta 80. Hafnerjeva ulica 81. Hodoščkova ulica 82. Hotimirova ulica 83. Jakopičev drevored (del) 84. Jarčeva ulica 85. Jasna poljana 86. Javorškova ulica 87. Jerajeva ulica 88. Jerančičeva ulica i 89. Jesenkova ulica 90. Jezerska ulida 91. Jurčeva ulica 92. Justinova ulica 93. Kaminova ulica 94. Kamnogoriška cesta 95. Kavadarska cesta 96. Kavškova ulica 97. Kebetova ulica 98. Kernova cesta 99. Keržičeva ulica 100. Kettejeva ulica 101. Klemenčičeva ulica 102. Klopčičeva ulica 103. Kmečka pot 104. Kneza Koclja ulica 105. Knezova ulica 106. Kocjanova ulica 107. Kogojeva ulica • 108. Kogovškova ulica 109. Kolesarska pot 110. Kolmanova ulica 111. Komacova ulica 112. Korotanska ulica 113. Koseška cesta 114. Kosijeva ulica 115. Kosmačeva ulica 116. Koščeva ulica 117. Kovaška ulica 118. Kovinarska ulica 119. Kozakova ulica 120. Rozinova ulica 121. Kozlarjeva pot 122. Kranerjeva ulica 123. Kreljeva ulica 124. Kremžarjeva ulica 125. Krmelj e va ulica 126. Kropova ulica 127. Krovska °ulica 128. Krvinova ulica 129. Kumerdejeva ulica 130. Kurilniška ulica (del) 131. Kurirska ulica 132. Kuštrine va ulica 133. Kuzeletova ulica 134. Laknerjeva ulica 135. Lakotence 136. Laznikova ulica 137. Ledarska ulica » 138. Lepodvorska ulica 139. Levičnikova ulica 140. Ljubeljska ulica 141. Lotričeva ulica 142. Lubejeva ulica 143. Mačkov kot 144. Magistrova ulica * 145. Majde Silčeve ulica 146. Majde Vrhovnikove ulica 147. Majorja Lavriča ulica 148. Malgajeva ulica 149. Malnarjeva ulica 150. Marin dol 151. Marinovšava cesta 152. Marjekova pot 153. Martina Krpana ulica 154. Martinčeva ulica 155. Martinova pot 156. Marušičeva ulica 157. Matjanova pot 158. Maurerjeva ulica 159. Medenska cesta 160. Medvedova cesta 161. Medveščkova ulica 162. Mesesnelova ulica 163. Miheličeva cesta 164. Milčinskega ulica 165. Mizarska pot 166. Mladinska ulica 167. Mrharjeva ulica 168. Murkova ulica 169: Murnova ulica 170, Na cvetači • m. Na delih 172. Na dolih 173. Na gaju 174. Na gmajni 175. Na Heršl 176. Na jami 177. Na Korošci 178. Na Rojah 179. Na Straški vrh 180. Na Trati 181. Nedohova ulica 182. Novakova pot 183. Nova ulica 184. Ob daljnovodu 185. Obirska ulica 186. Ob izvirih 187. Ob kamniški progi 188. Ob Savi 189. Ob zdravstvenem domu 190. Ob zelenici 191. Ob žici 192. Omejčeva ulica 193. Osterčeva ulica 194. Partizanska pot 195. Pavšičeva ulica 196. Peršinova cesta 197. Pestotnikova ulica 198. Peščena pot 199. Pilonova* ulica "00. Pipanova pot n01. Pivovarniška ulica ,02. Planinškovp u1!ca 203. Plemljeva ulica 204. Plešičeva ulica ‘,05. Plevnnčeva ulica o06. Pod'ornikova ulica 207. Podgorska cesta 208. Pod gozdom 209. Pod hribom 210. Pod hruško 211. Podjunska ulica 212. Podlimbarskega ulica 213. Podutiška cesta 214. Polakova ulica 215. Porentova ulica 216. Pot ilegalcev 217. Pot k igrišču 218. Pot k skakalnic; 219. Pot na Gradišče 220. Pot na Zduše 221. Pot za razori 222. Prašnikarjeva ulica 223. Praznikova ulica 224. Prelčeva ulica 225. Prelovčeva ulica 226. Prešernova cesta (del) 227. Pretnarjeva ulica 228. Pri borštu 229. Pri malem kamnu 230. Prinčičeva ulica 231. Pri velikem kamnu 232. Prušnikova ulica 233. Pržanjska ulica 234. Pustovrhova ulica 235. Putrihova ulica 236. Rašiška ulica 237. Regentova cesta 238. Rolovičeva ulica 239. Romavhova ulica 240. Rotarjeva ulica 241. Rovšnikova ulica 242. Rožančeva cesta 243. Runkova ulica 244. Ruska ulica 245. Sadjarska ulica 246. Sajovčeva ulica 247. Saškova ulica 248. Savinškova ulica 249. Scopolijeva ulica 250.. Sedejeva ulica 251. Slapnikova ulica 252. Smerdujeva ulica 253. Smrekarjeva ulica 254. Smrtnikova ulica 255. Sojerjeva ulica 256. Spomeniška pot 257. Stegne 258. Sternenova ulica 259. Strojeva ulica 260. Strugarska ulic, 261. Šišenska cesta 262. Škerlj eva ulica 263. Šlosarjeva ulica 264. Štefančeva ulica 265. Stefanova ulica 266. Stirnova ulica 267. Štrukljeva ulica 268. Štula 269. Štularjeva ulica 270. Švegl j eva cesta 271. Taborska cesta 272. Tacenska cesta 273. Tiha ulica 274. Tkalska ulica 275. Tometova ulica 276., Tratnikova ulica 277. Trebušakova ulica 278. Trg komandanta Staneta 279. Trg prekomorskih brigad 280. Trnovčeva ulica 281. Tržna ulica 282. Tugomer j eva ulica 283. Ulica Ane Ziherlove 284. Ulica bratov Babnik 285. Ulica bratov Bezlajev 286. Ulica bratov Blanč 287. Ulica bratov Jančar 288. Ulica bratov Knapič 289. Ulica bratov Komel 290. Ulica bratov Kraljič 291. Ulica bratov Miklič 292. Ulica bratov Škofov 293. Ulica bratov Učakar 294. Ulica Franca ‘ Mlakarja 295. Ulica Francke Jorasove 296. Ulica Franje Koširjeve 297. Ulica Ivanke Kožuh 298. Ulica Jožeta Jame 299. Ulica Konrada Babnika 300. Ulica Manice Komanove 301. Ulica Marije Hvaličeve 302. Ulica Marije Mlinar 303. Ulica Milana Majcna 304. Ulica Nade Camernikove 305. Ulica Olge Mohorjeve 306. Ulica pregnancev 307. Ulica Rezke Dragarjeve 308. Ulica Rozke Usenik 309. Ulica Zore Ragancinove 310. Ulica Zanke Erjavec 311. Ulica 4. julija 312. Ulica 15. maja 313. Ulica 24. avgusta 314. Ulica 28. maja 315. Uraničeva ulica 316. Vagajeva ulica 317. Vavpotlčeva ulica 318. Večna pot (del) 319. V Dovjež 320. Velnarjeva ulica 321. V Kladčh 322. Verovškova ulica 323. Videmska ulica 324. Vižmarska pot 325. Vodnikova cesta 326. Vodnikovo naselje 327. Vodovodna cesta (del) 328. Vrbska ulica 329. Vrščajeva ulica 330. Vrtnarska cesta 331. Za krajem 332. Zakrajškova ulica 333. Za vasjo 334. Zalaznikova ulica 335. Zaletelova ulica 336. Zapuška cesta 337. Zatišje 338. Zevnikova ulica 339. Žlatek 340. Zofke Kvedrove ulica 341. Zoletova ulica 342. Zvezda 343. Železnikar j eva ulica 344. Žerjalova ulica 345. Žibertova ulica 346. Zivaličeva ulica 14. Medno 15. Medvode 1. Arharjeva ulica 2. Barletova cesta 3. Bečanova ulica 4. Bergantova cesta 5. Bernikova ulica 6. Bizantova cesta 7. Bogatajeva ulica 8. Cesta komandanta Staneta 9. Cesta na Senico 10. Cesta na Svet j e 11. Cesta ob Sori 12. Cesta ob železnici 13. Cesta talcev 14. Cesta v Bonovec 15. Cesta v Žlebe 16. Čarmanova uiica 17. Čelesnikova ulica 18. Dlmčeva ulica 19. Dobnikar j eva ulica 20. Donova cesta 21. Finžgarjeva ulica 22. Gorenjska cesta 23. Grajzerjeva ulica 24. Hrastarjeva ulica 25. Iztokova ulico 26. Jamnikova ulica 27. Kalanova ulica 28. Kebetova ulica 29. Klanska ulica 30. Kržišnikova ulica 31. Kuraltova ulica 32. Kurirska cesta 33. Medveška cesta 34. Na Cerenu 35: Na Labomici 36. Ostrovrharjeva ulica 37. Podvizova ulica 38. Preška cesta 39. Seškova cesta 40. Stalčeva ulica 41. Setinova ulica 42. škofjeloška ulica 43. Slosarjeva ulica 44. Smalčeva ulica 45. Tehovnlkova ulica 46. Trampuževa ulica 47. Trilar jeva ulica 48. Turkova ulica 49. Ulica Ivanke Ovijač 50. Ulica k studencu 51. Ulica ob gozdu 52. Ulica Simona Jenka 53. Višnarjeva ulica 54. Zbiljska cesta 55. Zontarjeva ulica 16. Moše 17. Osolnik 18. Polje pri Vodicah 19. Povodje 20. Rakovnik 21. Rašica 22. Repnje 23. Selo pri Vodicah 24. Seničica 25. Skaručna 26. Smlednik 27. Sora 28. Spodnja Senica 29. Spodnje Gameljne 30. Spodnje Pirniče i 31. Srednje Gameljne 32. Stanežiče 33. Studenčice 34. Sinkov turn 35. Šmartno pod Šmarno goro 36. Tacen 37. Tehoveo 38. Topol pri Medvodah 39. Torovo 40. Toško čelo 41. Trnovec 42. TJtik 43. Valburga 44. Vaše 45. Verje 46. Vesca 47. Vikrče 48. Vodice 49. Vojsko 50. Zapoge 51. Zavrh pod Šmarno goro 52. Zbilje 53. Zgornja Senica 54. Zgornje Gameljne 55. Zgornje Pirniče 56. Žlebe OBČINA LJUBLJANA VIC-RUDN1K 1. Adamovo 2. Babna gora 3. Babna gorica 4. Bane 5. Bavdek 6. Belica 7. Belo 8. Borovec pri Karlovici 9. Boštetje 10. Brankovo 11. Brest 12. Brezje pri Dobrovi 13. Brezovica pri Ljubljani 14. Briše pri Polhovem Gradcu 15. Brlog (del) 16. Bukovec 17. Butajnova 18. Centa 19. Čatež pri Turjaku 20. Črna vas 21. Črni vrh 22. Dednik 23. Dobravica 24. Dobrova 25. Dolenja Brezovica 26. Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 27. Dolenje Kal išče 28. Dole pri Škofljici 29. Dolnje Retje 30. Dolščaki 31. Draževnik 32. Drenik 33. Dvor pri Polhovem Gradcu 34. Dvorska vas 35. Gabrje 36. Glinek 37. Golo 38. Gorenja Brezovica 39. Gorenje Blato 40. Gorenje Kališče 41. Goričica pod Krimom 42. Gornje Retje 43. Gornji Ig 44. Gradež 45. Gradišče 46. Gradišče na Pijavo Gorico 47. Grm 48. Gumnišče 49. Hlebče 50. Horjul 51. Hrastenice 52. Hrustovo 53. Hruševo 54. Ig 55. Iška 56. Iška Loka 57. Iška vas 58. Jakičevo 59. Javorje 60. Jezero 61. Kamnik pod Krimom 62. Kaplanovo 63. Karlovica 64. Klada 65. Knej 66. Komanija 67. Koreno nad Horjulom 68. Kot 69. Kot pri Veliki Slevici 70. Kremenica 71. Krkovo pri Karlovici 72. Krvava peč 73. Kukmaka 74. Lanišče 75. Laporje 76. Lavrica 77. Laze 78. Lesno brdo (del) 79. Lipe 80. Ljubgojna 81. Ljubljana (del) 1. Abramova ulica 2. Aškerčeva cesta (del) 3. Ažbetova ulica 4. Bajtova ulica 5. Barjanska ulica 6. Bičevje 7. Bizjakova ulica 8. Bizoviški štradon 9. Bobenčkova ulica 10. Bogišičeva ulica 11. Bor setova ulica 12. Brdnikova ulica 13. Brglezov štradon 14. Cankarjev vrh 15. Celarčeva ulica 16. Cerkniška ulica 17. Cesta Dolomitskega odreda 18. Cesta dveh cesarjev 19. Cesta na Bokalce 20. Cesta na Brdo 21. Cesta na Loko 22. Cesta na Rožnik 23. Cesta na Vrhovce 24. Cesta v Gorice 25. Cesta v Mestni log 26. Cesta v Rožno dolino 27. Cesta v Zeleni log 28. Cesta v Zgornji log 29. Cesta 1. Slovenske artilerijske brigade 30. Cesta 27. aprila . (del) 31. Cesta XV. divizije 32. Cesta XVIII. divizije 33. Cojzova cesta (del) 34. Čampova ulica 35. Cepovanska ulica 36. Črna pot 37. Devinska ulica 38. Dobrdobska ulica 39. Dolenjska cesta 40. Dolgi breg 41. Dolgi most 42. Eipprova ulica 43. Emonska cesta (del) 44. Erbežlnikova ulica 45. Filipičeva ulica 46. Finžgarjeva ulica 47. Gabrščkova ulica 48. Galjevica 49. Gerbičeva ulica 50. Glinška ulica 51. Gmajnice 52. Gorkičeva ulica 53. Gornji Rudnik I 54. Gornji Rudnik II 55. Gornji Rudnik III 56. Gornji Rudnik IV 57. Gorupova ulica (del) 58. Gostilničarska ulica 59. Gradaška ulica 60. Građen 61. Grampovčanova ulica 62. Gregorinova ulica 63. Grič 64. Groharjeva cesta 65. Grunduličevo ulica 66. Hajdrihova ulica 67. Hauptmanca 68. Idrijska ulica 69. Ilovški štradon 70. Ižanska cesta 71. Jadranska ulica 72. Jamnikarjeva ulica 73. Jamova cesta 74. Javorjev drevored 75. Jelovškova ulica 76. Jeranova ulica 77. Jesihov štradon 78. Jezerska pot 79. Joškov štradon 80. Kančeva ulica 81. Karunova ulica 82. Kikljeva ulica 83. Kladezna ulica 84. Knezov štradon 85. Kocenova ulica 86. Kogej eva ulica 87. Kokalj eva ulica 88. Kolajbova ulica 89. Kolezijska ulica 90. Kopališka ulica 91. Koprska ulica 92. Koreninova ulica 93. Kosančeva ulica 94. Koseskega ulica 95. Kosovo polje I 96. Kosovo polje II 97. Kozarška cesta 98. Krakovska ulica 99. Krakovski nasip 100. Kraška ulica 101. Krimska ulica 102. Krištofova ulica 103. Lahova pot 104. Lampetova ulica 105. Langusova ulica 106. Layerjeva ulica 107. Lazarjeva ulica 108. Legatova ulica 109. Lepi pot 110. Levčeva ulica 111. Lipovški štradon 112. Livada 113. Ločnikarjeva ulica 114. Mala čolnarska ulica 115. Mali štradon 116. Martinova ulica 117. Melikova ulica 118. Mencingerjeva ulica 119. Merčnikova ulica 120. Mihov štradon 121. Mirje 122. Mivka 123. Mlake 124. Mokrška ulica 125. Murnikova ulica (del) 126. Na griču 127. Nahlikova ulica 128. Nanoška ulica 129. Na požaru 130. Na tezi 131. Ob pristanu 132. Obrtniška ulica 133. Opekarska cesta 134. Oražnova ulica 135. Orlova ulica 136. Osla vij ska ulica 137. Park Arturo Toscanini 138. Peruzzijeva ulica 139. Petrčeva ulica 140. Pod brezami 141. Pod hrasti 142. Pod jelšami 143. Pod jezom 144. Podrožniška pot 145. Podsmreška cesta 146. Pod topoli 147. Podvozna pot 148. Poklukarjeva ulica 149. Postojnska ulica 150. Pot čez gmajno 151. Pot k ribniku 152. Pot na Debeli hrib 153. Pot na Drenikov vrh 154. Pot na Grič 155. Pot na Orle 156. Pot na Rakovo jelšo 157. Pot za Brdom 158. Predjamska cesta 159. Pri brvi 160. Pri mostiščarjih 161. Puhtejeva ulica 162. Rakovniška ulica 163. Razpotna steza 164. Rečna ulica 165. Redelonghij eva ulica 166. Reška ulica 167. Rezijanska ulica 168. Riharjeva ulica 169. Rožna dolina, Cesta : 170. Rožna dolina, Cesta II 171. Rožna dolina Cesta II a 172. Rožna dolina, Cesta III 173. Rožna dolina, Cesta IV 174. Rožna dolina, Cesta V 175. Rožna dolina, Cesta VI 176. Rožna dolina, Cesta VII 177. Rožna dolina, Cesta VIII 178. Rožna dolina, Cesta IX 179. Rožna dolina, Cesta X 180. Rožna dolina, Cesta XI 181. Rožna dolina, Cesta XII 182. Rožna dolina, Cesta XIII 183. Rožna dolina, Cesta XV 184. Rožna dolina, Cesta XVII 185. Rožna dolina, Cesta XIX 186. Rožna dolina, Cesta XXI 187. Rožna dolina — študentovsko naselje 188. Rudnik I 189. Rudnik II 190. Rudnik III 191. Rudniška pot 192. Rutarjeva ulica 193. Sattnerjeva ulica 194. Skapinova ulica 195. Skopčeva ulica 196. Snežniška ulica (del) 197. Snojeva ulica 198. Soška ulica 199. Splitska ulica 200. Spodnji Rudnik I 201. Spodnji Rudnik II 202. Spodnji Rudnik III 203. Spodnji Rudnik IV 204. Spodnji Rudnik V 205. Staretova ulica 206. Stranska pot 207. Svetčeva ulica 208. Šibeniška ulica 209. Šinkov Štradon 210. Skrabčeva ulica 211. Škrabov štradon 212. Španova pot 213. Štradon čez Prošco 214. Štrekljeva ulica 215. Šumarjeva ulica 216. Švabičeva ulica 217. Tbilisijska ulica 218. Teslova ulica 219. Tesna ulica 220. Tobačna ulica (del) 221. Tolminska ulica 222. Tomažičeva ulica 223. Tomčeva ulica- 224. Trg mladinskih delovnih brigad (del) 225. Trnovska ulica 226. Trnovski pristan 227. Tržaška cesta 228. Ulica Belokranjske brigade 229. Ulica borca Petra 230. Ulica borcev za severno mejo 231. Ulica Cankarjeve brigade 232. Ulica Gubčeve brigade 233. Ulica Levstikove brigade 234. Ulica Malči Beličeve 235. Ulica Rudolfa Janežiča 236. Ulica 9. brigade 237. Uršičev štradon 238. Valjavčeva ulica 239. Večna pot (del) 240. Velebitska ulica 241. Velika čolnarska ulica 242. Veliki štradon 243. Vidičeva ulica 244. Vidmarjeva ulica 245. Vinčarjeva ulica * 246. Vipavska ulica 247. Viška cesta 248. V Murglah 249. Vogelna ulica 250. Volaričeva ulica 251. Volarjev štradon 252. Vregova ulica 253. Vrhovci, Cesta I 254. Vrhovci, Cesta II 255. Vrhovci, Cesta III 256. Vrhovci, Cesta IV 257. Vrhovci, Cesta V 258. Vrhovci, Cesta VI 259. Vrhovci, Cesta VII 260. Vrhovci, Cesta VIII 261. Vrhovci, Cesta IX 262. Vrhovci, Cesta X 263. Vrhovci, Cesta XI 264. Vrhovci, Cesta XII 265. Vrhovci, Cesta XIII 266. Vrhovci, Cesta XIV 267. Vrhovci, Cesta XV 268. Vrhovci, Cesta XVI 269. Vrhovci, Cesta XVII 270. Vrhovci, Cesta XVIII 271. Vrhovci, Cesta XIX 272. Vrhovci, Cesta XX 273. Vrhovci, Cesta XXI 274. Vrhovci, Cesta XXII 275. Vrhovci, Cesta XXIV 276. Vrhovci, Cesta XXVI 277. Vrhovci, Cesta XXVIII 278. Vrhovci, Cesta XXX 297. Vrhovci, Cesta XXXII 280. Vrhovnikova ulica 281. Vrtna ulica 282. Za garažami 283. Za opekarno 284. Za progo 235. Zavetiška ulica 286. Zbašnikova ulica 287. Zelena pot 288. Zeljarska tilica 289. Zidarjev štradon 290. Ziherlova ulica 291. Žabar jeva ulica 292. Zirovnikova ulica 82. Logarji 83. Log pri Polhovem Gradcu 84. Lužarji' 85. Mački 86. Mala Slevica 87. Male Lašče 88. Mali Ločnik 89. Mali Osolnik 90. Marinčki 91. Matena 92. Medvedjek 93. Mohorje 94. Naredi 95. Notranje Gorice 96. Opalkovo 97. Orle 98. Osredek 99. Osredek pri Dobrovi 100. Pečki 124. Preserje 101. Pijava gorica 125. Prevalje pod 102. Planina nad Krimom Horjulom 126. Prhajevo 103. Planinca 127. Prilesje 104. Pleše 128. Pristava pri 105. Plešivica Polhovem Gradcu 106. Plosovo 129. Purkače 107. Podhojni hrib 130. Pušče 108. Podkogelj 131. Rakitna 109. Podkraj 132. Rašica 110. Podlog 133. Razori 111. Podolnica 134. Reber pri Škofljici 112. Podpeč 135. Rob 113. Podreber 136. Rogatec nad 114. Podsmreka (k. o. Želimljami Podsmreka) 137. Rovt 115. Podsmreka (k. o. 138. Rupe Ulaka) 139. Samotorica 116. Podstrmec 140. Sarsko 117. Podulaka 141. Sekirišče 118. Podžaga 142. Sela pri Rudniku 119. Polhov Gradec 143. Selnik 120. Polzelo 144. Selo nad Polhovim 121. Poznikovo Gradcem 122. Praproče liS. Selo pri Robu 123. Prazniki 146. Setnica 147. Setnik 170. Tomišelj 148. Sloka gora 171. Turjak 149. Smolnik 172. Ulaka 150. Smrjene 173. Uzmani 151. Srednja vas 174. Velika Slevica 152. Srednja vas pri 175. Velike Lašče Polhovem Gradcu 176. Veliki Ločnik 153. Srednji vrh 177. Veliki Osolnik 154. Srnjak 178. Visoko 155. Srebotnik pri 179. Vnanje Gorice Velikih Laščah 180. Vrbljene 156. Staje 181. Vrh 157. Stope 182. Vrh nad 158. Strahomer Želimljami 159. Stranska vas 183. Vrzdenec 160. Strletje 184. Zaklanec 161. Strmec 185. Zalog pri Škofljici 162. Ščurki 186. Zapotok 163. Šentjošt nad 187. Zgonče Horjulom 188. Žaga 164. Škamevec 189. Zažar 165. Škofljica 166. Skrilje 190. Želimlji 167. Škrlovica Skupščina mesta 168. Šujica Ljubljane 169. Tomažini Geodetska uprava BREŽICE 899. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 7. člen odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/77) je izvršni svet na svoji 55. seji dne 23. maja 1980 sprejel ODREDBO o delovnem času upravnih in pravosodnih organov, tožilstva ter organizacij z javnimi pooblastili v občini Brežice 1. člen Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih in pravosodnih organih, tožilstvu, občinskem organu za postopek o prekrških ter organizacijah, ki izvršujejo javna pooblastila. 2. člen Organizacije, ki izvršujejo javna pooblastila so: — Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, — Komunalno In obrtno podjetje Brežice, — Projektivni biro »Region« Brežice, ' — DO Prevoz Brežice, — Avto-moto društvo Brežice. 3. člen Delovni čas pri subjektih navedenih v 1. členu traja: 1. od 1. aprila do 30. septembra (poletni čas) v ponedeljek, torek četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo od 6. do 16. ure. 2. od 1. oktobra do 31. marca (zimski čas) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. Delovni čas pri DO Prevoz Brežice traja v poletnem in zimskem času v torek, sredo, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v ponedeljek pa od 6. do 16. ure. 4. člen Upravni organi delajo najmanj pet dni v tednu in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa ali način njegovega dela, se lahko določi, da upravni organ ali posamezne notranje organizacijske enote upravnega organa delajo tudi v sobotah oziroma nedeljo. 5. člen Subjekti navedeni v 1. odstavku odredbe sprejemajo stranke: — v ponedeljek, sredo in petek v vsem delovnem času. 6. člen Ne glede na določbo 5. člena odredbe sprejemajo stranke: — v sprejemni pisarni upravnih organov vsak delovnik v vsem delovnem času, — v matični službi, v referatu za promet ter v referatu za potne listine in osebne izkaznice v ponedeljek, torek sredo in petek v vsem delovnem času. 7. člen Temeljno sodišče Novo mesto, enota Brežice sprejema stranke v sredo v vsem delovnem času. V zemljiški knjigi sprejemajo stranke v ponedeljek, sredo in petek v vsem delovnm času. Overitve prepisov, pisave in podpisov so vsak delovni dan do 12. ure, v sredo pa v vsem delovnem času. 8. člen Temeljno javno tožilstvo Novo mesto, enota Brežice ter Sodišče združenega dela Brežice sprejemata stranke v sredo v vsem delovnem času. 9. člen Komunalno obrtno podjetje Brežice, Projektivni piro »Region« Brežice, Avto-moto društvo Brežice, DO Prevoz Brežice — Služba za tehnične preglede motornih vozil in Služba za vzdrževanje stanovanj ter blagajna pri Samoupravni stanovanjski interesni skupnosti sprejemajo stranke vsak delovnik v vsem delovnem času. 10. člen V 1. členu navedeni organi in organizacije morajo v roku enega meseca uskladiti svoj delovni čas in ča° sprejemanja strank s to odredbo. 11. člen Izvajanje odredbe nadzoruje Izvršni svet Skupščine občine Brežice. Brežice, dne 27. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. CELJE 900. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Celje ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila In dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29., in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100 din. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 250 2. za kosovne pošiljke, vsflko začeto uro pregleda 250 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oz. prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 250 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: 1. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: din — za odraslo govedo in kopitarje, od komada 50 — za teleta, od komada 35 — za prašiče, od komada * 40 — za pujske do 50 kg, od komada 35 — za drobnico, od komada 35 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih Izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačajo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka 0,017 din. 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora; — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih; — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa; — pri proizvodnji in predelavi jajc; se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 250 din. Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačujejo tudi prevozni stroški. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo, in Izvršni svet Skupščine občine Celje. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 "/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike. Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 “/o. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50700-840-003-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50700-655-219 pri SDK. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali: din prihodki po bilanci proračuna za leto 1979 34,285.865,95 akontacija dopolnilnih sredstev za leto 1980 5,667.000,00 Skupaj : 39,972.865,95 razporeditev prihodkov po bilanci proračuna za leto 1979 33,510.803,40 razporeditev prihodkov za leto 1980 3,662.000,00 Skupaj : 37,172.803,40 presežek prihodkov nad odhodki 2,800.062.55 Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec v naprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšal. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Celje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sani-tarnih pregledov. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za. veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 15/78). 3. člen Iz presežka prihodkov nad odhodki se pokrijejo neporavnane obveznosti iz leta 1979 in sicer: din — za adaptacijo sodišča združenega dela v Postojni 1,000.000,00 — za blagovne rezerve občine Cerknica 200.000,00 Ostali presežek prihodkov se prenese kot prihodek proračuna v leto 1980 1,600.062,55 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. CERKNICA 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada za leto 1979 izkazuje: — prihodke 1,333.421,35 — odhodke _ — presežek prihodkov 1,333.421,35 Presežek prihodkov nad odhodki 1,333.421,35 dua se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna občine Cerknica za leto 1980. 901. Na podlagi 53. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1980 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Cerknica za leto 1979, katerega, sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 5. člen Pregled doseženih prihodkov proračuna izvršenih odhodkov je zajet v »Pregledu doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1979«, ki je sestavni del zaključnega računa. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/72-9 Cerknica, dne 25. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica J«.nez Pakiž 1. r. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1979 Klasif. Prihodki Znesek Namen Odhodki Znesek i. Prenešena sredstva 1,258.874,75 01 Dejavnost družbenopolitičnih sku- a. Davki 8,680.621,15 pnosti 21,702.333,85 ii. Davki 13,513.318,70 02 Dejavnost ljudske obrambe 2,242.000,00 m. Takse 1,428.732,40 03 Dejavnost družbenopolitičnih or- VI. Prihodki upravnih organov in dru- ganizacij , 2,322.405,00 gi prihodki 780.064,10 04 Negospodarske investicije 2,519.508,05 VII. Prihodki od drugih družbenopoli- 08 Socialno skrbstvo 2,953.061,15 Učnih skupnosti 690.254,85 09 Zdravstveno varstvo 50.539,60 VII. Dopolnilna sredstva za leto 1979 7,934.000,00 10 Komunalna dejavnost — VII. Dopolnilna sredstva za leto 1980 5,687.000,00 11 Dejavnost krajevne skupnosti 411.000,00 X. 13 Odstopljeni prihodki 113.187,20 16 Intervencije v gospodarstvu 637.000,00 17 Tekoča proračunska rezerva 166.000,00 18 Izločena sredstva rezervnega sklada 393.768,55 Razporeditev sredstev za leto 1980 3,662.000,00 X Presežek prihodkov na odhodki 2,800.062,55 Skupaj prihodki: 39,972.865,95 Skupaj odhodki: 39,972.865,95 902. Na podlagi 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 164. in 165. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 167. člena in 284. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč 1. člen V odloku o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list SRS, št. 13/77) se zadnji stavek prvega odstavka 13. člena spremeni tako, da se glasi: »Služba družbenega knjigovodstva skrbi za pravilnost obračuna in plačila prispevka zavezancev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 12. člena«. 2. člen 2. točka drugega odstavka 13. Člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena po zaključnem računu«. , 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-294/77-9 Cerknica, dne 26. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 903. Skupščina krajevne skupnosti Begunje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), statuta krajevne skupnosti Begunje ter izida referenduma z dne 11. maja 1980 na svoji seji dne 16. maja 1980 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Begunje, Bezuljak, Kožljck in del Selščka za izgradnjo novega vodovodnega zajetja z električnim črpanjem in rekonstrukcijo obstoječega omrežja I Za območje naselij Begunje, razen hišnih številk -d 96 do 106, Bezuljak, Koži j ek in del Selščka — hišne številke 25, 27, 29, 30, ter nove hiše: Manček Marjan, D ruško Josip, Oblak Ivan, Petrič Jakob, v krajevni skupnosti Begunje, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 11. maja 1980 uvede krajevni samoprispevek za izgradnjo novega vodovodnega zajetja v Koželj škem grabnu (Lahki studenec) z električnim črpanjem in rekonstrukcijo dela obstoječega omrežja. II Krajevni samoprispevek sc uvede za obdobje od 1. junija 1980 do 31. decembra 1981. III Samoprispevek se plačuje praviloma v denarju. Za opravljena dela pri izgradnji vodovoda se v plačilu z denarjem ustrezna vrednost zniža. S samoprispevkom bo zbranih 840.000 din sredstev, ki bodo namenjena izključno za financiranje del navedenih v 1. točki. IV Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: x a) vsak imetnik stanovanjske hiše ali stanovanja, ki' ima vodovodni priključek 4.000 din, b) če ima stanovanjska hiša več stanovanj, plačuje: — vsak naslednji imetnik stanovanjske pravice po 4.000 din, če ima sklenjeno stanovanjsko pogodbo, — če stanovanjska pogodba ni sklenjena, pa je očitno, da ima ločeno stanovanje, plača 2.000 din, — imetniki stanovanjske pravice na samskih stanovanjih, plačajo 2.000 din, c) lastniki nenaseljenih ali občasno naseljenih (vikendi) zgradb, ki imajo vodovodni priključek ali soglasje za vodovodni priključek plačajo samoprispevek v višini 4.000 din. Enako plačujejo tudi lastniki, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Begunje tako, kakor je sprejela SOB Cerknica v svojr odloku. V Plačevanja samoprispevka so opravičeni: — družine, ki se preživljajo izključno s socialnimi podporami, pokojninami, z varstevnim dodatkom, štipendijami ali z nagradami, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, — družine, katerih članov osebni dohodek, nadomestila ali pokojnina ne presegajo 60 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. VI Samoprispevek se obračunava in plačuje v 5 (petih) enakih mesečnih obrokih: 1. obrok zapade v plačilo 1. 6. 1980 2. obrok zapade v plačilo 1. 10. 1980 3. obrok zapade v plačilo 1. 2. 1981 4. obrok zapade v plačilo 1. 6. 1981 5. obrok zapade v plačilo 1. 10. 1981 Samoprispevek obračunava krajevna skupnost Begunje, ki vodi ustrezno evidenco. VII Sredstva samoprispevka se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Begunje in so strogo namenska za izvajanje del po I. točki tega odloka. VIII Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila davčna uprava Skupščine občine Cerknica. IX S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom bo upravljal gradbeni odbor krajevne skupnosti Begunje, ki bo zadolžen o zbranih sredstvih in o uporabi seznanjati občane na krajevno običajen način. X Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1980 dalje. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Begunje Ivan Intihar 1. r. IDRIJA 904. Na podlagi 206. in 233. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1980 in skupni seji zbora združenega dela in zbora' lyajev-nih skupnosti dne 24. aprila 1980 sprejela POSLOVNIK za delo Skupščine občine Idrija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja način dela Skupščine občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina), postopek sprejemanja predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč med zbori, način sodelovanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v delu občinske skupščine in druga za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembna vprašanja 2. člen Zbori občinske skupščine, delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku, lahko pa v skladu z določbami tega poslovnika sprejmejo svoj poslovnik o delu. 3. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti delajo po določbah tega poslovnika, kadaf- v skladu s statutom občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih iz njene pristojnosti. 4. člen Občinska skupščina posluje v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti. 5. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi le, če zaradi splošnih koristi tako določi občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo. 6. člen Občinska skupščina dela stalno. Letni odmor praviloma traja od 10. julija do 10. septembra. 7. člen Občinska skupščina dela po programu, ki ga praviloma sprejme v začetku vsakega leta. / 8. člen Občinska skupščina ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v zunanjem krogu besedilo: »Socialistična republika Slovenija«, v notranjem krogu pa »Skupščina občine* ter pod grbom v vodoravni vrsii: »Idrija«. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 1. Pravice in dolžnosti delegatov 9. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov. Delegat ne sme brez opravičenih razlogov odkleniti opravljanje funkcij ali nalog, ki mu jih naloži občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov enake pravice in dolžnosti. 10. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine u vprašanj in, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov m smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri opravljanju in glasovanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnio teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. 11. člen Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles. Če po določitvi za delegata le-ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, da določi drugega delegata in o tem obvesti sklicatelja. Če nastopi zadržanost delegata zbora- združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji oziroma konferenci delegacije in sklicatelju. Delegat družbenopolitičnega zbora mora vnaprej ali takoj, ko je mogoče opravičiti svoj izostanek neposredno sklicatelju. 12. člen Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije oziroma konference delegacij pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, ter gradivo in spise, ki so v zvezi z zadevo. Od predstojnika upravnega organa, predsednika izvršnega sveta ali drugega predlagatelja pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila, ki morajo vplivati na določitev stališč delegata in delegacije oziroma konference delegacij. 13. člen Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati: — izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil iz pristojnosti zbora in amandmaje k predlogom teh aktov, — obravnavanje vprašanj iz delovnega področja zbora in vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in občane ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti, — obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta in na delo občinskih upravnih organov ter na izvrševanje predpisov, — da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, imajo pa poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga pristojnemu zboru svoja stališča, — izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, če ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati nredlog drug predlagatelj ali večje število delegatov, — izvedbo ankete o vprašanjih iz delovnega področja zbora. 14. člen Da bi bili delegati zoora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zadovoljivo ob venčen;, jim mora biti na sedežu delegacije oziroma konference delegacij oziroma vodje delegacije ali kon.erence delegacij na razpolago gradivo za sejo zbora skupščine ali delovnega telesa, v katerih sodelujejo delegati te delegacije. Na sedežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago tudi gradivo za seje, na katerih delega i posameznih delegacij ne sodelujejo. Delegati lahko pri opravljanju svoje funkcije zahtevajo strokovno pomoč tajništva skupščine, izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb. 15. člen Ce je gradivo za sejo ali določen spis ali publikacija označena za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. 16. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, uživajo delegati skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. 17. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali pred pričetkom obravnavanja zadev, glede katerih jih je delegacija oziroma konferenca delegacij delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij. Komisija iz prvega odstavka pregleda predložena pooblastila ter o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. / Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Delegati lahko opravljajo delegatsko funkcijo šele po verifikaciji pooblastila. 18. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih ter opravljanje posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je brezplačno. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupščine in njenih zborov ali delovnih teles izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih splošnih aktov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, ki oblikujejo konferenco delegacij. 2. Ponudbe in vprašanja delegatov 19. člen Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo občinskih up- I ravnih organov vprašanje, ki se nanaša na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 20. člen Delegat postavi vprašanje pismeno ali ustno. Vprašanje delegata mora biti kratko in jasno. 21. člen Na postavljeno vprašanje odgovori predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik občinskega upravnega organa praviloma ustno na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik občinskega upravnega organa ne poda odgovora na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, ga mora podati v pismeni obliki do prve prihodnje seje zbora ali do roka, ki ga določi zbor. Ustni odgovor se po seji pismeno dostavi delegaciji, ki je postavila delegatsko vprašanje. če se do prihodnje seje ne pripravi odgovor, je treba delegatom sporočiti, zakaj odgovor ni bil dan. Čc je bil odgovor na vprašanje delegatom podan na seji zbora, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, se njegova vsebina vnese v zapisnik seje. 22. člen Ko dobi delegat odgovor na postavljeno vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Če delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje postavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora. 23. člen Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oz. predstojnik, ki vodi upravni organ občine, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave. 24. člen Delegat lahko postavi vprašanje predsedniku skupščine, predsedniku zbora, predsednikom komisij in drugih delovnih teles skupščine in zborov, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. 25. člen Delegat ima v okviru delovnega področja zbora pravico predlagati, da občinska skupščina, njen zbor ali delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila občinska skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih aktov občinske, skupščine in o vprašanjih, ki zadevajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. 3. Prenehanje mandata 26. člen Razloge za prenehanje mandata delegatov določa zakon. Zakon določa razloge in postopke za odpoklic delegatov. Delegat ima pravico odstopiti; razlog za odstop je dolžan obrazložiti. 27. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ga je delegirala na posamezne sejo zbora ali delovnega telesa občinske skupščine. 28. člen Če delegat prevzame funkcijo ali delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora takoj obvestiti temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost, v kateri je bil izvoljen. Delegat družbenopolitičnega zbora je dolžan o nastanku stanja iz 1. odstavka tega člena obvestiti predsednika družbenopolitičnega zbora, le-ta pa občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. m. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Splošne določbe 29. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo v skladu s statutom občine: — enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, — enakopravno zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, — enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti, — samostojno zbor združenega dela in — samostojno zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor sodeluje z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov ter pri sprejemanju drugih odločitev tudi tako, da sprejema stališča in mnenja v zadevah, ki jih določa statut občine. 30. člen Zbori obravnavajo zadeve in sprejemajo odločitve iz svoje pristojnosti praviloma na ločenih sejah. Na skupni seji zbori obravnavajo vprašanja in odločajo o zadevah, določenih s statutom občine. Zbori občinske skupščine ter zbori občinske skupščine in skupščine ustrezne samoupravne interesne skupnosti lahko sklenejo, da bodo razpravljali in odločali o zadevah iz njihove enakopravne pristojnosti na skupnem zasedanju. 2. Medsebojna razmerja zborov 31. člen Vsak zbor je v okviru svojih pristojnosti pri sprejemanju odločitev samostojen. Odloke, druge splošne akte in druge odločitve iz enakopravne pristojnosti dveh ali več zborov občinske skupščine oziroma iz enakopravne pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupščine ustrezne samoupravne interesne skupnosti us-kljajujejo zbori oziroma zbori in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti na način in po postopku, ki ga določa ta poslovnik. 32. člen Zbori občinske skupščine med seboj sodelujejo. 33. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Ce pristojni zbori stališč in predlogov, ki jih je sprejel drugi zbor, pri sprejemu odločitve niso upoštevali, so dolžni o tem obvestiti zbor, ki je predloge in stališča podal in navesti razloge, zaradi katerih njegovih stališč in predlogov niso upoštevali. 34. člen Med postopkom sprejemanja odloka, drugega splošnega akta ali druge odločitve lahko pristojni zbori zahtevajo mnenja in stališča zbora, ki ne sodeluje pri odločanju. Zbor, ki je bil po prejšnjem odstavku zaprošen za mnenja in stališča, je stališča in mnenja dolžan posredovati pristojnim zborom. 35. člen Zbor, ki je po 33. in 34. členu tega poslovnika sprejel stališča in mnenja o vprašanjih iz pristojnosti drugih zborov, lahko ta stališča posreduje pristojnim zborom pismeno, lahko pa določi delegata oziroma delegacijo, ki bo pristojnim zborom obrazložila stališča zbora. 36. člen če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo skupščine lahko zahteva, da pred njegovo odločitvijo da o tem mnenje statutarno-prav-na komisija. IV. SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov 37. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov skupščine pa dotedanji predsednik skupščine najkasneje 30 dni po opravljenih splošnih volitvah delegatov. Prvo sejo zbora vodi do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov pa do izvolitve predsednika skupščine dotedanji predsednik skupščine. 38. člen Na prvi seji vsak zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora ter komisijo za verifikacijo pooblastil. 39. člen Zbor združenega dela na prvi seji sklepa o oblikovanju in določitvi članov skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. 40. člen Družbenopolitični zbor na prvi seji glasuje o izvo-litiv delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. 41. člen Zbori na prvem skupnem zasedanju izvolijo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, izvolijo izvršni svet, imenujejo komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, imenujejo tajnika skupščine, imenujejo predstojnike občinskih upravnih organov ter določijo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije. 42. člen Zbori na prvi skupni seji volijo delegate za zvezni zbor Skupščine SFRJ in glasujejo o listi kandidatov za člane Predsedstva SR Slovenije. 43. člen Zbori na prvih sejah ali na prvi skupni seji razpravljajo in sklepajo tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon, statut občine oziroma drugi predpisi. 2. Sklicevanje in dnevni red sej , 44. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij ali delegatov zbora ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva najmanj petina delegatov zbora, izvršni svet ali predsednik skupščine. Ce predsednik zbora v primerih iz prejšnjega odstavka ne skliče seje, jo lahko skliče skupina 10 delegatov zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji iz 2. odstavka predložijo gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 45. člen Skupno zasedanje zborov skličejo sporazumno predsedniki prizadetih zborov, skupno sejo vseh zborov pa predsednik skupščine. . '46. člen Obvestilo o sklicu seje mora hiti dostavljeno delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferencam delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 14 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Skupaj z obvestilom o sklicu seje, dobijo delegacije, konference delegacij in delegati tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red ter zapisnik prejšnje seje. Obvestilo o sklicu seje se skupaj z gradivom dostavi tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini ter uredništvom sredstev javnega obveščanja. 47. člen Gradivo o zadevah, ki jih delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z določbami samoupravnih splošnih aktov zaradi oblikovanja stališč posredujejo v obravnavo širši delegatski bazi, morajo biti delegacijam dostavljena najmanj 30 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. Zaradi pravočasnega zagotavljanja gradiva so delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti po sprejetju programa dela občinske skupščine dolžne obvestiti predsedstvo skupščine o zadevah iz programa dela, ki jih bodo v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali po prejšnjem odstavku. 48. člen Dnevni red za skupno sejo vseh zborov predlaga predsednik skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik skupščine posvetuje s predsedniki zborov, s predsednikom izvršnega sveta, s tajnikom skupščine in s predsedniki delovnih teles skupščine. Pri pripravah dnevnega reda za seje zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles skupščine oziroma zbora, s predsednikom izvršnega sveta in tajnikom skupščine. 49. člen Predsednik skupščine in predsedniki zborov dajo na dnevni red seje vprašanja, zaradi katerih je bil predlagan sklic seje in drugih vprašanj, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki po statutu občine in po tem poslovniku lahko predlagajo, da se določeno vprašanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na dnevni red seje zbora. Pri sestavljanju predloga dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upošteva predloge in iniciative, ki so jih dale družbenopolitične organizacije, delegacije in konference delegacij ter samoupravne organizacije in skupnosti v občini. 50. člen Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red se dajejo za skupno sejo zborov predsedniku skupščine, za sejo zbora pa predsedniku zbora. 51. člen Delegacije in konference delegacij morajo praviloma najpozneje tri dne pred dnevom, ki je določen za sejo, poslati tajništvu skupščine pismene pripombe in stališča k posameznim vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red seje. 52. člen Dnevni red se določi na predlog predsednika na začetku seje. O predlogu dnevnega reda delegati glasujejo. Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za postavljanje delegatskih vprašanj. 53. člen Na dneVni red so praviloma lahko sprejeta samo vprašanja, o katerih $o delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti že razpravljale. 54. člen V nujnih primerih lahko predsednik zbora, delovno telo skupščine ali zbora, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti v dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča najprej o nujnosti predloga. 35. člen Predsednik zbora lahko v nujnih primerih izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določeno v 46. členu tega poslovnika. Razlogi za tak sklic morajo biti posebej obrazloženi. 56. člen Če je treba sklicati sejo zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti iz posebnih razlogov takoj, se seje zborov udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zborov. 3. Vodstvo sej in udeležba na sejah 57. člen Sejo zbora vodi predsednik zbora. Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik zbora. Če je odsoten ali zadržan tudi namestnik predsednika zbora ali če zbor nima namestnika predsednika, vodi sejo zbora delegat, ki ga izvolijo delegati neposredno na seji. 58. člen Skupno sejo vseh zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik skupščine. Če je odsoten ali zadržan tudi podpredsednik skupščine, vodi skupno sejo vseh zborov delegat, ki ga izvolijo delegati izmed delegatov vseh zborov neposredno na skupni seji zborov. 59. člen Skupno zasedanje zborov vodijo predsedniki prizadetih zborov tako, da sporazumno določijo predsednika enega izmed prizadetih zborov za vodenje poteka zasedanja in za vodenje in usmerjanje razprave na zasedanju. Glasovanje po posameznih zborih vodi neposredno predsednik vsakega zbora. V primeru odstotnosti ali zadržanosti predsednika zbora i(i njegovega namestnika na skupnem zasedanju zborov se uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 57. člena tega poslovnika. 60. člen Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji, se vodi evidenca na podlagi pooblastil, ki jih izdajo delegatom konference delegacij oziroma delegacije. Pooblastila zbere pred sejp tajnik in jih preda komisiji za verifikacijo pooblastil. Prisotnost delegatov družbenopolitičnega zbora se ugotaylja na podlagi prezenčne liste. 61. člen Predsedujoči pred pričetkom seje ugotovi sklepčnost. Skupna seja zborov je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vseh zborov. Seja zborov je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov zbora. 62. člen Na seji sodelujejo brez pravice odločanja: — predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta, — predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani sveta, — funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, — predsedniki in člani ter drugi predstavniki delovnih teles skupščine in zborov, — predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občani ter — predstavniki samoupravnih organizacij In skupnosti in posamezniki, ki so za obravnavanje posameznih zadev povabljeni na sejo. 63. člen Govornikom daje besedo predsedujoči. Govorniku lahko samo predsedujoči seže v besedo ali ga opomni na red. Predsedujoči mora skrbeti, da govorniku ni kršena svoboda govora. 64. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsedujoči pozvati, naj se drži dnevnega reda. Ce se govornik po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. 65. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. Predsedujoči daje delegatom besedo praviloma po vrstnem redu kot so se prijavili. Predsedujoči da takoj , besedo delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, o kršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo. Če je delegat zahteval besedo zaradi kršitve poslovnika ali kršitve dnevnega reda, mu predsedujoči da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike. 4. Vzdrževanje reda 66. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. 67. Člen Za kršitev reda na seji se smejo udeležencem na seji izrekati naslednji ukrepi: — opomin, — odvzem besede in — odstranitev s seje. 68. člen Opomin se izreče udeležencu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče udeležencu, ki na seji krši red in določbe tega ptislovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen naj spoštuje red in določbe poslovnika. Opomin in odvzem besede Izreka predsedujoči. 69. člen Odstranitev s seje se Izreče udeležencu, če n Ce poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hudo žali skupščitio ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likam delegata. Udeleženec sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsednika ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj 5 drugih delegatov. Udeleženec, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. Udeleženec, kt mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. 70. člen Predsednik skupščine oziroma predsednik zbor mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, zoper katerega je bil izrečen ukrep in o razlogih zaradi katerih je bil izrečen. 71. člen Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje. 72. člen Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz dvorane, v kateri je seja. Če gre za večje motnje reda, lahko predsedujoči odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci. 5. Potek seje 73. člen Ko začne seja, lahko da predsedujoči pred prehodom na dnevni red kratka poročila v zvezi z delom ali z drugimi predhodnimi vprašanji 74. člen Komisija za verifikacijo pooblastil zbora združe-iiega dela in zbora krajevnih skupnosti na začetku seje pregledata pooblastila delegatov, ih poročata zboru o svojih ugotovitvah ter o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil družbenopolitičnega zbora poroča zboru o udeležbi na seji in o sklepčnosti zbora. 75. člen Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti glasujeta o verifikaciji pooblastil delegatov. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Če je podan sum o sklepčnosti seje, lahko predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatih oziroma delegatskih mestih. 76. člen Verifikaciji pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbora sledi glasovanje o dnevnem redu. 77. člen Ko je sprejet dnevni red, predsedujoči preide na obravnavo vprašanj po vrsti kot so sprejeta v dnevnem redu. Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu obravnava, predno se o njem odloči. 78. člen V času seje se lahko spremeni vrstni red obravnavanja posameznih zadev, če za to obstoje opravičeni razlogi in če se delegati s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda delegati posebej glasujejo. 79. člen Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo v podrobnostih. Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če delegati tako sklenejo pa tudi o posameznih členih oziroma točkah. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu. 80. člen Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila. Za tem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljaj-cev, sklene obravnavo. Po končani obravnavi predsedujoči povzame sklepe, predloge in priporočila, ki jih je zbor sprejel. 81. člen Če zadeva, ki je obravnavana, ne zahteva sprejema odloka, drugega splošnega akta ali odločitve, predsedujoči preide na obravnavo naslednje točke dnčvnega reda. 82. člen Če zbor obravnavo posamezne zadeve zaradi tega, ker je potrebno zbrati nove podatke ali iz drugih razlogov na seji ne more zaključiti, lahko sklene, da bo obravnavo nadaljeval in o vprašanju odločal na en; prihodnjih sej, ko bodo potrebni podatki zbrani. 83. člen Predsedujoči lahko sejo prekine in določi dan in čas, ko se seja nadaljuje. Začasno prekine sejo zaradi potrebnega odmora, da se opravijo konzultacije z delegati ali zberejo potrebna mišljenja, zaradi konzultacije članov IS, kakor tudi v drugih primerih, če to sklenejo delegati. 84. člen Predsedujoči prekine sejo ter določi dan in uro ko se seja nadaljuje tudi v primeru, če je med potekom seje zbor ali skupščina zaradi odhoda delegatov seje postala nesklepčna, če ugotovi, da zaradi preobširnega dnevnega reda na seji zbora ali skupščine ne bo mogoče kvalitetno obravnavati vprašani ki so na dnevnem redu ali na predlog delegatov iz drugih opravičenih razlogov. 85. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo. 0. Odločanje 86. člen Zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina delegatov zbora, razen če za odločanje o določenih vprašanjih ni z zakonom ali statutom drugače določeno. Za odločanje na skupni seji zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora, če za odločanje o določenih vprašanjih ni z zakonom ali statutom drugače določeno. Ce predsedujoči dvomi, da je na seji navzoča predpisana večina delegatov, lahko pred glasovanjem odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih. Ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih se opravi tudi, če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj pet delegatov. 87. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov razen, če z zakonom ali statutom ni predpisana posebna večina. 88. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev. Obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut 89. člen Delegat glasuje tako, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali pa se vzdrži glasovanja. 90. člen Glasovanje je praviloma javno. Zbor lahko odloči, da bo o sprejetju posameznih odločitev glasoval tajno. 91. člen Glasovanje je praviloma istočasno z dviganjem rok. Glasovanje z dviganjem rok se opravi tako, da najprej glasujejo delegati, ki so za predlog, nato delegati, ki so proti predlogu in nazadnje delegati, ki so se vzdržali glasovanja. 92. člen Predsedujoči lahko odloči, da se za sprejem posamezni odločitev posamično izjavljajo, če smatra, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve glasovanja ali če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj 9 delegatov. Posamično se glasuje po delegatskih mestih oziroma po delegatih tako, da predsedujoči ali tajnik skupščine oziroma zbora pozove vsakega delegata posebej, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali da se vzdrži glasovanja. 93. člen O predlogih se glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo. Cc je k posameznemu členu danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih. Cc je dan amandma k amandmaju, se najptej glasuje o amandmaju k amandmaju. 94. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida glasovanja razglasi, da je predlog sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik 95. člen O seji se piše zapisnik. 96. člen Zapisnik obsega vse glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: — podatke o času in kraju seje, — ime predsedujočega na seji in zapisnikarja, — imena navzočih delegatov z navedbo, katere samoupravne organizacije in skupnosti so jih delegirale na sejo, — dnevni red seje, — predloge, ki so bili obravnavani na soji ter — sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti. Delegat, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da se bistveni del njegove izjave vpise v zapisnik. 97. člen Za zapisnik skrbi tajnik skupščine oziroma delavec, ki ga določi tajnik skupščine. Zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik skupščine oziroma delavec, zadolžen za zapisnik. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi tajništvo skupščine. 98. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti praviloma prva točka dnevnega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat ima pravico pri tej točki dnevnega reda predlagati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji. Če so bile pripombe sprejete, sc zapišejo v zapisnik. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. 99. člen Za hrambo zapisnikov, dobesednih zapisnikov in gradiva, ki ga obravnava skupščina oziroma njeni zbori, skrbi tajništvo skupščine. V tajništvu skupščine so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija o delu skupščine in njenih zborov. V. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE. PREDSEDNIKI ZBOROV IN TAJNIK SKUPŠČINE 100. člen Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine in ta poslovnik. 101. člen Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Pri delu predsedstva sodelujejo tudi predsednik izvršnega sveta in tajnik skupščine in po potrebi drug funkcionar v skupščini ter njenih organih in telesih. Na sejo predsedstva so vabljeni tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij občine. 102. člen Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo: — obravnava vprašanja programiranja in usklajevanja dela zborov in njihovih delovnih teles ter usklajevanja dela s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije, — predlaga zborom občinske skupščine program dela in spremlja njegovo izvrševanje, — predlaga rešitve, če se zbori občinske skupščine ne morejo sporazumeti glede rokov in načina obravnavanja posameznih zadev, — odloča o vprašanjih pristojnosti med posameznimi zbori občinske skupščine, če se zbori ne morejo sporazumeti o tem, kateri zbor oziroma kateri zbori so pristojni za sprejem posamezne odločitve, — spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov in obravnava vprašanja v zvezi z njihovim delom, — določa delegate občinske skupščine za delo v družbenih svetih, — predlaga sredstva, ki naj bodo zagotovljena v proračunu občine za delo skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter tajništva skupščine, — predlaga akte o organizaciji in delovnem področju tajništva • skupščine, — opravlja druge naloge, ki jih določa ta poslovnik. 103. člen Če posamezen predlog akta, poročilo ali drugo gradivo, ki je predloženo v obravnavo skupščini ali njenemu zboru, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja , je predsedstvo gradivo iz prejšnjega odstavka dolžno posredovati v obravnavo pristojnim zborom. 104. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga tajnik skupščine. 105. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih in drugih nalog v zvezi z delom skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ima občinska skupščina tajništvo skupščine, ki ga vedi tajnik skupščine. Pravice in dolžnosti tajnika in tajništva skupščine določa statut občine, ta poslovnik in poseben odlok občinske skupščine. VI. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 106. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa skupščine so komisije, delovna telesa zborov pa odbori. 107. člen Občinska skupščina ustanovi komisijo za obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena ta vse zbore. Komisija se ustanovi s statutom občine, odlokom ali drugim aktom 'občinske skupščine. 108. člen Zbori občinske skupščine ustanovijo odbore za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za obravnavanje posameznih zadev. Odbor se ustanovi z odlokom ali drugim aktom zbora. 109. člen Dva ali več zborov občinske skupščine lahko ustanovijo skupne odbore. Skupne odbore lahko ustanovijo tudi zbor oziroma zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za obravnavanje zadev, o katerih enakopravno odločajo zbori občinske skupščine in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 110. člen Naloge, pooblastila, sestavo in način dela komisij in odborov določa akt o njihovi ustanovitvi. Določbe tega poslovnika glede sestave in načina delovnih teles se uporabljajo, če tako določa akt o ustanovitvi delovnega telesa. Določbe tega poslovnika se uporabljajo tudi, če akt o ustanovitvi delovnega telesa ne določa sestave in način dela delovnih teles. 111. člen Komisija ima predsednika, namestnika predsednika ter 5 do 7 članov. Predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov zborov, določeno število članov izmed strokovnih in javnih delavcev na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 112. člen Odbor ima predsednika, namestnika predsednika ter 3 do 5 članov. Člane odbora izvoli zbor oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, ki so odbor ustanovili izmed delegatov ustanoviteljev na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 113. člen Predsedniki, namestniki predsednikov in člani stalnih delovnih teles so izvoljeni oz. imenovani za 4 leta, lahko pa so razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni oziroma imenovani. Članom občasnih delovnih teles preneha funkcija, ko je delovno telo opravilo nalogo, za katero je bilo ustanovljeno. 114. člen Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori občinske skupščine. Predsednik daje pobudo za obravnavanje posameznih zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje s predsedniki zborov in drugih delovnih teles skupščine in zborov, s predstavniki izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, pripravlja, sklicuje in vodi seje delovnega telesa, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja druge naloge, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa, ta poslovnik ali drug akt občinske skupščine oziroma zbora ter naloge, za katere ga pooblasti delovno telo. Predsednika nadomešča v njegovi odsotnosti njegov . namestnik. 115. Men Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij in konferenc delegacij, na pobudo članov delovnega telesa ali na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru. Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva občinska skupščina oziroma njen zbor, najmanj tretjina članov delovnega telesa, predsednik skupščine ali predsedstvo skupščine. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje v primerih, ko bi jo moral sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. Delovno telo lahko dela, če je na seji prisotna večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov. 116. člen Delovno telo obravnava zadeve iz svojega delovnega področja na lastno pobudo, na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru ali na pobudo skupščine oziroma njenega zbora. Delovno telo je dolžno obravnavati vprašanja in zadeve iz svojega delovnega področja, če to zahteva občinska skupščina ali njen zbor, ki je delovno telo ustanovil, predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, ali predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. 117. člen Za obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora ali zborov in o katerih je delovno telo oblikovalo svoja stališča, mnenja in predloge, delovno telo določi svojega predstavnika izmed članov delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov pojasnjuje stališča, mnenja in predloge delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov zastopa stališča predloge in mnenja delovnega telesa ter brez pooblastila delovnega telesa le-teh ne more spreminjati in tudi ne sme spreminjati ali umikati poročil delovnega telesa. 118. člen Ce se med obravnavo na seji zbora oziroma zborov pojavi vprašanje iz delovnega področja delovnega telesa, lahko zbor oziroma zbori občinske skupščine zahtevajo, da se obravnava takega vprašanja odloži, da delovno telo predhodno o njem oblikuje svoje stališče. 119. člen Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta, kadar delovno telo obravnava gradivo, katerega predlagatelj je izvršni svet- Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik občinskega upravnega organa, kadar delovno telo obravnava vprašanje iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na sejah delovnega telesa sodelujejo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, kadar delovno telo obravnava vprašanja iz njihovega delovnega področja. 120. člen Delovno telo ima pri obravnavanju vprašanj iz svojega delovnega področja pravico zahtevati obvestila in pojasnila od občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena in od drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 121. člen Strokovne in druge naloge za delovna telesa opravljajo tajništvo skupščine ter občinski upravni organi. Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni sodelovati pri delu delovnih teles in jim nuditi podatke, informacije in strokovna mnenja, kadar delovna telesa obravnavajo vprašanja iz njihovega delovnega področja. 122. člen Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa določi v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi tajnik skupščine izmed delavcev tajništva oziroma predstojnik ustreznega upravnega organa v soglasju s predsednikom delovnega telesa. 123. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, skrbi za pripravo strokovnih mnenj do vprašanj, ki jih delovno telo obravnava, skrbi za zapisnik o delu delovnega telesa ter opravlja druge naloge, ki jih določi delovno telo oz. njegov predsednik. 124. člen Vsak zbor ima tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil. Družbenopolitični zbor v komisijo za verifikacijo pooblastil izvoli stalne člane. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita komisijo za verifikacijo pooblastil za vsako sejo zbora posebej. Mandat članov komisije traja do prve prihodnje seje zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil: — pregleduje pooblastila delegatov in predlaga zboru njihovo verifikacijo, — določa v skladu s statutom občine o imunitetni pravici delegatov zbora. VII. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Izvršni svet 125. člen Zaradi zagotovitve medsebojnega sodelovanja občinska skupščina, njeni zbori ih delovna telesa obveščajo izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah, stališčih in mnenjih in mu pošiljajo potrebna gradiva. Izvršni svet obvešča predsedstvo skupščine ter delovna telesa skupščine in zborov o svojih sejah, jim dostavlja vabila za seje in gradiva, ki jih obravnava ter jim omogoča sodelovanje pri oblikovanju predlagane politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini, pri pripravi predlogov, o.i-lokov in drugih splošnih aktov ter drugih odločitev. 126. člen Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občinske skupščine in njenih zborov ter delovnih teles, kadar obravnavajo osnutek in predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga gradiva, katerih predlagatelj je izvršni svet. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles tudi pri obravnavi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov ter drugih gradiv kadar le-ti obravnavajo gradiva drugih predlagateljev, izvršni svet pa po statutu občine, Odloku ali drugem splošnem aktu skupščine do teh vprašanj oblikuje svoja stališča in mnenja. 127. člen Izvršni svet dostavlja osnutke in predloge odlokov ter druga gradiva za sejo občinske skupščine in njenih zborov predsedstvu skupščine. Hkrati z dostavo gradiva iz prejšnjega odstavka izvršni svet predlaga postopek obravnave v skupščini in njenih zborih ter delovnih telesih ter sporoči imena svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali pri njegovi obravnavi. 128. člen Izvršni svet dostavlja predsedstvu občinske skupščine gradivo za seje skupščine in zborov najkasneje 20 dni pred dnem, ki je s programom dela skupščine določen za seje skupščine in njenih zborov. Gradivo, ki ga je izvršni svet predložil v obravnavo skupščini po roku iz prejšnjega odstavka, se uvrsti v obravnavo na naslednjo sejo skupščine oziroma zborov. 129. člen Na sejah zborov občinske skupščine predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike. Za svoje predstavnike na sejah delovnih teles skupščine in zborov lahko določi izvršni svet oziroma njegov predsednik tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih. 130. člen Najmanj 10 delavcev občinske skupščine lahko vloži interpelacijo, da se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno, v kateri morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati, ki so jo vložili in jo pošljejo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo predsedniku izvršnega sveta in predsedniku skupščine. 131. člen Izvršni svet mora posredovati predsedstvu skupščine pismeno poročilo s svojimi stališči In mnenji v 15 dneh po prejemu obvestila, da bo v skupščini oziroma njenem zboru obravnavana interpelacija. Interpelacija se uvrsti v dnevni red prve prihodnje seje skupščine oziroma zbora kot posebna točka dnevnega reda. Če izvršni svet ne posreduje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se interpelacija uvrsti na dnevni red prve prihodnje seje po preteku tega roka tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 132. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo imajo na seji zbora pravico obrazložiti. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji poročilo v zvezi z interpelacijo. 133. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter določi naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko podajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 134. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Občinski upravni organi 135. člen Občinska skupščina in njeni zbori ter delovna telesa obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja iz njihovih delovnih področij zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na njihovih sejah. 136. člen Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe oziroma njihovi namestniki, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar le-ti obravnavajo osnutek in predloge aktov, s katerimi se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa, ali druga vprašanja iz njihovega delovnega področja. Če se funkcionar, ki vodi občinski upravni organ oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, je dolžan poskrbeti, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj iz delovnega področja upravnega organa seje udeleži drug predstavnik upravnega organa. VIII. SPREJEMANJE AKTOV SKUPŠČINE IN ZBOROV 1. Splošne določbe 137. člen Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo odloke, družbene plane, smernice, stališča, priporočila, odločbe ter sklepe in druge akte. Občinska skupščina in njeni zbori dajejo pobude za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in so lahko udeleženci samoupravnih sporazumov • in družbenih dogovorov. 138. člen Odloke sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov vseh delegatov. Druge akte sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov prisotnih delegatov, če zakon ali statut občine ne določa drugače. 139. člen Akte, ki jih sprejema zbor, podpisuje, predsednik zbora. Akte, ki jih sprejemata dva ali več zborov oziroma zbor ali zbori občinske skupščine in skupščina samoupravne interesne skupnosti, podpisuje predsednik skupščine. 140. člen Na izvirnikih odlokov in drugih splošnih aktov mora biti pečat občinske skupščine. 141. člen Izvirnike odlokov in drugih splošnih aktov hrani občinska skupščina. Za hrambo izvirnikov odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in zborov skrbi tajnik skupščine. 2. Sprejemanje odlokov 142. člen Odloke sprejema občinska skupščina v skladu s statutom občine v dvofaznem in enofaznem postopku. Občinska skupščina praviloma sprejema v dvofaznem postopku odloke, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavčev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti. 143. člen Pri sprejemanju odloka v dvofaznem postopku obsega prva faza obravnavo osnutka odloka, druga faza pa obravnavo predloga odloka. Pri sprejemanju odloka o enofaznem postopku se obravnava le predlog odloka. 144. člen K osnutku in predlogu vsakega odloka poda svoje mnenje statutarno-pravna komisija. Statutarno-pravna komisija posreduje svoje mnenje praviloma na seji- zbora, na kateri se obravnava osnutek oziroma predlog odloka. Predstavnik statutarno-pravne komisije poda poročilo komisije na seji zbora takoj za uvodnim poročilom predstavnika predlagatelja. a) Osnutek odloka 145. člen Postopek za sprejem odloka se sproži z predložitvijo osnutka odloka predsedstvu občinske skupščine. Osnutek odloka predlaga predsedstvu skupščine izvršni svet ali drug pooblaščen predlagatelj. Če predlagatelj odloka ni izvršni svet, se njegov osnutek pošlje tudi izvršnemu svetu. 146. člen Osnutek odloka mora vsebovati pravno formalne rešitve v obliki členov. Osnutku odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje zlasti navedbo zakonske podlage za njegovo izdajo, razloge, zaradi katerih je odlok potreben, načela, na katerih naj temelji, navedbo finančnih in drugih sredstev, ki bodo potrebna za njegovo izvrševanje, navedbo materialnih in drugih obveznosti, ki bodo z njegovim sprejetjem nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter za občane, navedbe novih nalog občinskih upravnih organov v zvezi z njegovim izvrševanjem ter druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki naj jih odlok ureja. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna do kumentacija. 147. člen Osnutek odloka se posreduje v obravnavo delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini oziroma delegatom družbenopolitičnega zbora glede na pristojnosti zborov, določene v statutu občine. Osnutek odloka se posreduje tudi ustreznim delovnim telesom skupščine in zborom glede na njihovo delovno področje. 148. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obravnavajo osnutek odloka na način, 'določen v samoupravnih splošnih aktih teh organizacij in skupnosti ter oblikujejo do osnutka svoja stališča, mnenja in pripombe. Delegacija temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihove konference delegacij posrcduje’o svoja stališča, mnenja in pripombe na seji ustreznega zbora občinske skupščine, lahko pa jih sporočijo tudi neposredno predlagatelju. 149. člen Kadar občinska skupščina daje v javno razpravo osnutke odlokov in drugih aktov iz 230. člena statuta občine, javno razpravo organizirajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini na način, določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih. 150. člen Osnutek obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov glede na njihovo delovno področje. Svoja stališča, mnenja in pripombe posredujejo delovna telesa v obliki poročila skupščini oziroma ustreznemu zboru praviloma pred sejo skupščine oziroma zbora, na kateri se obravnava osnutek, lahko pa tudi neposredno na seji. Predstavnik delovnega telesa obrazloži na seji skupščine oziroma zbora stališče in mnenja delovnega telesa. 151. člen Predstavnik izvršnega sveta oziroma drugega predlagatelja ima pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, na katerih le-ti obravnavajo osnutek odloka. 152. člen Če predlagatelj osnutka odloka ni izvršni svet, je do osnutka dolžan oblikovati svoje mnenje. Mnenje po prejšnjem odstavku posreduje izvršni svet ustreznim delovnim telesom skupščine oziroma zbora. Mnenje posreduje izvršni svet praviloma delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovim konferencam delegacij, lahko pa tudi neposredno na seji 'skupščine oziroma zbora. 153. člen Obravnava osnutka odloka se zaključi z njegovo obravnavo na sejah pristojnih zborov in na seji družbenopolitičnega zbora, kadar ta zbor ne sodeluje pri odločanju, v skladu s svojimi pristojnostmi pa sprejema svoja stališča. 154. člen Pri obravnavi osnutka odloka na seji pristojnega zbora lahko predstavnik izvršnega sveta oziroma predstavnik drugega predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev k osnutku. Za predstavnika izvršnega sveta oziroma pooblaščenega predlagatelja podajo svoja poročila predstavniki ustreznih delovnih tpleš, z njimi pa izražajo svoje predloge, pripombe in mnenja delegati. 155. člen Razprava na sejah pristojnih zborov se začne s splošno razpravo o osnutku, v kateri delegati izražajo mnenja o tem, ali so v osnutku odloka pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji in vsa razmerja, ki naj jih.odlok uredi. Po končapi splošni razpravi pristojni zbori s sklepom izrazijo svoje stališče o tem ali je odlok potreben ali ne. Če pristojni zbori ugotovijo, da odlok ni potreben, zavrnejo osnutek s sklepom in o tem obvestijo predlagatelja. 156. člen Če pristojni zbori po končani splošni razpravi ugotovijo, da je sprejem odloka potreben, se na seji začne razprava o podrobnostih. Pri razpravi o podrobnostih delegati izražajo svoja stališča, mnenja in pripombe k posameznim členom. 157. člen Po končani razpravi na seji zbor s sklepom, s katerim sprejme osnutek odloka lahko določi tudi, katere predloge in pripombe naj predlagatelj upošteva nri pripravi predloga odloka. 158. člen Po končani obravnavi osnutka Odlolta se vsi predlogi, pripombe, stališča in mnenja, podani v razpravi, posredujejo predlagatelju, da jih obravnava pri pripravi predloga odloka. 159. č>en če v postopku obravnave osnutka na njegovo vsebino ni bilo pripomb, ali ni bilo bistvenih vsebinskih' pripomb, zbori pa so pri obravnavi ugotovili, da je odlok potreben, lahko predlagatelj predlaga, da pristojni zbori na sejah osnutek obravnavajo kot predlog. če se pristojni zbor s tem strinja, nadaljujejo obravnavo o predlogu odloka po postopku, ki ga določa ta poslovnik. b) Predlog odloka 160. člen Predlog odloka mora biti izdan v obliki, v kateri se sprejemajo odloki in mora biti obrazložen.. Obrazložitev predloga mora vtebovati tudi navedbe o tem, kako so v predlogu upoštevani predlogi, stališča, pripombe in mnenja, podana pri obravnavi osnutka. Če pristojni zbori sprejemajo odlok v enofaznem postopku brez predhodne obravnave osnutka, mora obrazložitev vsebovati tudi vse elemente iz 148. člena tega poslovnika. 161. člen Glede začetka postopka, načina in poteka obravnave predloga odloka v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, zborih in delovnih telesih občinske skupščine in zborov, glede pravic in dolžnosti predlagatelja in glede drugih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavi osnutka odloka, če ta poslovnik ne določa drugače. 162. člen Predsednik zbora, delegati ali delovno telo skupščine ali zbora, lahko s primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev, če menijo, da predlog odloka ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončen sprejem. O zahtevah iz prejšnjega odstavka zbor oziroma zbdri posebej glasujejo. Predlagatelj predloga odloka lahko predlog odloka brez obrazložitve umakne do trenutka, ko se o njem glasuje. f 163. člen Odlok, ki ga sprejema 'zbor, je Sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu. Kadar daje v skladu s statutom občine k predlogu odloka stališče družbenopolitični zbor, je predlog odloka sprejet, če je njegovo besedilo v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora. c) Amandmaji 164. člen Amandmaji se predlagajo praviloma v pismeni obliki, tako da predlagatelj jasno predlaga besedilo, ki naj nadomesti ali dopolni predlagano besedilo. Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je treba predložiti najmanj tri dni pred sejo v pismeni obliki in jih obrazložiti. O takih amandmajih ni mogoče odločati brez stališč izvršnega sveta .in predlagatelja, če predlagatelj odloka ni izvršni svet. Če amandma vsebuje določbe, ki imajo za posledico dodatna finančna sredstva, predlagatelj amandmaja predlaga tudi način zagotovitve sredstev. 163. člen Če je amandma predlagan na seji, skupščina ali zbor lahko sklene, da prekine obravnavo za toliko časa, da predlagatelj prouči vsebino amandmaja in uskladi predlog odloka s predlaganim amandmajem. Če amandma vsebuje take spremembe predloga odloka, katerih posledic ni mogoče takoj predvideti, skupščina oziroma zbor na predlog predlagatelja odloka sklene, da se obravnava odloži, da predlagatelj prouči predlagane spremembe in do njih poda svoje stališče. "166. člen O vsakem amandmaju, k predlogu se glasuje praviloma posebej. 167. člen Če se zbor ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po 3 člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta 168. člen Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost očitna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. 169. člen V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov. d) Sprejemanje odlokov po hitrem postopku 170. člen V izjemnih primerih sc lahko odlok sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika glede rokov ter načina obravnave in sprejemanja odloka. Odloke po prejšnjem odstavku sprejema skupščina oziroma njeni zbori, če je treba posamezna Vprašanja urediti brez odločanja zaradi preprečevanja ali odpravljanja večjih motenj pri opravljanju gospodarskih in drugih družbenih de'avnosti. ali čc to terjajo interesi ljudske obrambe, naravne nesreče ali druge izredne razmere 171. člen Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. Pristojni zbori pred obravnavanjem predloga odloka odločajo o nujnosti njegovega sprejemanja po hitrem postopku. 172. člen Predlagatelj hkrati s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku predloži v obravnavo tudi predlog odloka z njegovo obrazložitvijo. Če predlagatelj odloka ni izvršni svet, je izvršni svet pred odločanjem v pristojnih zborih dolžan posredovati svoje mnenje k predlogu odloka. 173. člen Če pristojni zbor sklene, da bo obravnaval predlog odloka po hitrem postopku, začne takoj na seji obravnavati njegov predlog, pred ali med obravnavo pa lahko zahteva mnenje statutarno-pravne komisije. 174. člen K predlogu odlok^, ki ga zbor obravnava po hitrem postopku, je mogoče predlagati amnandmaje do konca obravnave. e) Postopek za obvezno razlago odloka 175. člen Predlog za obvezno razlago ocjloka lahko dajo zbor občinske skupščine, delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, družbenopolitične organizacije občine, samoupravne interesne skupnosti občine, izvršni svet občinske skupščine ali drug predlagatelj odloka ter funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe. Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo samoupravne organizacije in skupnosti v občini, društva in občani. „ 176. člen Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden začne obravnavo lahko statutarno-pravna komisija zahteva mnenje ustreznih delovnih teles skupščine in zborov ter predlagatelja odloka. 177. člen Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga pristojnim zborom, da predlog ne sprejmejo in o tem obvesti predlagatelja. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da pobuda za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja. 178. člen Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago odloka potem, ko dobijo mnenje delovnih teles, v katerih delovno področje spada odlok in izvršnega sveta. Če le-ta ni predlagatelj predloga za obvezno razlago 179. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka. 3. Sprejemanje drugih aktov 180. člen Družbene plane in smernice za njihovo uresničevanje sprejemajo zbori občinske skupščine po postopku za sprejemanje odlokov v dvofaznem postopku. 181. člen Stališča, priporočila, sklepe in druge akte, ki niso odloki ali drugi splošni akti, sprejemajo zbori občinske skupščine praviloma v enofaznem postopku. Na predlog predlagatelja, delovnega telesa ali delegatov zbora lahko zbor sklene, da bo posamezne akte iz prejšnjega odstavka obravnaval in sprejemal v dvofaznem postopku, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o sprejemanju odloka. Obravnava na seji zbora je praviloma enotna, razen če zbor sklene, da bo posebej imel splošno razpravo in posebej razpravo o besedilu akta. 4. Postopek sprejemanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov 182. člen Občinska skupščina sodeluje pri sklepanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, če je to določeno z zakonom ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada vprašanje, ki je predmet družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma. 183. člen Občinska skupščina sklepa družbene dogovore z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, sindikati in drugimi družbenopolitičnimi, in družbenimi organizacijami zaradi zagotovitve in uskladitve samoupravnega urejanja družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega družbenega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena, zlasti na področju planiranja cen, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter varstva in zbolj Sevanj a človekovega okolja. Postopek za sklenitev družbenega dogovora določijo sporazumno udeleženci družbenega dogovora. 184. člen S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev. Občinska skupščina je lahko udeleženec samoupravnega sporazuma, kadar združuje sredstva, s katerimi razpolaga, pp načelu enakopravnosti z drugimi občinskimi skupščinami ali s temeljnimi organizacijami ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne na pismeni predlog pooblaščenega organa kateregakoli udeleženca. 185. člen Ce pobudo za sklenitev družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma da zbor ali zbori občinske skupščine, predlagajo tudi udeležence družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma in postopek za njegovo sklenitev. 186. člen Zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spadajo vprašanja, ki so predmet družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, lahko določi delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma in bo potem, ko bo z udeleženci doseženo soglasje glede njegove vsebine, predložilo besedilo družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma v odločanje pristojnim zborom. Če zbor ali zbori občinske skupščine po prejšnjem odstavku ne določijo delovnega telesa, sodeluje pri pripravi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma in predlaga njegovo besedilo v odločanje pristojnim zborom izvršni svet. 187. člen Družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine oziroma njen pooblaščeni organ. IX. POSTOPEK PRI VOLITVAH 1. Splošne določbe 188. člen Volitve, za katere je po določbah zakona, statuta in drugih predpisov pristojen zbor oziroma zbori na skupni seji, so praviloma javne. Volitve so tajne, če je tako določeno z zakonom, statutom in drugimi predpisi ali če to zahteva delegat, ki ga podpre š'e najmanj deset delegatov. 189. člen Tajno se voli z glasovnicami. Na glasovnicah morajo biti napisana imena vseh predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Če se glasuje za kandidatno listo v celoti, morata biti pod kandidatno listo napisani besedi »za« in »proti«. Vse glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve; overjene morajo biti s pečatom občinske skupščine. 190. člen Glasovanje vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavi j a j o»predseduj oči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe. 191. člen Predsedujoči kliče delegate po seznamu delegatov vsakega zbora in vsakemu delegatu izroči glasovnico. Ko predsedujoči ugotovi, da je vsak delegat dobil glasovnico, pojasni načiri glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnic. Po preteku za glasovanje določenega časa oddajo delegati glasovnice v glasovalno skrinjico. Delegat glasuje za predlaganega delegata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata. Za kandidatno listo v celoti glasuje delegat tako, da obkroži besedo »za«. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu tako, da prečrta zaporedno številko pred imenom kandidata ali ime kandidata. Proti kandidatni listi V celoti glasuje delegat tako, da obkroži besedo »proti«. Neveljavna je glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti odločitve delegata. 192. člen Ko vsi delegati oddajo glasovnice, predsedujoči objavi, da je glasovanje končano. Izid glasovanja ugotovi predsedstvo na podlagi glasovnic. Po ugotovitvi izida glasovanja predsedujoči objavi izid glasovanja. 193. člen Če noben kandidat ali kandidatna lista ne dobi potrebne večine glasov, oziroma če ne dobi potrebne večine glasov toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, se glasovanje ponovi. Ce samo nekateri izmed kandidatov niso dobili potrebne večine, se glasovanje ponovi samo med temi kandidati. 194. člen Določbe tega poslovnika se uporabljajo za vse volitve, za katere je pristojen zbor oziroma zbori občinske skupščine, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi za postopek pri razrešitvah. 2- Posebne določbe a) Vulilvc predsednika in podpredsednika skupščine 195. člen Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek kandidacijskega postopka. Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku občinske skupščine najmanj 14 dni pred začetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen. Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem z obvestilom o sklicu seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature ustno obrazložiti. 196. člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidatov za predsednika občinske skupščine. 197. člen Volitve predsednika občinske skupščine in podpredsednika občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot dve tretjini delegatov vsakega zbora. 198. člen Glasuje se tajno z glasovnicami. Glasovnica obsega: 1. označbo, da se glasuje za izvolitev predsednika občinske skupščine oziroma za izvolitev podpredsednika občinske skupščine, 2. označbo občinske skupščine, 3. ime in priimek kandidata za predsednika občinske skupščine oziroma ime in priimek kandidata za podpredsednika občinske skupščine. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. 199. člen Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev ter objavi začetek glasovanja. 200. člen Ko se začne glasovanje, izročijo člani delovnega predsedstva glasovnico vsakemu delegatu po seznamu delegatov vsakega zbora. 201. člen Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsedujoči način glasovanja in pozove delegate, da izpolnijo in oddajo glasovnice. 202. člen Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom. " Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat' glasoval ali če je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat. ' 203. člen Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje. 204. člen Izid glasovanja se ugotavlja tako, da se ugotovi: — število delegatov vsakega zbora, — število prisotnih delegatov vsakega zbora, — število delegatov, ki so jim bile izročene glasovnice, — število delegatov, ki je oddalo glasovnice ter — koliko delegatov je glasovalo za kandidata oziroma kandidate in koliko glasovnic je neveljavnih. če se pokaže razlika med številom prisotnih delegatov in številom oddanih glasovnic, se izid glasovanja ugotavlja po oddanih glasovnicah. 205. člen Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot dve tretjini glasov vseh delegatov. 206. člen Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči. kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 207. člen Če ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika 'knp'jine. Na ponovnih volitvah se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom. b) Volitve predsednikov zborov 208. člen Kandidate za predsednike zborov in njegove namestnike predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora in njegovega namestnika izvoli zbor z javnim glasovanjem. Za predsednika zbora in njegovega namestnika je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov zbora. 209. člen Če kandidat za predsednika zbora oziroma za namestnika zbora pri glasovanju ni dobil predpisane večine glasov, se opravijo ponovne volitve, pri čemer se ponovi celoten postopek kandidiranja in postopek glasovanja. c) Volitve predsednika in članov izvršnega sveta 210. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 211. člen Volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. 212. člen Glasovanje pri volitvah predsednika izvršnega sveta je praviloma javno in se opravi po določbah tega poslovnika o javnem glasovanju. V primeru, če to zahteva delegat, ki ga podpre najmanj š'e 10 delegatov, so volitve tajne. Tajne volitve se opravijo po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju. 213. člen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti in nazadnje delegati družbenopolitičnega zbora. 214. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja v vsakem zboru posebej. Kandidat za predsednika Izvršnega sveta je Izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. 215. člen Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena podpredsednika in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere Izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščin? imenuje za predstojnike upravnih organov. K predlagani listi da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve svoje mnenje. 216. člen Občinska skupščina voli podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike upravnih organov, na podlagi predložene liste. O listi se glasuje v celoti tako, da ae ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet. je izvoljen, če je Za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. c) Druge volitve 217. člen Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, volitve delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve predsedstva Skupščine SR Slovenije se opravijo po določbah posebnih predpisov. e) Slovesna izjava » 218. člen Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov ter predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščine slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni res Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. 219. Člen * Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dasta slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsednik zbora pred zborom, ki ga voli, predsednik in člani izvršnega sveta pa pred predsednikom skupščine. X. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 220. člen Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program. Občinska skupščina in njeni zbori usklajujejo program dela s programom dela Skupščine SR Slovenije. Program dela" izvršnega sveta ter programi dela delovnih teles skupščine in zborov morajo biti usklajeni s programom dela skupščine in njenih zborov. 221. člen Vsak zbor lahko sprejme svoj program dela, ki izhaja iz programa dela skupščine kot celote in mora biti z njim usklajen. 222. člen Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so sestavni del programov te skupščine. 223. člen Pri sestavljanju programa dela skupščine in zborov se upoštevajo predlogi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini in njihovih delegacij ter konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij v občini, delovnih teles skupščine in zborov ter izvršnega sveta. 224. člen Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo programe dela praviloma za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje. Na podlagi letnega delovnega programa lahko skupščina in njeni zbori sprejmejo periodične načrte svojega dela. 225. člen Da se omogoči sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ter njihovih delegacij in konferenc delegacij pri oblikovanju programa dela skupščine in zborov, občinska skupščina in njeni zbori letni delovni program sprejemajo v dvofaznem postopku. XI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 226. člen Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina, se objavljajo v skladu s statutom občine in tem poslovnikom. 227. člen Način objavljanja gradiva in aktov, ki se ne objavljajo v uradnem glasilu občine, določi predsedstvo skupščine. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. Predsedstvo skupščine določi način ravnanja z dokumenti in gradivom, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 228. člen Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov ali na sejah zborov in delovnih teles. Skupščina, njeni zbori ali delovna telesa lahko sklenejo, da bodo določeno vprašanje obravnavali brez prisotnosti javnosti. 229. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah ter obveščati javnost o delu skupščine. Skupščina, njeni zbori ali delovna telesa lahko sklenejo, da so lahko na njihovih sejah prisotni predstavniki sredstev javnega obveščanja tudi v primerih iz drugega odstavka 228. člena tega poslovnika. 230. člen Občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo lahko sklene, da bo posamezna vprašanja na seji ob- ravnavala brez prisotnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 231. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so ob pogojih, ki jih določa ta poslovnik, na voljo informativna ir^ dokumentacijska gradiva, predlogi aktov in drugih gradiv, ki jih obravnava občinska skupščina ali njen zbor. 232. člen Občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo lahko sklene, da se o seji pripravi za predstavnike sredstev javnega obveščanja uradno obvestilo. Uradno obvestilo se pripravi zlasti v primerih iz 230. člena tega poslovnika, lahko pa tudi v drugih primerih, če skupščina, njen zbor ali delovno telo tako sklene. Ce besedilo uradnega obvestila ni bilo določeno na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, določi predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE — predpis stroškov izterjave — plačilo davkov in prispevkov odpisi davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1979 b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov — predpis stroškov izterjave — plačila prispevkov — odpisi prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1979 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco — bilanco — pregled skupno doseženega prometa — pregled dolgov in preplačil zavezancev din 23.781,00 18,597.978,55 113.034,20 575.827,25 1.681.954.70 825,00 1.384.153.70 31.385,85 267.240,15 233. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik za delo Skupščine občine Idrija, št. 010-5/74, sprejet na sejah zborov skupščine dne 29. aprila 1974. 234. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-3/80 Idrija dne, 24. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj L r. 905. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1980 sprejela 4. člen " Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4'80 Idrija, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 906. Na podlagi 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 18/74), določil pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št 1/76) ter 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o opravljanju dimnikarske službe in o rokih čiščenja, pregledovanja kurilnih naprav, dimnih vodov In prei zračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali drugi emisije kurišč na obtnočju občine Idrija ODLOK o potrditvi zaključnega račnna davkov In prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979. 2. člen Zaključna računa izkazujeta a) davkov in prispevkov občanov: din — predpisi vseh davkov in prispevkov 19,263.059,00 1. člen Dimnikarsko službo na območju občine Idrija opravljajo organizacije združenega dela, katerih poslovni predmet je dimnikarstvo ali samostojni dimnikarski obrtnik (v nadaljnjem besedilu: dimnikar) 2. člen Dimnikar mora opravljati dimnikarske storitve vestno, strokovno pravilno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilne naprave, dimovoda, oziroma prezračevalne naprave in do njegovega premoženja. Uporabniku mora dimnikar pravočasno sporočiti dan pregleda oziroma čiščenja. 3. člei Cene storitev dimnikarja se določijo na način, 'kot je to predpisano za cene storitev organizacij zdru- ženega dela, ki opravlja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. 4. člen - • Kurilne naprave in dimni vodi se morajo očistiti in pregledovati po določbah tega odloka. Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni delavec. K čiščenju po tem odloku ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne či-.čenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 5. člen Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarne in podobnih obratih, ter v stanovanjskih soseskah s skupnim ogrevanjem, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsakih 14 dni. 6. člen Kurilne naprave na tekoča goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih * obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in v podobnih obratih, ter v stanovanjskih soseskah s skupnim ogrevanjem se čistijo najmanj vsaka 2 meseca; če moč takih naprav presega 1000 kW (860 kilokalorij na uro), se te naprave čistijo najmanj vsakih 14 dni. Roki določeni za čiščenje naprav iz prejšnjega odstavka se uporabljajo le, če te naprave obratujejo. 7. člen Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v več etažnih stanovanjskih blokih se čistijo 4-krat letno, v zasebnih gospodinjstvih pa vsaj 2-krat letno. Naprave iz prejšnjega odstavka na tekoča goriva se čistijo najmanj enkrat letno. 8. člen Dimovodi in dimniki, kurilnih naprav na plinasta goriva se čistijo po potrebi, najmanj pa enkrat letno. 9. člen Kurilne naprave, dimovodi in dimniki v industrijskih obratih se morajo čistiti v rokih, ki jih sporazumno določita njihov porabnik in dimnikar. Kurilne naprave in dimovodi v obratih lesne industrije ter v obratih drugih dejavnosti, v katerih je zaradi proizvodnega procesa povečana požarna in eksplozijska nevarnost se čistijo na zahtevo uporabnika takih obratov ter izven predpisanega roka štirinajstih dni. 10. člen Naprave za naravno prezračevanje v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, pekarnah in podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo ter naprave za naravno prezračevanje v kurilnicah, se čistijo najmanj enkrat letno. Naprave za umetno prezračevanje se čistijo po dogovoru med njihovim uporabnikom in dimnikarjem. 11. člen Meritve sajavosti dimnih plinov se opravijo enkrat v kurilni sezoni, če organ sanitarne inšpekcije ne odredi pogostejših meritev. 12. člen Izžiganje saj se opravlja tedaj, ko dimnikar ali organ, ki je pristojen za požarno inšpekcijo ugotovi, da je to potrebno. Izžiganje saj v dimovodih in dimnikih mora dimnikar priglasiti pred začetkom izžiga-nja najbližji gasilski enoti in postaji milice. 13. člen Čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav oziroma meritve sajavnosti dimnih plinov, se mora izvršiti v krajših rokih kot so predpisani s tem odlokom, če dimnikar ugotovi, da je zaradi manjših pomanjkljivosti teh naprav to potrebno, ali če to zahteva uporabnik naprav ali organ pristojne inšpekcije. 14. člen ' V času od 1. junija do 30. septembra mora dimnikar opraviti strokovni pregled kurilnih naprav, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektih, če so varne in v uporabnem stanju. 15. člen Dimnikar vodi razvid kurilnih naprav, dimovo-dov in prezračevalnih naprav ter kontrolno knjigo pregledovanja in čiščenja teh naprav. V razvid kurilnih naprav, dimovodov In prezračevalnih naprav se vpišejo tiste kurilne naprave, dimovodi in prezračevalne naprave, ki so zavezane pregledovanju in čiščenju. 16. člen Kdor nima v svojih prostorih grelnih naprav, ki so priključene na dimnike, ni dolžan plačevati čiščenja teh. O tem mora obvestiti dimnikarja ter mu dovoliti kontrolo dimovodnih priključkov v svojih prostorih najmanj enkrat letno. 17. člen Poleg določil tega odloka mora dimnikar upoštevati določila zakona o dimnikarski službi in pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije. 18. člen Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje občinska požarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanje požarne varnosti in občinske sanitarne inšpekcije, kolikor gre za vprašanje kontrole dimne in ostale emisije dimnih naprav. 19. člen Za kršitev tega odloka se uporabljajo določila 14. in 15. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni Ust SRS, št. 16/74). 20. člen Z dnem, ko stopi ta odlok v veljavo preneha veljati: odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju Idrije (Uradno glasilo občine Idrija št. 1/66), odlok o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija (Uradno glasilo, okraja Gorica št. 14/61 in Uradni list SRS, št. 5/75). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urai4 nem listu SRS. St. 22-1/79 Idrija, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine obalne Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 907. 905. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/72), 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske prisotnosti (Uradni list št. 38/79) in soglasja Skupnosti otroškega varstva Idrija št. 402t 18/80 z dne 6. maja 1980 je Izvršni svet Skupščine pbčine Idrije na seji dne 22. maja 1980 sprejel SKLEP o soglasju k oskrbninam in diferencirani lestvici oskrbnin v Dijaškem domu Cerkno — enoti za predšolske otroke Na pr*ilagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradrii list SRS, št. 32/74), 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve iz občinske pristojnosti (Uradni list št.' 38/79) in soglasja Skupnosti otroškega varstva Idrija št. 402-18/80 z dne 6. maja 1980 je Izvršni svet Skupščine občine Idrije na seji dne 22. maja 1980 sprejel SKLEP o soglasju k oskrbninam in diferencirani lestvici oskrbnin v Vzgojno varstvenem zavodu »Štefke Majnik« Idrija v enotah v Idriji in Spodnji Idriji . I Daje se soglasje k ceni oskrbnin in k diferencirani lestvici oskrbnin v Vzgojno varstvenem zavodu »Štefke Majnik« Idrija v enotah v Idriji ir« Sp. Idriji. Oskrbnina za oskrbovanca v Idriji znaša 2.376 din, v enoti v Sp. Idriji pa 2.395 din mesečno. Diferencirana lestvica oskrbnin za obe enoti: Mesečni dohodki na člana družine Prispevek staršev k ekonomski ceni •/• udeležbe Mesečni znesek do 2.000 30 712 2.201—2.600 36 855 2.601—3.000 42 998 3.001—3.400 43 1.140 3.401—3.800 53 1.259 3.801—4.200 57 1.354 4.201—4.600 62 1.472 4.601—5.100 66 1.568 nad 5.101 70 1.662 Za odsotnost se odšteje 17 din na dan za stroške hrane. Popoldanska malica je 4 din II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-43/80 Idrija, dne 22. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. I Daje se soglasje k ceni oskrbnin in k lestvici diferenciranih oskrbnin v Dijaškem domu Cerkno — enoti za predšolske otroke. II Oskrbnina po oskrbovancu znaša 2.186,70 din mesečno. III Diferencirana lestvica oskrbnin: Mesečni osebni dohodek na člana družine Prispevek staršev k ekonomski ceni »/o udeležbe Mesečni znesek do 2.300 30 656 2.301—2.600 35 765 2.601—2.900 40 874 2.901—3.200 45 984 3.201—3.500 . 50 1.093 3.501—3.800 55 1.202 3.801—4.100 60 1.312 4.101—4.400 65 1.421 4.401—4.700 70 1.530 4.701—5.000 73 1.596 nad 5.001 76 1.661 Za odsotnost se odbije 14 din od dnevnega zneska za stroške hrane. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-37/80 Idrija, dne 22. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 909. I Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenj ter drugih preiskavah v letu 1980 ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščino občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 24/76) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 15. maja 1980 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo: Veterinarski zavod Kamnik - Domžale in obratne veterinarske ambulante »Perutnine Zaloge in VTOZD za živinorejo, Biotehniške fakultete Rodica (v nadaljnjem besedilu obratne veterinarske ambulante) opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Kamnik - Domžale in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod Kamnik - Domžale in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarski zavod Kamnik - Domžale in obratne veterinarske ambulante, morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. U. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov, starih več kot štiri mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Kamnik -Domžale. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi, se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela: Duplica, Križ, Komenda, Potok in Srednja vas; — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijami združenega dela: Moste. Podgorje, Klanec, Breg, Nasovče, Tunji-ška mlaka in Laniše; — v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev in sicer: Duplica, Podgorje, Križ, Moste, Komenda, Klanec, Breg, Nasovče, Tunjiška mlaka, Laniše in Srednja vas. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje na družbenih perutninskih obratih OZD in na obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD, opravijo obratne veterinarske ambulante. Ostala zaščitna cepljenja pri perutnini v navedenih naseljih opravlja Veterinarski zavod Kamnik-Domžale. 8. člen Valilna jajca, pridobljena na farmah »PemtninCA Zalog (Srednja vas, Komenda, Potok) in VTOZD za živinorejo, Biotehniške fakultete, Rodica (Križ) smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pii serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno. cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, ki po štirinajstem tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre barvne aglutinaqje opravi: — na obratih »Perutnine« Zalog (Komenda, Potok, Srednja vas) Biotehnična fakulteta VTOZD za veterinarstvo z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnina Zalog; — na obratih VTOZD Za živinorejo, Biotehniške fakultete, Rodica (Križ) opravi Veterinarski zavod Kamnik — Domžale z ekipo obratne Veterinarske ambulante Rodica. Cepljenje proti kužnemu tremorju, opravijo z registrirano AE vakcino na obratih Perutnine'2^alog in VTOZD za živinorejo, Biotehniške fakultete, Rodica, lastne obratne veterinarske ambulante. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oz. pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijarpi ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Kamnik - Domžale. 10. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto. Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod Kamnik - Domžale. 11. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedb (IBR/IPV). Kri odvzame Veterinarski zavod Kamnik -Domžale. Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvi biotehnične fakultete v Ljubljani. 12. člen Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s pieiskavo krvi z metodo precipitacije v agrarskem gelu. Kri odvzame Veterinarski zavod Kamnik - Domžale. Preiskavo kr,vi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu. 13. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic' ter čebeljo družine piemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varo-atozo. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba pregledati na varoatozo. Pregled .opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikemijo šarenk je treba pregledati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1980. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribljega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1980 pregledati krape iz registriranih raj, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Vzorce je treba vzeti do 15. maja 1980. Pri mladicah krapov pa je treba vzeti vzorce do konca leta 1980. Vzorce vzame Veterinarski zavod Kamnik - Domžale. Virološke preiskave pa opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji d^n pi obia- i v Uradnem listu SRS. St. 020-13/80-8 ♦ Kamnik, dne 15. maja 1980. Predsednik IS Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. KOČEVJE 910. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75 in 7/77) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-313/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem obMnskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve* 1. člen V delu B tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2 76) se v opombo k tarifni številki 5 doda za besedami žaganje drv, besedilo — »kemično čiščenje oblek«. 2. člen Tarifna številka 3 odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupš inski Dolenjski list, št. 1/78) se spremeni in glasi Tarifna št. 3 Posebni občinski prometni davek se plačuje: 1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih 'surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra din — od naravnega vina, vina tipa »BISER« 2 — od penečega, vina 5 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne ošnove */o — od medice w 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 60 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 %> domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove 70. Opomba: ’ ' 1. davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje, je davek sorazmeren davku enega litra pijače. Davčna oshova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena, 2. davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje, 3. za nabavno ceno k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu, 4. posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih surovin in primesi, • 5. za alkoholne pijače je šteti pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 "/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980. St. 421-2/75-4/1 Kočevje, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. ini. 1. r. LAŠKO 911. Skupščina občine Laško je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1980 sprejela O D L O I e izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun izvršitve proračuna občine Laško za leto 1979, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1979 je naslednja: 1. Proračun 1 din — skupni prihodki 41,290.229,90 — skupni razpored prihodkov 37,492.595,10 — presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 3,802.634.80 Del presežka prihodkov leta 1979 2,909.000 din se nameni za izvedbo nalog prostorskega plana ob,»ne, blagovne rezerve, nove obveznosti za LO pokrajine in za prenesene obveznosti leta 1979. 2. Rezervni sklad . din — skupni prihodki 626.633,31 — skupno porabljeno 212.338,66 — presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 414.294,65 3. člen Sredstva stalne rezerve v znesku 414.294,65 din se po zaključnem računu za leto 1979 prenesejo na prihodke stalne rezerve leta 1980. 4. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih za leto 1979 je sestavni del odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/80 Laško, dne 21. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. .r Bilanca prihodkov in splošnega rasporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1979 Vrsta prih. Prihodki Znesek prihodkov Glavni namen ---t: ...——•— Splotnl razpored prihodkov Znesek prihodkov 01 Davek iz osebnega dohodka 03 Davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 04 Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 05 Takse 07 Prihodki po posebnih predpisih, prihodkih " tipravnih organov in drugi prihodki 08 Prihodki od drugih DPS 10 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta Skupaj: prihodki 11,234.562,30 11,878.054,55 1.472.499.50 1.390.558.50 2,421.965,85 12,892.000,00 5.589,20 41,295.229,90 01 Dejavnost organov DPS 02 Financiranje ljudske obrambe 03 Negospodarske investicije 04 Intervencije V gospodarstvu 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 07 Druga namenska sredstva 08 Proračunska rezerva 09 Pferiešene Obveznosti iz. leta 1979 26,055.557,15 1.736.600.00 1.161.167.00 230.000,00 551.334,00 6,638.300,75 445.308,90 674.327,30 Skupaj: Splošni razpored prihodkov 37,492.595,10 »12. Skupščina občine Laško je po 24. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13/77) in na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 18/78) na seji zbora združenega dela in, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela ODLOK f določitvi stopnje samoprispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško J. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ih v delovnih skupnostih z območja Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško, ki niso sklenile samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za kolektivno komunalno dejavnost Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško, plačujejo v letu 1980 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek), ki je predpisan s tem odlokom. 2. člen Prispevek iz 1. člena odloka plačujejo delavci » temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz dohodka v višini 1 V« od določene osnove. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se plačuje mesečno po dvanajstinah ob dvigu OD. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena se nakazujejo na žiro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško pri SDK Celje. Zbrana sredstva navedena skupnost namensko uporabi v skladu s sprejetim srednjeročnim programom in na osnovi letnega plana, s katerim opredeli konkretno višino sredstev za posamezne namene.. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-2/80 Laško, dne 21. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 913. Na podlagi 4. odstavka'11. člena zakona o revalo-rizaoijiMn amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) tsit na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 21. maja 1980 sprejela SKLEP • daMhtvi amortizacije sUuov za jakih hi* In stanovanj, M so v občini Laško družbena lastnina za leto 1979 I Skupščina občine Laško soglaša, da se za leto 1979 določi amortizacija stanovanjskih hiš ih stanovanj, ki so v občini Laško družbena lastina v višini 0,32 °/» od revalorizirane vrednosti, ki jo je opravila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško. II Ta sklep sex objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/80 Laško, dne 21. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 914. Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela SKLEP • potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 I Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov zu leto 1979 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi. II Zaključni račun izkazuje um 1. Obremenitev 2. Odpisi 582.720,20 3. Plačila 1,313.326,90 4. Skupaj razbremenitve 5. Davčni zaostanek * 111 Zaključni račun, katerega je dne 16. aprila 19IL pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-3/80 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega: 1. Bilanco 2. Bruto bilanco 3. Pregled skupno doseženega prometa 4. Pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep je objavljen v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 400-6/80 , Laško, dne 21. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 915. Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanpv (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbpra združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1979 1 Zaključni račun davkov občanov občine Laško za leto 1979 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi. din 2.848.089,65 1,896.Q47,10 952.042,55 II Zaključni račun izkazuje din din 1. Obremenitve 2. Odpisi 507.050,20 3. Plačila 17,925.542,50 4. Skupaj razbremenitve 5. Davčni zaostanek I III 19,292.065,75 18,432.592,70 859.473,05 Zaključni račun, katerega je dne 16. aprila 1980 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-3/80 z dne 15. 2. 1980 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega: 1. Bilanco 2. Bruto bilanco 3. Pregled skupno doseženega prometa 4. Pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep je objavljen v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi St. 400-6/80 Laško, dne 21. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. LITIJA 916. Na podlagi tretjega odstavka 27. člena zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ, št. 58/76) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. maja 1980 sprejela ODLOK o določitvi dodatne prispevne stopnje iz dohodka za sanacijo izgube občinske zdravstvene skupnosti Litija po zaključnem računu za leto 1979 1. člen Za pokritje nekritih odhodkov občinske zdravstvene skupnosti Litija po zaključnem računu za leto 1979 v višini 3,610.074,80 din se za čas od 1. junija 1980 do 31. decembra 1980 določi dodatna prispevna stopnja v višini 0,89 odstotka iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 2. člen Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo dodatni prispevek zavezanci za prispevek za zdravstveno varstvo od 1. junija 1980. 3. Člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1980 do 31. decembra 1980. St. 010-3/80 Litija, dne 16. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 917. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. maja 1980 sprejela ODLOK o potrditvi spremembe odloka o dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnega načrta za LS 12 Grbin 1. člen S tem odlokom se sprejme predlog spremembe zazidalnega načrta LS 12 Grbin (Uradni list SRS, št. 51/71), ki zajema spremembo zazidave v delu zazidalnega otoka LS 12, v katerem je bila predvidena pozidava z 25 individualnimi hišami. Ta predlog predvideva na tem predelu strnjeno pozidavo z bloki in vrstnimi hišami. * . 2. člen Grafične spremembe je Izdelala Urbanistična služba TOZD Komunala Litija in so bile javno razgrnjene (Uradni list SRS, št. 13/78). 3. člen Sprememba zazidalnega načrta, ki obsega vse elemente po 8. členu zakona o urbanističnem planiranju je izdelala Urbanistična služba TOZD Komunala Litija pod št. 223/78, september 1979. 4. člen Spremenjen zazidalni načrt LS 12 je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam združenega dela pri upravi občinske skupščine ter urbanistični službi. 5. čleri Vse stroške opremljanja stavbnega zemljišča, ki jih zajamejo spremembe zazidalnega načrta, nosijo investitorji posameznih objektov v celoti sami, ne glede na sektor lastništva. t 6. člen Spremembe in dopolnitve spremembe zazidalnega načrta, ki je potrjen s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki ga predpisuje zakon. Odbor za prostorsko planiranje pri Izvršnem svetu Skupščine občine Litija lahko dovoli manjše odmike od sprejete spremembe zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav. 7. člen Nadzor nad izvajanjem spremembe zazidalnegj načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/69 Litija, dne 16. maja 1980. . ( Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 918. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 16/67, 27/72 in 8/78) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 16/67) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. maja 1980 sprejela ODLOK o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg 1. člen S tem odlokom se sprejme predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg (Uradni list SRS, št. 6/70, 23/75), ki zajema področje od stare Litije proti Ježi z mejo pod Ježo. 2. člen Grafične spremembe in dopolnitve je izdelala Urbanistična služba TOZD Komunala Litija pod št. 374/79, februar 1979 in so bile javno razgrnjene (Uradni list SRS, št. 6/79, 28/79). 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (programski in tehnični del), ki obsega vse elemente po 8. členu zakona o urbanističnem planiranju je izdelal GIF Beton Zasavje Zagorje, TOZD Projektiva, št. 51/80, april 80 ter GIF Beton Zasavje Zagorje, TOZD Komunala Litija, št. 374/79, april 80. 4. člen Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam združenega dela pri upravi občinske skupščine ter urbanistični službi. 5. člen Vse stroške opremljanja stavbnega zemljišča, ki jih zajemajo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, nosijo investitorji posameznih objektov v celoti sami, ne glede na sektor lastništva 6. člen Spremembe in dopolnitve sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg, ki je potrjen s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki ga predpisuje zakon. Odbor za prostorsko planiranje pri Izvršnem svetu Skupščine občine Litija lahko dovoli manjše odmike od sprejetih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav. 7. člen Nadzor nad izvajanjem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/69 Litija, dne 16. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. y 919. Na podlagi 88., 97. in 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1 in 3/79) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona 1. člen Spremeni se odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, objavljen v Uradnem list SRS št. 32/79. 2. člen Spremeni se 8., 9. in 10. člen odloka in sicer tako, da se iz besedila naštetih členov črta beseda Turistično društvo Litija. V ostalem ostane besedilo zgoraj navedenih členov nespremenjeno. 3. člen Spremeni se 14. člen odloka in se glasi: Na območju občine Litija smejo delovni ljudje in občani trajno ali sezonsko opravljati kot postranski poklic v skladu z določili obrtnega zakona uslužnostne storitve, če nimajo značaja serijske proizvodnje. 4. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listv. SRS. St. 010-10/73 Litija, dne 16. maja 1980. Predsednik Skupščine občine x Litija Jože Dernovšek 1. r. 920. Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 16,-maja 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti zazidalnega načrta Jevnica ter odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju dela krajevne skupnosti Jevnica 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: — zazidalni načrt individualnih hiš Jevnica, ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana v maju 1966 pod št. 814b, potrdil pa Republiški sekretariat za urbanizem, 350/2-16/66-5 z dne 31. maja 1966 in — odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju dela krajevne skupnosti Jevnica (Uradni list SRS, št. 15/79). 2. člen \ S prenehanjem veljavnosti zazidalnega načrta ter odloka se območje Jevnice obravnava po urbanističnem redu občine Litija (Uradni list SRS, št. 7/80). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 010-3/79 Litija, dne 16. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 921. Uresničujoč določila ustave SR Slovenije, zakona o združenem delu, družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, stališč in sklepov družbenopolitičnih organizacij in skupnih interesov delovnih ljudi in občanov občine Litija, da uresničujejo dogovorjeno kadrovsko politiko kot sestavni del socialističnega samoupravnega razvoja ter — da načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih in izobraževanju postane sestavni del razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti, — da zagotavljajo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike, za njeno načrtno vodenje in uresničevanje, — da zagotavljajo takšne družbene pogoje, v katerih se bo uveljavljala neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov ter osnovnih nosilcev kadrovske politike, — da bo podružbljanje kadrovske politike stalno vzpodbujena in družbeno usmerjena naloga, — da v svoji vsakodnevni samoupravljalski in politični aktivnosti uresničujejo načela in naloge kadrovske politike, ki bodo zagotavljale hitrejše poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj in hitrejšo humanizacijo medčloveških odnosov, sklenejo — temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in delovne skupnosti, — Skupščine občine Litija, — občinska konferenca ZKS Litija, — občinska konferenca SZDL Litija, — občinski svet zveze sindikatov Litija, — občinska konferenca ZSMS Litija, — občinski odbor ZZB NOV Litija, — samoupravne interesne skupnosti občine Litija DRUŽBENI DOGOVOR o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija I. TEMELJNE DOLOČBE O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE 1. člen Za uresničitev načel samoupravne, demokratične kadrovske politike ter upoštevajoč kadrovske in izo- braževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, družbenopolitičnih in kulturnih usmeritev in ciljev, delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacij v občini (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) s tem družbenim dogovorom določajo haloge in smotre, ki jih bodo uresničevali pri izvajanju kadrovske politike na območju občine Litija. 2. člen Z organizirano in usklajeno aktivnostjo bomo udeleženci dogovora skrbeli za dosledno uresničevanje temeljnih načel kadrovske politike, zlasti pa bomo skrbeli za: — ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev delovnega človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki so v združenem > delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodelovali pri “ustvarjanju in delitvi dohodka, pri nenehnem izboljševanju in moderniziranju organizacije dela, ki bo sposobna hitreje uveljavljati dosežke znanosti, sodobnejšo tehnologijo dela itd., — enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter za demokratičnost in doslednost pri izvajanju določil in s tem družbenim dogovorom določenih nalog na področju kadrovske politike, — dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, izobraževanju in usposabljanju kadrov, — samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka, — organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter za racionalno razporejanje in skrb za napredovanje kadrov v odvisnosti in politične aktivnosti, njihovega interesa in prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja, — programiranje in smotrno organiziranje izobraževalnih oblik in vsebino, ki jih narekuje gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, — demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov. 3. člen Za uresničevanje smotrov in načel tega dogovora, določil splošnih samoupravnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, se udeleženci obvezujemo, da bomo: — sprejemali letne, srednjeročne in dolgoročne programe in načrte kadrov na vseh ravneh in v skladu z razvojnimi programi v združenem delu in načrtnim usmerjanjem kadrov, — vzpodbujali oblikovanje celotnega sistema vzgoje in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela, da bo ustrezal smotrom in potrebam združenega dela in celotnega družbenega razvoja, — v samoupravnih splošnih aktih urejali postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje nalog na področju kadrovske politike ter določili pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili, strokovnih služb in samoupravnih organov, — zagotavljali enotno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov za najodgovornejše funkcije In naloge v družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, v organizacijah združenega dela in na področju mednarodnih odnosov, — skrbeli za ustanavljanje in razvijanje kadrovskih služb OZD in skupščine občine ter zagotavljali pogoje za razvoj znanstvenoraziskovalnega dela na področju kadrovske politike. 4. člen Udeleženci dogovora morajo s posodabljanjem proizvodnje in izboljševanjem tehnologije ter organizacije dela, z organiziranim in odločnejšim vplivom združenega dela na razvoj usmerjenega izobraževanja hitreje spreminjati kvalifikacijsko. strukturo zaposlenih, v okviru kadrovske politike uresničevati politiko zaposlovanja, ki bo upoštevala objektivno nujnost, da je mogoče dosegati hitrejšo rast dohodka in hitrejše zvišanje družbene produktivnosti dela, predvsem z večjo ekonomičnostjo dela in sredstev in večjega znanja ter večjih delovnih zmožnosti zaposlenih. 5. člen Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe v OZD in v drugih samoupravnih skupnostih morajo zagotavljati vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje članov delovne skupnosti o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter tako omogočati delovnim ljudem, da bodo lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev tudi na področju kadrovanja oziroma kadrovske politike. 6. člen Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo priprave kadrov za družbene funkcije sestavni del njihovih delovnih in samoupravi j alskih obveznosti delavcev, samoupravnih organov, strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij. Skrbeti morajo za stalno evidentiranje in družbenopolitično usposabljanje možnih kandidatov za družbene funkcije in delegate v organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih in drugih skupnosti. Samoupravni organi in poslovodni organi v TOZD in drugih samoupravnih skupnostih se obvezujejo, da bodo omogočali in zagotavljali vse pogoje za uspešno opravljanje nalog in dolžnosti svojih delegatov v skupščini občine, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacij, da delavec ne bo materialno prizadet pri opravljanju dolžnosti. H. RAZVID DEL OZIROMA NALOG 7. člen Delavci v TOZD in drugih samoupravnih skupnostih s samoupravnim splošnim aktom določijo razvid del oziroma nalog z opisom njihove vsebine, zahtevano strokovno izobrazbo, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. 8. člen Pri določanju razvida del oziroma nalog morajo udeleženci dogovora upoštevati tekoče in perspektivne potrebe temeljne in druge OZD, samoupravne organizacije in skupnosti. Zato morajo biti naloge oziroma dela v razvidu opisane tako, da bodo služile kot osnova za: — racionalno in smotrno delitev dela in nalog ter iz njih izhajajočih pravic, obveznosti in odgovornosti, — določitev povezav oziroma komunikacij med izvajalci posameznih del oziroma nalog, — določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog, — kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb, — razpisovanje in objavljanje (oglasi) del oziroma nalog, — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, — programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja na osnovi potreb na vseh področjih družbenega življenja, — pripravo programov izobraževanja, funkcionalno usposabljanje, pridobivanje strokovnega znanja ob delu in iz dela, — ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb, — smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu. 9. člen Udeleženci se morajo pri določanju del oziroma nalog, ki naj jih opravljajo posamezni delavci v temeljnih organizacijah, ravnati po naslednjih načelih: — da združujejo tolikšen obseg vsebinsko zaokroženih del oziroma nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo, — da združujejo sorodna, po zahtevnosti pa enakovredna dela oziroma naloge, tako da ustvarjajo pogoje za kar naj večjo izkoriščenost strokovnih znanj oziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, — da združujejo dela oziroma naloge, ki bodo kar najbolj ustrezale psihofizičnim sposobnostim delavcev. 10. člen Razvid del oziroma nalog mora obsegati opis značilnosti delovnega področja, opis del oziroma naloge, temeljne značilnosti in zahtevnosti del oz. nalog ter: — zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — morebitne psihofizične in druge sposobnosti, — vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge, — potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje nalog, — posebne pogoje in zahteve glede na zakonite predpise o varstvu pri delu. 11. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da temeljne organizacije združenega dela v samoupravnih splošnih aktih v skladu s samoupravnimi sporazumi v občini opredeljujejo naloge tudi z vidika psihofizičnih zahtev ter s tem omogočajo presojo primernosti zaposlovanja invalidov in za delo manj zmožnih oseb za opravljanje tako prirejenih nalog. 12. člen Določanje razvida del oziroma nalog je trajna naloga. Zato je potrebno tudi ta splošni samoupravni akt — skladno z razvojem OZD in drugih samouprav- nih organizacij, z organizacijskim in tehnološkim razvojem — nenehno dopolnjevati in usklajevati s potrebami, ki jih narekuje razvoj. Razvid del oziroma nalog je potrebno skladno z organizacijskim in tehnološkim razvojem OZD in drugih samoupravnih organizacij nenehno dopolnjevati in usklajevati s potrebami, ki jih narekuje razvoj. Razvid del oziroma nalog je osnova za vrednotenje del oziroma nalog. III. NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE 13. člen Načrtovanje kadrov in izobraževanje sta sestavni del plana razvoja OZD, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Pri načrtovanju kadrov iz prvega odstavka tega člena je potrebno uporabljati naslednja načela: — načelo sočasnega planiranja — nosilci planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane pravočasno pripravijo, jih med seboj uskladijo in sprejmejo, — načelo kontinuiranega planiranja — nosilci planiranja morajo nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plahe in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje, — načelo znanstvenega planiranja — zahteva, da se plani Izdelajo na osnovi poznavanja objektivnih družbeno-ekonomskih zakonitosti itd. 14. člen Sestavni elementi načrtov kadrovskih potreb so predvsem: — bodoči razvoj delovne organizacije — obstoječe stanje kvalifikacijske strukture za opravljanje del oziroma nalog in stopnja izkoriščenosti razpoložljivega delovnega časa — ugotavljanje potrebe glede števila in vrste kvalifikacij — število in vrsta kadrov, ki jih primanjkuje, kar spoznamo na osnovi obstoječega stanja in ugotovljenih potreb, — podatki o prelivu kadrov, ki jih delovna organizacija štipendira, — podatki o številu In vrsti kadrov v delovni organizaciji, ki imajo pogoje za napredovanje, kot tudi podatki o kadrih, ki bodo zapustili delovno organizacijo zaradi upokojitve, služenja vojaškega roka ipd., — podatki iz plana razvoja panoge gospodarstva, posebno še dejavnosti konkretne delovne organizacije, — podatki o prelivu potencialnih profilov kadrov, — podatki o tendencah in razvoju izobraževalnih institucij za posamezne profile kadrov in dolžina njihovega šolanja, — projekcija o gibanju družbenega standarda. . 15. člen Organi upravljanja in ustrezne strokovne službe bodo na osnovi sprejetih načrtov kadrovskih potreb v skladu z razvojnimi cilji organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij sprejemali sklepe: — za notranje horizontalne In vertikalne premike in pa napredovanja delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in na osnovi doseženih delovnih rezultatov, — na dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in njihovo strokovno usposabljanje zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji, zaradi notranjih premikov ali zaradi nezadovoljivega izvrševanja del oziroma nalog, — za usposabljanje novih profilov poklicev, ki jih zahteva uvajanje nove tehnologije, — za usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela v skladu s potrebami in interesi OZD, — za štipendiranje mladine in za odpiranje učnih mest, — za uvajanje pripravnikov, — za pridobivanje novih delavcev. 16. člen Udeleženci družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike na območju občine Litija si bomo prizadevali skupaj z vsemi nosilci kadrovske politike v SR Sloveniji, da sc čimprej dogradi enotna metodologija načrtovanja in spremljanja razvoja kadrov ter da se poenoti sistem zajemanja kadrovskih podatkov in način ter sistem spremljanja uresničevanja kadrovskih načrtov. 17. člen S tem dogovorom udeleženci sprejemamo obveznosti: — da bomo načrte kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z novo nastalimi potrebami, — da bomo kadrovske načrte izdelali za takšno obdobje, ki bo omogočalo vplivati na poklicno usmerjenost mladine že v času šolanja in ki bo omogočilo pravočasno razvijati interes za posamezne poklice, zlasti pa tiste, za katere že dije časa ugotavljamo, da so deficitarni, — da bomo v skladu s svojimi kadrovskimi po- . trebami razpisovali štipendije in .usmerjali delavce v izobraževanje ob delu in iz dela. 18. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v svoje srednjeročne načrte vnesli tudi načrte kadrovskih potreb. 19. člen Udeleženci bomo v skladu s svojimi kadrovskimi programi ugotavljali potrebe po izobraževanju, izobraževalnih oblikah in vsebini ter v skladu z razvojnimi potrebami te programe dopolnjevali in usmerjali delavce v izobraževanje. Načrti morajo zajemati: načrt štipendiranja, načrte funkcionalnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja, načrt izobraževanja v zvezi z uvajanjem v delo in varstvom pri delu, načrt družbenoekonomskega idejnopolitičnega in kulturnega izobraževanja. Pri tem se bomo povezovali z Delavsko univerzo Litija, kot nosilcem izobraževanja ob delu, za delo in družbenega izobraževanja in ji izkazovali potrebe po teh oblikah izobraževanja, ki jih bo izvajala Delavska univerza Litija z.a potrebe in interese podpisnikov tega družbenega dogovora. 20. člen Ob upoštevanju letnega načrta in srednjeročnega programa razvoja 'elovne organizacije ter skladno z načrti družbenega in gospodarskega razvoja, se podpisniki obvezujemo, da bomo: — pred začetkom izvajanja sleherne investicije izdelali načrt izobraževanja in usposabljanja potrebnih kadrftv ter načrt reševanja družbenega standarda, — članom delovne organizacije omogočali pridobivanje in nenehno izpopolnjevanje ‘strokovnega in splošnega znanja, — spodbujali, organizirali in razvijali vse tiste oblike kulturnih dejavnosti, ki bodo bogatile splošno znanje delavcev ter dvigale njihovo delovno in splošno kulturno raven. Udeleženci se obvezujemo, da bomo vse zaposlene delavce, ki niso starejši od 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, vzpodbujali in jim omogočili, da jo končajo. 21. člen Udeleženci dogovora bomo postopoma odpravljali razlike med zahtevano in dejansko kadrovsko strukturo, zato bomo podvzeli vse ukrepe, da bo ta naloga realizirana do junija 1983 za pridobitev ene stopnja manjkajoče strokovne izobrazbe ter do junija 1985 za pridobitev dveh stopenj manjkajoče izobrazbe. Udeleženci dogovora lahko oprostimo delavcem, ki so bili leta 1972, ko je začel veljati prvi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike sprejeti v občini Utija,'stari najmanj 40 let, oz. so opravljali Ista ali podobna dela in naloge že 20 let, dela in naloge pa uspešno opravljajo, obveznosti, da si pridobijo manjkajočo strokovno izobrazbo. 22. člen Udeleženci dogovora se sporazumemo, da bomo na nivoju občine združevali načrtovane potrebe izobraževanja in da bo zbiralec izobraževalnih potreb, usklajevalec in organizator izdelave spremljanja uresničevanja načrtov usmerjenega izobraževanja izobraževalne skupnosti v občini v sodelovanju s strokovno službo za zaposlovanje. 23. člen Za zadovoljitev potreb združenega dela, uresničitev splošnih družbenih interesov in interesov mladine in odraslih za nenehno izpopolnjevanje in dopolnjevanje strokovnega in splošnega znanja morajo udeleženci odločneje vplivati na vsebino izobraževanja in dosledno uveljavljanje samoupravnega izobraževanja. Za dosego tega cilja bomo: — aktivno in stalno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju programa, oblik izobraževanja in pri razvijanju mreže izobraževalnih organizacij, — razvijali strokovne službe za usmerjanje mladine in odraslih v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, — vključevali učence, ki so jih usmerili v izobraževanje, v proizvodnjo in samoupravno aktivnost, — spodbujali svoje najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojnolzobražcvalnom delu v izobraževalnih organizacijah in jim tudi omogočili pridobitev najnujnejšega pedagoškega znanja. Za dosego vzgoj noizobraževalnih smotrov bomo udeleženci spodbujali in pospeševali proces preobrazbe v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter v njem aktivno sodelovali. Udeleženci bomo aktivno sodelovali z ustreznimi enotami in skupnostmi posebnih izobraževalnih skupnosti ter z izobraževalnimi organizacijami matičnih strok ali dejavnosti zaradi: — zadovoljevanja svojih srednjeročnih kadrovskih in izobraževalnih interesov in potreb, — racionalnega oblikovanja mreže izobraževalnih organizacij na osnovi potreb temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, — zagotavljanja kadrovskih štipendij in primernih pogojev v domovih učencev in študentov, — omogočanja potrebnega števila učnih mest za praktični pouk in proizvodno delo, po potrebi tudi izvajanje praktičnega pouka in proizvodnega dela. Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo v posameznih izobraževalnih skupnostih čim prej izoblikovali osnove in merila za postopno ovrednotenje programov izobraževanja in usposabljanja po količini, kakovosti, po gospodarnosti ter učinkovitosti samoupravne preobrazbe, v procesu uresničevanja svobodne menjave dela. 24. člen Udeleženci dogovora se zavzemamo za dosledno izvajanje sistema štipendiranja, ki mora izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in širših družbenih potreb, predstavljati organsko sestavino sistema, usmerjenega izobraževanja in mora biti oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Udeleženci dogovora bomo vzpodbujali k predlaganju mladih delavcev in otrok delavcev za Titove štipendiste in na podlagi samoupravno dogovorjenih smotrov in kriterijev Titovega sklada. Udeleženci dogovora se zavzemajo za dosledno izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini ( 25. člen ' Upoštevajoč hiter razvoj znanosti in tehnologije ter njun vpliv na spreminjanje poklicev ter preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ki vzpodbuja in daje prednost izobraževanju ob delu in iz dela, udeleženci sprejemajo in podpirajo vloge poklicnega usmerjanja, ki zajema mladino v vzgojnoizobraževalnem procesu in odrasle. 26. člen V zvezi z uresničevanjem razširjene oblike poklicnega usmerjanja bodo temeljne organizacije dodatno organizirale in razvijale v okviru kadrovske službe še naslednje dejavnosti: — sodelovanje pri načrtovanju smotrov, vsebine, samoupravno usmerjenega izobraževanja, vzgajanja in usposabljanja, — proučevanje rešitev. in možnosti za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam strukture gospodarstva zaradi hitrejšega dvigovanja produktivnosti dela kot pogoja za hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo dela, — izboljšanje razmerja med proizvodnimi in ostalimi poklici v korist prvih, — spremljanje uspešnosti zaposlenih delavcev pri delu in pri samoupravljanju, — ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti zaposlenih delavcev, — usmerjanje zaposlenih delavcev na taka dela, ki najbolj ustrezajo njihovi delovni usposobljenosti, — proučevanje uspešnosti delavcev, ki so napredovali ali so bili razporejeni na nova dela. 27. člen Izvajanje funkcije poklicnega usmerjanja bodo zagotavljale strokovne službe skupnosti za zaposlovanje v sodelovanju s strokovnimi delavci organizacij združenega dela, drugih samoupravnih skupnosti in skupščine občine. IV. IZVAJANJE TEMELJNIH NAČEL (PRAVIC IN OBVEZNOSTI) IZ DELOVNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 28. člen Udeleženci tega dogovora bomo zagotavljali, da bodo delavci sklepali delovna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po postopku in na način, ki ga določa zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja delavcev. 29. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov. V svojih programih uvajanja pripravnikov v delo bomo udeleženci določili čas trajanja pripravniške dobe in program dela, organizacijo in vodstvo pripravništva, kakor tudi način usposabljanja pripravnikov za samostojno delo, . ter v vsakem konkretnem primeru določili pripravniku mentorja, ki mora imeli najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik. 30. člen Pred nastopom dela oziroma opravljanja nalog in pred podpisom izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v združenem delu, bomo udeleženci izbranemu delavcu na delo vročili v trajno uporabo: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, statut, samoupravni akt o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter samoupravni akt o varstvu pri delu; seznanili ga bomo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, v katerih so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti v zdru-, ženem delu. 31. člen Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, morajo udeleženci upoštevati, da je nočno delo žensk prepovedano in da se sme izvajati le izjemoma, kadar terjajo splošni družbeni interesi. V temeljnih in drugih OZD, kjer je nočno delo žensk še nujno, si bodo prizadevali z zboljšanjem delovnih razmer tako, da bo zavarovano zdravje zaposlenih žensk, zlasti pa bodo uredili varstvo njihovih otrok. > 32. člen Udeleženci dogovora bomo uresničevali sprejete obveznosti, ki smo jih dolžni izvajati s pristopom k podpisu samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere, pri zaposlovanju delavcev v občini Litija. 33. člen Udeleženci bomo sodelovali s skupnostjo za zaposlovanje pri razporeditvi k .delovnim nalogam invalidov in invalidnih oseb, ki so po mnenju* pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela in sporočati samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje katera mesta so to in njihovo število. Udeleženci dogovora in nosilci obveznosti usposabljanja invalidnih oseb bomo v skladu z zakonom za delavce iz prejšnjega odstavka zagotovili sredstva za prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo, spremljanje uspešnosti in za mentorstvo, zagotoviti je potrebno sprotno obveščanje o prekvalifikacijah in dokvalifikacijah. 34. člen Delavec, ki imajo najmanj 35 let (moški) oz. 30 let (ženske) delovne dobe ih ne zmorejo več uspešno opravljati dela in naloge bo OZD po možnosti razporedila na lažje oz. manj zahtevno delo. V takih primerih pa mora delavcem zagotoviti enak osebni dohodek, kot bi ga imeli pri opravljanju del in nalog pred tem. Udeleženci bomo načrtno spremljali razvoj in uspešnost dela vseh svojih delavcev in 'jim omogočili ustrezno napredovanje, še posebej bomo skrbeli, da bodo posebno prizadevni delavci lahko vsestransko razvijali svoje sposobnosti in pridobivali dopolnilna znanja (strokovna in družbenopolitična) in izkušnje ter, da bodo napredovali skladno z izkazanimi sposobnostmi in uspehi. Udeleženci bomo skupaj z organizacijo ZKS, sindikatom in ZSMS v TOZD, zagotovili družbenopolitično in strokovno izobraževanje delavcev tako, da botno v letnih načrtih določili vsebino in način tega izobraževanja. V. NAČELA IN MERILA KADROVANJA POSLOVODNIH ORGANOV IN DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI 35. člen Udeleženci dogovora bomo pri izbiri poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril. Zato bomo pri izbiri kandidatov na navedena dela oziroma naloge poleg strokovnih usposobljenosti enakovredno oziroma enako vrednotili: — dotedanjo samostojnost, uspešnost opravljanja del oziroma nalog, — družbenopolitična merila, kot so: odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnost in zavzetost za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in za dosledno uveljavljanje načela nagrajevanja po* rezultatih dela, — moralnoetična merila, kot so odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti moralne odgpvornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnosti za povezovanj pravic, obveznosti in odgovornosti. Pri določanju delovnih izkušenj v splošnih samoupravnih aktih in v razpisnih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene le pri opravljanju razpisanih del oz. nalog. 36. člen Udeleženci bomo v splošnih samoupravnih aktih določili dela in naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 37. člen Poslovodne organe imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija je sestavljena po triparitetnem načelu in sicer tako, da imenuje enako število predstavnikov: — delavski svet organizacije združenega dela, — sindikat organizacije združenega dela, — družbenopolitična skupnost, v kateri ima sedež organizacija združenega dela.. Predstavnike sindikata v razpisne komisije imenuje: — za temeljno organizacijo oz. samoupravno delovno skupnost izvršni odbor osnovne organizacije sindikata oziroma sindikalne konference, če je v TOZD več osnovnih organizacij sindikata. — za delovno organizacijo sindikalna konferenca, . — za sestavljeno OZD koordinacijski odbor. Predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije imenuje komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine iz skupne liste predstavnikov družbenopolitične skupnosti, ki jo sprejme zbor združenega dela skupščine občine. Določbe o vključevanju predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije se uporabljajo tudi za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 38. člen Člani samoupravnega organa, pristojnega za imenovanje poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, morajo z vabilom na sejo dobiti podatke o prijavljenih kandidatih za razpisana dela oz. naloge, merila za izbiro kandidata, mnenje družbenopolitičnih organizacij in predlog razpisne komisije. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija po posvetu z organizacijo ZK in ZSMS. 39. člen Družbenopolitična skupnost oblikuje mnenje o kandidatih za poslovodni organ v okviru občinske konference SZDL. Predstavniki družbene skupnosti pri razpisnih kdmlsijah sodelujejo pri oblikovanju mnenja iz prvega odstavka tega člena in ga. posredujejo razpisni komisiji združenega dela v pismeni obliki. 40. člen Delavski svet sprejme enega izmed kandidatov, ki jih predlaga razpisna komisija. Če delavski svet ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov, se razpis ponovi. Mandat poslovodnega organa traia največ štiri leta. Po poteku mandata je lahko istn oseba ponovno imenovana za poslovodni organ na enak način in po istem postopku kot je to določeno s samoupravnim splošnim aklom. 41. člen Zahteve o strokovni izobrazbi za m«sta poslovodnih organov in za delavce s posebnimi pooblasti’i in odgovornostjo, bodo podpisniki določili le v eni stopnji izobrazbe, izjemoma lahko tudi alternativno, vendar največ v dveh stopnjah in sicer visoka ali višja oz. višja ali srednja. Zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe morajo udeleženci določiti na podlagi zahtevnosti opravil, stopnje organizacijskega in tehnološkega razvoja, velikosti organizacije ter njenega družbenoekonomskega pomena, če zahtevana stopnja izobrazbe ni določena z zakonom. 42. člen Če je za mesta poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi strokovna izobrazba določena v več stopnjah, mora biti v samoupravnem aktu določeno, kakšno strokovno znanje in kakšne sposobnosti se poleg družbenopolitičnih in moralnoetičnih kvalitet zahtevajo za ta mesta. 43. člen Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bomo udeleženci določili poleg stopnje zahtevane strokovne izobrazbe ter moralnopolitičnih meril in družbenopolitičnih meril tudi specializirana znanja, ki jih morajo imeti delavci na teh delih oziroma nalogah. Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, bomo opredelili kot enega izmed razpisnih pegojev tudi pogoj družbenopolitične aktivnosti. Udeleženci borno v razpisih za mesta poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, postavljali kot pogoj potrebno strokovno usposobljenost, moralnopolitične vrline ter znanja, ki zagotavljajo učinkovitost izvajanja nalog. V samoupravnih splošnih aktih bomo udeleženci določili kriterije za ugotavljanje učinkovitosti izvajanja delovnih nalog kandidatov. Izjema je lahko kriterij delovna doba, ki pa ne sme biti daljša od 5 let. 44. člen Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, udeleženci ob njihovem imenovanju določijo naloge in smotre, ki jih morajo doseči do nove izbire. Naloge morajo izhajati tudi iz sprejetih planskih dokumentov. Samoupravni organi podpisnic so dožni ob koncu poslovnega leta oceniti uspešnost poslovanja temeljnih organizacij združenega dela oz. OZD v prejšnjem letu in oceniti ali delavci iz prvega odstavka tega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre. V primeru, da je OZD slabo poslovala in delovna skupnost ali samoupravni organi ocenijo, da delavci na navedenih delovnih mestih zastavljenih smotrov ne uresničujejo, so pristojni organi dolžni začeti postopek za njihovo predčasno razrešitev. 45. člen Udeleženci bomo ob reelekciji poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi. Ta analiza bo pokazala predvsem uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, razvoj samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izboljšanje kadrovske strukture In razvoj kadrov, rast življenjske ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialno varstvo. 1 VI. KADROVSKE SLUŽBE 46. člen Udeleženci bomo ob upoštevanju števila zaposlenih, nalog in programov razvoja v OZD in drugih samoupravnih skupnostih organizirati kadrovske službe oz. zagotovili, načrtno in kontinuirano izvajanje del oz. opravil iz tega področja. Na učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo te službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, programiranje izobraževanja in usposabljanje kadrov, za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo, spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter življenjske, kulturne in socialne razmere. 47. člen Pri organiziranju kadrovskih služb bomo udeleženci dogovora upoštevali celovitost kadrovskega področja, kar pomeni, da bomo v okviru te službe organizirali vse kadrovske dejavnosti. Kadrovske službe morajo biti praviloma organizirane v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše izkoriščenosti strokovnih kadrov na tem področju pa se lahko službe organizirajo v okviru skupnih služb za več TOZD. « Manjše OZD oz. delovne skupnosti, ki imajo do 100 zaposlenih lahko ustanovijo skupno kadrovsko službo In se z medsebojnim dogovorom sporazumejo o delovanju službe. 48. člen Udeleženci dogovora bomo dajali nalogam na področju kadrovske politike enako pomembnost kot drugim nalogam (proizvodnji, komercialni službi, finančni službi ipd.). Kadrovske službe morajo biti osnovane kot samostojne strokovne službe, tam kjer so pogoji za to tako, da so sposobne pripravljati strokovne rešitve za odločanje samoupravnih organov s kadrovskega področja. 49. člen Udeleženci sc zavezujemo, da bomo opravljanje del oziroma nalog s področja kadrovske politike poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem, ki bodo najtesneje sodelovali s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Udeleženci se dogovorimo, da morajo imeti strokovni delavci v kadrovski službi najmanj višjo strokovno izobrazbo in morajo biti usposobljeni za delo na tem področju (npr.: sociolog, kadrolog, psiholog, pravnik, socialni delavec, Inženir organizacije dela ipd.). 50. člen Za koordiniranje in povezovanje kadrovske dejavnosti na nivoju občine za strokovno pripravo kadrovskih rešitev, "za potrebe skupščine občine in njenih organov in za nudenje strokovne pomoči kadrovskim službam TOZD in samoupravnim skupnostim, je pri Skupščini občine Litija, kadrovska služba. 51. člen Udeleženci se bomo zavzemali za poenotenje sistema spremljanja in za ažurno spremljanje kadrov- skih podatkov, kar bo omogočilo stalno spremljanje kvalitativnih in kvantitativnih gibanj in uresničevanje sprejetih kadrovskih načrtov. VII. NALOGE IN ODGOVORNOSTI ZA IZVAJANJE ' DRUŽBENEGA DOGOVORA 52. člen Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora bomo izvolili delegate v skupščino udeležencev družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija. V skupščino udeležencev izvoli vsak udeleženec po enega delegata. Mandat delegatov traja štiri leta. 53. člen Skupščina udeležencev izvoli izmed delegatov 7-> članski izvršilni odbor kot svoj izvršilni organ, ki ima predsednika izvršilnega odbora. 54. čler Izvršilni odbor: — zagotavlja enotno izvajanje družbenega dogovora na območju občine, — spremlja izvajanje družbenega dogovora in najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o ugotovljenem stanju, — opravlja vse naloge v'zvezi z dopolnitvami dogovora na pobudo udeležencev ali na lastno pobudo, — je pooblaščen, da daje pojasnila in obrazložitev v zvezi z uporabo določb tega dogovora. Strokovna, tehnična in administrativna opravila za delo skupščine podpisnic in izvršilnega odbora opravlja kadrovska služba občine. 55. člen Udeleženci povzemamo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje dogovora. Za kršitev družbenega dogovora se šteje: — če v določenem roku ne dopolnimo splošnih samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike, — če v tem dogovoru v določenem roku ne Izdelamo srednjeročnega, dolgoročnega in kratkoročnega načrta kadrovskih potreb in izobraževanja, — če ne uresničujemo določil tega dogovora glede uresničevanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, — če ne uresničujemo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja, — če dosledno ne izvajamo štipendijske politike. 66. člen Kršitev družbenega dogovora ugotavlja izvršilni odbor skupščine udeležencev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Komisija s svojimi ugotovitvami mora ' seznaniti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organizacije. Pristojni samoupravni organ je dolžan v 30 dneh po prejemu obvestila razpravljati o kršitvah dogovora, ukrepati in zagotoviti dosledno izvajanje in spoštovanje določil tega dogovora. 57. člen • Ce podpisnik ne ravna po določilih prejšnjega člena oz. ne stori ničesar za izvajanje družbenega do- ) govora, lahko izvršilni odbor skupščine udeležencev družbenega dogovora, izvršilni organ občinskega vodstva ZKS, SZDL ali zveze sindikatov ali pristojni organ skupščine občifie skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oz. druge OZD, ki krši dogovor. Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpoljnjujejo sprejete obveznosti in razpravljati o morebitnih odgovornostih posameznih organov, službe ali strokovnih delavcev o potrebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dogovora. Seja je javna. Ce izvršilni odbor skupščine podpisnic družbenega dogovora, izvršilni organ skupščinskega vodstva ZKS, SZDL in zveze sindikatov ali pristojni organ skupščine občine ugotovijo, da podpisniki kljub postopkom po določilih 61. in 62. člena še nadalje ne izvajajo družbenega dogovora, ocenijo pa, da podpisnik po krivdi individualnega oz. kolegijskega poslovodnega organa ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostnpi ne izpolnjuje bistvenih postavk tega dogovora, lahko dajo pobudo, da se začne postopek za predčasno razrešitev poslovodnega organa ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 62. člen Pooblaščeni organi, ki bodo sklenili ta dogovor, bodo to storili s pismeno izjavo. 63. člen Družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti. 64. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo svoje splošne samoupravne akte uskladili z določili tega dogovora v roku šestih mesecev po podpisu dogovora. 65. člen Ta družbeni dogovor velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 117-2/71 Litija, dne 9. aprila 1980. Udeleženci: VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen Družbeni dogovor predlagata Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, sprejmejo pa ga samoupravni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti, občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v občini. 59. člen Dogovor začne veljati, ko ga sprejme večina podpisnic družbenega dogovora po postopku, ki je določen s samoupravnimi akti. 60. člen Predlog za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko dajo udeleženci dogovora in izvršilni odbor skupščine podpisnic družbenega dogovora v občini. Predlog za dopolnitev z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem izvršilnega odbora skupščine podpisnic družbenega dćgovora in vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi podpisniki. Na podlagi mnenj in pripomb v javni razpravi, izdela izvršilni odbor skupščine podpisnic za spremljanje izvajanja družbenega dogovora dokončen predlog za dopolnitev dogovora in ga pošlje v podpis vsem podpisnikom. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku kot družbeni dogovor. Predilnica Litija, LIL TOZD Žaga, LIL TOZD Plastika, LIL TOZD Furnir, LIL TOZD Mizarstvo, LIL DS Skupnih služb, IUV TOZD Usnjama Šmartno, TOZD Komunala Litija, TOZD Gradmetal Litija, TOZD Pletilja Litija, Mizarstvo Litija, KZ Gabrovka z obratom Presad, Kmetijska zadruga Litija, »Kovina« Šmartno, Mesarija in prekajevalnica Litija, Gostinsko podjetje Litija, Osnovna šola Litija, Osnovna šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, Delavska univerza Litija, Dom »Tišje« Šmartno, PKT Litija, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, TOZD Gozdni obrat Litija, Skupne strokovne službe SIS, Strokovna služba SSS In SKS, SIS za zaposlovanje, SIS za kulturo, SIS za telesno kulturo, Vzgojnovarstveni zavod Litija Mercator TOZD Golovec, SIS za otroško varstvo, SIS za izobraževanje, SIS za raziskovanje, SIS za socialno skrbstvo, SIS za zdravstvo, LB Ekspozitura Litija, Komite OK ZKS, Občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov, Občinski odbor ZZB NOV, Mizarstvo Gabrovka, Občinska konferenca ZSMS, Skupščina občine Litija. 922. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73), spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na'seji dne 22. maja 1980 sprejel SKLEP o povišanju osnovne cene oskrbnega dne v domu Tišje, Šmartno pri Litiji 61. člen Izvršilni odbor skupščine podpisnic družbenega dogovora mora zagotoviti enotno izvajanje tega dogovora na območju občine l itija. Pooblaščen je, da daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo posameznih določb tega dogovora. 1 Od 1. junija 1980 dalje je osnovna cena oskrbnega dne 165 din. 2 Rezervacija je 114,20 din. 3 Dodatek za dietno prehrano: din — sladkorna dieta l8 — ostale diete *8 4 Dodatki za Intenzivno nego se zaračunavajo v višini dodatkov za tujo nego in pomoč, ki ga priznava SPIZ Slovenije. St. 38-7/74 Litija, dne 22. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. 923. Na podlagi 10. člena sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina KS Jevnica na 9. seji dne 15. aprila 1980 sprejela SKLEP o spremembi 10. člena sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica I Spremenjeni 10. člen se glasi: » S sredstvi, zbranimi po tem sklepu razpolaga svet krajevne skupnosti Jevnica. Samoprispevek se sme uporabiti za modernizacijo že omenjene ceste. Ostanek samoprispevka se nameni za modernizacijo ceste po jevniški dolini in za komunalno urejanje naselij Jevnica, Kresniške Poljane, Go-lišče in Zgornje Jevnice. II Ta sklep velja takoj. Predsednik Skupščine KS Jevnica Ivan Rus 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 924. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 136. In 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1960 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali: din I. Proračun Prihodki Odhodki Presežek 172,047.487,50 159,316.961,10 12,730.526/40 II. Rezervni sklad Prihodki Odhodki Presežek 4,594.306,00 1,187.107,85 3,407.198,15 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v višini 12,730.526,40 din se razporedi: din — za izvedbo 10-letnega programa izgradnje cest, sofinanciranje 6,616.109,40 — za izgradnjo zdravstvene postaje z lekarno v Črnučah, sofinanciranje 1,000.000,00 — za vzgojno varstveni zavod Rezke Dragar v Črnučah, sofinanciranje 1,000.000,00 — za pokritje razlik v cenah mesa 1,713.640,00 — za kritje izgube Ljubljanskega dnevnika v letu 1979 — za nakup kadrovskega stanovanja — za izdajo knjige o zgodovini Bežigrada — za kulturno dejavnost 481.856.00 918.921.00 500.000,00 500.000,00 4. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada občine v višini 3,407.198,15 din, se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za za leto 1980. 5. člen Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979, je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-5/79-9 Ljubljana, dne 27. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. St. 14 — 7. VI. 1980 URADNI LIST SRS Stran 983 Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih v proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 Vrsta Prihodki Doseženo din Glavni namen Razporeditev dohodka Porabljeno din 1 Davek na dohodek in davek iz 01 Dejavnost organov DPS 52,515.783,90 OD 72,934.671,56 02 Ljudska obramba 4,858.000,00 2 Prometni davek, davek na pre- 03 Dejavnost družbenopolitičnih or- moženje in na dohodek od pre- ganizacij 9,066.000,00 možen j a 86,717.948,55 04 Negospodarske investicije 21,362.934,50 3 Takse 5,485.466,20 07 Kulturno prosvetna dejavnost 150.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 3,249.353,70 08 Socialno skrbstvo 4,477.238,70 6 Prihodki upravnih organov in 09 Zdravstveno varstvo 483,169,00 drugi prihodki 3,660.047,50 10 Komunalna dejavnost 6,714.459,85 X 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 5,700.000,00 12 Prispevki proračuna drugih DPS 48,219.212,45 16 Intervencije v gospodarstvu 2,544.300,25 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let 2,059.787,10 . x\ 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 1,166.075,35 Presežek prihodkov 12,730.526,40 Vsega 172,047.487,50 Vsega 172,047.487,50 925. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku z3 pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 1. člen V odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. R80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Organizacije združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Ljubljana Bežigrad, vendar ne na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje za kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela, oziroma na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad. 2. člen Besedilo 7. člena se v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi: Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in veliki potrošniki, ki: — v roku 15 dni od nakupa pridelkov ne pošlje pismenega sporočila Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Bežigrad in če v pismenem sporočilu niso razvidni vsi zahtevani podatki (3. člen), — v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka ne prijavi poslovnih prostorov upravnemu organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad pristojnemu za gospodarstvo in spremembo sedeža poslovnega prostora odkupne postaje ali prevzemnega mesta najpozneje 15 dni pred nastankom spremembe (1. in 2. odstavka 5. člena). Z denarno kaznijo od 20 do 3000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali velikega potrošnika za dejanje iz prve in druge alinee 1. odstavka tega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01022/80-6 Ljubljana, dne 27. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. 926. Na podlagi določil 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), ter 352., 354., 357., 359. do 363. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 53/76) in 193. in 198. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela jn zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1980 sprejela SKLEP o ustanovitvi osnovne šole v soseski BS-3 v krajevni skupnosti Ivan Kavčič I Ustanovi se delovna organizacija s firmo: Osnova šola »Milan Šuštaršič* v ustanavljanju Sedež: Ljubljana, KS Ivan Kavčič. II Osnovna dejavnost osnovne šole v ustanavljanju je: vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok. III Šolski okoliš osnovne šole v ustanavljanju je območje krajevne skupnosti Ivan Kavčič, ki zajema naslednje ulice: Dečkova ulica št. 23, Dimičeva ulica št. 15, Kadilnikova, Kocbekova, Mariborska od šit. 38 do št. 69, Reboljeva, Robičeva, Titova cesta (parne številke od št. 98 do vključno št. 180), Trebinjska ulica, Ulica aktivistov, Ulica narodne zaščite, Vojkova ulica St. 57, 61, 63 in 74, Zupanova ulica, Ulica 29. hercegovske diviti j e, Štembalova in Povhovčeva ulica. IV Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole v ustanavljanju izvaja Skupščina občine Ljubljana Bežigrad. Sredstva za ustanovitev osnovne šole v soseski BS-3 v ustanavljanju je zagotovila Skupnost za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: Skupnost samoprispevka II) v višini 78,694.232 dinarjev v skladu z investicijskim programom. Sredstva za začetek dela osnovne šole v ustanavljanju zagotovi skupnost samoprispevka II v višini 1,200.000 dinarjev. V Do konstituiranja vodita osnovno šolo v ustanavljanju svet kot ustanoviteljev organ upravljanja, ki ima 9 članov in začasni poslovodni organ. Dokler niso delavci osnovne šole v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in dogovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa. Dokler osnovna šola v ustanavljanju nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ. VI Začasni poslovodni organ Marjan Stopar vodi zadeve in sklepa pogodbe ter opravljs druga pravna dejanja v zvezi z ustanavljanjem osnovne šole in odgovarja za zakonitost dela osnovne šole v ustanavljanju. VII Osnovna šola v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in opravljanjem drugih pravnih dejanj z vsemi sredstvi. Ce osnovna šola v ustanavljanju sama ne more poravnati obveznosti, je neomejeno solidarno odgovoren ustanovitelj. VIII Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA SISKA 927. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji zbora združenega dela in 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali: I. Po proračunu: din Prihodki 229,246.160,65 Odhodki 222,466.171,50 Presežek prihodkov nad odhodki 6,779.989,15 II. Rezervni sklad: Prihodki 5,318.505,45 Odhodki 2,547.500,00 Presežek prihodkov nad odhodki 2,771.005,45 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna se ndmeni: din a) za poravnavo obveznosti iz pre- teklega leta 124,608,20 — za posebni račun za zdravstveno varstvo živali 4.762,80 — za izločitev v sredstva rezerv 76.613,00 — za stroške mrliško ogledne službe v letu 1979 43.232,40 b) za razporeditev po ZR 6,655.380,95 — za izvajanje programa turistične dejavnosti 954.200,00 — za izvajanje 10-letnega programa cest v Ljubljani 5,443.942,95 — za kritje razlike v ceni časopisa Dnevnika po družbenem dogovoru 257.238,00 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2,771.005,45 din se prenese kot prihodek v rezervni sklad proračuna za leto 1980. 5. člen Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1979 je sestavni del zaključnega računa proračuna za leto 1979. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-400-06/80 Ljubljana, dne 29. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Pregled dohodkov in razporeditev prihodkov proračuna prihodkov Prihodki Skupaj din St. glavnega ' Razporeditev prihodkov namena Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz 01 Dejavnost organov DPS 67,329.913 osebnega dohodka 105,512.652 02 Ljudska obramba 5,297.000 2 Prometni davki, davki na premože- 03 Dejavnost DPO in društev 8,776.000 nje in od premoženja 93,691.534 04 Negospodarske investicije 42,140.641 3 Takse 5,103.574 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 418.000 5 Denarne kazni 3,839.034 08 Socialno skrbstvo 5,690.684 6 Prihodki upravnega organa in drugi 09 Zdravstveno varstvo 19.555 prihodki 6,086.152 10 Komunalna dejavnost 10,583.889 8 Vrnjeni krediti in oročena sred- 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 10,200.000 stva 8,783.534 12 Prispevek proračuna drugih DPS 44,965.923 9 Prenesena sredstva 6,229.680 15 Gospodarske investicije 10,297.000 16 Gospodarski posegi 7,353.883 17 Tekoča proračunska rezerva in ot >- veznosti iz prejšnjih let 7,777.627 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 1,616.057 Presežek prihodkov nad odhodki 6,779.988 Skupaj 229,246.160 Skupaj 229,246.160 928. - izdelava In popravila lovskega in športnega Na podlagi 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji zbora združenega dela in na 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja gospodarskih dejavnosti iz obrtnega zakona v občini Ljubljana Šiška 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje orožja, — pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza, — izdelovanje umetnih alkoholnih pijač, — gostinska dejavnost, razen sprejemanja gostov na prenočevanje v zasebnih gospodinjstvih z nudenjem zajtrka, — avtoprevozništvo, — prodaja na drobno, razen prodaje plina v jeklenkah za gospodinjstvo, — opravljanje vzdrževalnih del in popravil na motornih vozilih. 5. člen dejavnosti: — sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, — prodajo na drobno, — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic, — uporabe dopolnilnega dela drugih oseb. 2. člen Občani lahko sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo hrano in pijačo v svojih zasebnih gospodinjstvih samo preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko drugih družbenopravnih oseb. Prostori za prenočevanje gostov morajo izpolnjevati pogoje določene v pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75). i 3. člen Pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu se lahko v okviru prodaje na drobno v občini opravlja prodaja sadja in zelenjave, ter plina v jeklenkah za gospodinjstva. Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami (popravili, zdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega, dela, smejo zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev pod naslednjimi pogoji: — da redno plačuje družbene obveznosti, — da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi. 6. člen Pri izdajo odločbe mora pristojni upravni organ upoštevati mnenja sveta krajevne skupnosti in občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. 7. člen Dovoljenje iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni organi in organi inšpekcije 4. člen Delovni ljudje in občani lahko v skladu z obrtnim zakonom in tem odlokom opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji ter z vlečnicami, 9. člen Vsi upravni postopki iz te pristojnosti, ki še nlsc pravnomočno rešeni, se z uveljavitvijo tega odloka rešujejo skladno s tem odlokom. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 36/73) in sklep o pogojih pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposliti več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev (Uradni list SRS, št. 20/78). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-313-05/80 Ljubljana, dne 29. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana oisaa Franc Dejak 1. r. LOGATEC 929. Na podlagi določil zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) sklenejo udeleženci dogovora: Skupščina občina Logatec, Izvršni svet Skupščine občine Logatec, Občinska konferenca ZKS. Občinska konferenca SZDL, Občinski svet Zveze sindikatov, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca ZSMS DOGOVOR o ustanovitvi družbenih svetov v občini Logatec 1. člen S tem dogovorom se udeleženci dogovorijo, da se s ciljem zagotavljanja čimvečjega družbenega vpliva ter demokratično obravnavanje in odločanje o posameznih družbenih zadevah, za spodbujanje nadaljnjega razvoja in utrjevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitični skupnosti kot celoti, za izmenjavo in usklajevanje mnenj o posameznih zadevah, za pomoč pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev ter izvajanju sprejete politike, ustanovijo družbeni sveti. 2. člen Naloge družbenih svetov so zlasti: — zagotavljanje demokratične izmenjave mnenj in stališč o posameznih zadevah v fazi obravnav, — zagotavljanje širšega družbenega vpliva pri pripravi in sprejemanju predpisov, splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v občini, — dajejo pobude za spremljanje izvajanja dogovorjene politike, sprejetih predpisov, splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — proučujejo uresničevanje začrtanih in sprejetih družbenoekonomskih samoupravnih odnoeov v temeljnih samupravnih organizacijah in skupnoetih ter dajejo pobude za njihovo utrjevanje in razvoj, — zagotavljanje širšega družbenega vpliva na delovanje samoupravnih organizacij in skupnosti, organov in organizacij v družbenopolitični skupnosti in na podlagi potreb dajejo pobude za spremembe na posameznih področjih. 3. člen Družbeni sveti dajejo pobude, predloge in mnenja na tistih področjih, za katera so ustanovljeni, samoupravnim organizacijam, samoupravnim skupnostim, organom in organizacijam, ki delujejo na posameznih področjih in so zadolženi za pripravo, sprejemanje in izvajanje odločitev in sklepov. 4. člen V občini Logatec se ustanovijo naslednji družbeni sveti: I. družbena sveta družbenopolitične skupnosti — družbeni svet za družbenopolitične odnose, — družbeni svet za gospodarska vprašanja. n. družbeni svet za upravno področje — družbeni svet za vprašanja davčne politike. 5. člen Družbeni sveti v občini se ustanovijo z odlokom na podlagi predhodnega dogovora udeležencev pri delu družbenih svetov. Z odlokom o ustanovitvi družbenih svetov v občini se določi njihovo sestavo, področje dela, naloge in način zagotavljanja sredstev za njihovo delovanje. 6. člen Z odlokom o družbenih svetih se določi udeležence pri delu družbenih svetov, ki delegirajo vanje svoje delegate, glede na vprašanja, ki se obravnavajo na posamezni seji družbenega sveta. Udeleženci pri delu družbenih svetov določajo v svojih splošnih aktih organe, oziroma telesa, ki delegirajo delegate, način delegiranja ter oblikovanja smernic z* delo delegatov v družbenih svetih. 7. člen Delegat v družbenem svetu deluje na podlagi smernic in stališč organa, oziroma telesa udeleženca pri delu sveta, ki ga delegira in mu je za svoje delo odgovoren. Delegat lahko postavlja vprašanja ali daje pobude ali predloge za obravnavo ali proučitev posameznega vprašanja iz področja družbenega sveta. 8. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci pri delu sveta na polagi medsebojnega dogovora. Koordinacijski odbor ima nalogo, da skrbi za dogovarjanje med udeleženci pri delu sveta o delu sveta, o pripravi sej, gradiva, spremlja izvajanje sprejetih stališč, sklepov in predlogov ter opravlja še druge zadeve, ki so potrebne za nemoteno delo družbenega sveta. 9. člen Pri delu družbenega sveta lahko delujejo tudi strokovne in druge organizacije in organi, kateri niso udeleženci pri delu družbenega sveta. Za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja, pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, lahko družbeni svet oblikuje delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa 10. člen Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta. Predsednik družbenega sveta vodi delo sveta, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ih opravlja še druge naloge. 11. člen Družbeni svet pri obravnavi posameznih vprašanj lahko zahteva od strokovnih služb udeležencev, da opravijo za družbeni svet določene Strokovne naloge, pripravijo gradiva ali poročila o izvajanju politike, predpisov, sklepov in stališč, ki se nanašajo na njihovo delovno področje. 12. člen Ta dogovor se lahko spremeni na pobudo enega ali več udeležencev po istem postopku, kot je bil sklenjen. Pobudo za spremembo dogovora obravnavajo vsi udeleženci in se o njej izrečejo. 13. člen Ta dogovor prične veljati, ko ga podpišejo vsi udeleženci. St. 021-1/80 Logatec, dne 31. marca 1980. 930. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe na območju občine Logatec. Organizacija združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje živali in ljudi. 2. člen Posestnik živali mora v določenih primerih takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji, pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljalni javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah. 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora zagotoviti redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina živali do zbirališča (objekta ali obdukcijo Inštituta za patološko morfologijo ' Ljubljana, Gerbičeva 60 in Tovarna beljakovinskih koncentratov). Tovarna beljakovinskih koncentratov mora organizirati ostale transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija, redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča, za živa’ske odpadke v klavnici pa Koteks Tobus Ljubljana. 4. člen Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov. 5. člen Rastelesba živalskih trupel iz območja občine Logatec se opravlja v secirnici Inštituta za patološko morfologijo Ljubljana, Gerbičeva 60. Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici Inštituta za patološko morfologijo mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 7. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, št. telefona ipd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v' vozilo oziroma ga mora odpremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju. 8. člen Veterinarska higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije, opravlja na območju občine Logatec naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali — zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina do zbirališča, — opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališča, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarske organizacije, — po nalogu veterinarske inšpekcije lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse, oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini, ter pse in mačke, ki’ so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee in živali, ki so sumljive na steklino, vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode. 9. člen Stroški za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, za organizacijo in delovanje veterinarsko higienske službe ter drugi stroški po tem odloku se plačujejo iz proračuna občine. Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko higienske službe. x 10. člen Pooblaščena veterinarska organizacija po tem odloku je veterinarska organizacija združenega dela, ki ima verificiran oddelek za ugotavljanje vzroka pogina in je določena z medobčinskim družbenim dogovorom za izvajanje veterinarsko higienske službe. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska veterinarska inšpekcija. 12. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/ 77 in St. 2-43/78). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/80 Logatec, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 931. Na osnovi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec 1. člen V odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 4/80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Organizacije združenega dela in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Logatec, vendar ne na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje za kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela, oziroma na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec. JJ. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/80 Logatec, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 932. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79), ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 43/72) se 2. člen spremeni in glasi: Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oz. uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zem- ljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča: Nad din Do din za m* za m* din •/. Znaša davek 3 12 3 4 0,35 + 18 od presež. nad 3 4 5 0,55 + 24 od presež. nad 4 5 7 0,80 + 30 od presež. nad 5 7 10 1,40 + 36 od presež. nad 7 10 2,45 + 42 od presež. nad 10 b) za stavbna zemljišča: 30 12 30 40 3,60 + 18 od presež. nad 30 40 50 5,40 + 24 od presež. nad 40 50 70 7,80 + 30 od presež. nad 50 • 70 100 13,80 + 36 od presež. nad 70 100 150 24,60 + 42 od presež. nad 100 150 45,60 + 48 od presež. nad 150 c) za gradbene objekte: 4.000 14 4.000 5.000 560 + 18 od presež. nad 4.000 5.000 7.000 740 + 22 od presež. nad 5.000 7.000 10.000 1.180 + 26 od presež. nad 7.000 10.000 1.960 + 30 od presež. nad 10.000 2. člen 3. člen se dopolni in se v celoti glasi: Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. ' Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine pristojnega za kmetijstvo, v katerji ima stalno prebivališče. Če bo tako zemljišče prej ko v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo nepremičnine, ki se bo uporabljala za poslovne prostore. Upravičenost do olajšave za vsak konkretni, primer odloči izvršni svet na osnovi predhodne obravnave v družbenem svetu za izvajanje davčne politike. Ce bo taka nepremičnina prodana prej kot v petih letih, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjem odstavku tega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/80 Logatec, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 933. Na podlagi 1. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 5(V72), 4. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) in 133. člena statuta občine Logatec, je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizacije vrednosti in amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen S tem odlokom se določa obvezna revalorizacija in amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in vrednosti točke stanovanj in stanovanjskih hiš, s katerimi upravlja SSS Logatec. 2. člen Na podlagi poprečne cene kvadratnega metra stanovanjske površine v stanovanjih, zgrajenih v letu 1977 in določilih v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen o stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in občini Logatec, ki je znašala v občini Logatec 5.919,60 din za kvadratni meter stanovanjske površine, ter povprečnega števila točk stanovanja, ki znaša 139,48 točk se določi vrednost točke za stanovanja, zgrajena pred 31. 12. 1977 v višini 42,44 din. Ta vrednost se poveča za: — 16 %>, za kolikor se je povprečno podražila gradnja stanovanj zgrajenih v letu 1978 in še za 18 %, za kolikor se je povprečno podražila gradnja stanovanj, zgrajenih v letu 1979. Tako izračunana vrednost točke za stanovanja, zgrajena pred 31. 12. 1979 znaša 58,10 din. 3. člen Vrednost točke določene v prejšnjem členu tega odloka se uporablja za ugotovitev revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1979. 4. člen Stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v letu 1979 je 0,50 "/o revalorizirane vrednosti stanovanja oz. stanovanjskih hiš, v letu — 1980 je 0,65 •/• — 1981 je 0,75 »/e — 1982 je 0,85 •/# — 1983 je 1,00 */•, do leta 1985. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizacije vrednosti in amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 1/79). 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/79 Logatec, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. Inž. L r. 934. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67, 27/72 in 8/78) in 3. člena odloka o urbanističnem načrtu Logatca (Uradni list SRS, št. 1/69), je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnih načrtih za Poštni vrt in južno od Poštnega vrta v Logatcu 1. člen Dopolni se odlok o zazidalnih načrtih za Poštni vrt in južno od Poštnega vrta v Logatcu (Uradni list SRS, št. 2/69), tako da se 1. člen odloka glasi: »Sprejme se zazidalne načrte za zazidalni kompleks Poštni vrt in južno od Poštnega vrta v Logatcu, ki zajemajo zazidalne otoke S-8, S-9/1 in C-l — za Poštni vrt in južno od Poštnega vrta do Potoka in Notranjske ceste, ki so bili določeni z urbanističnim načrtom Logatca.« 2. člen 2. Člen odloka se dopolni, tako da se glasi: »Sprejete razširitve zazidalnih načrtov vsebujejo programski in tehnični del z navodilom o izvajanju dopolnitev zazidalnih načrtov. Sprejete razširitve zazidalnih načrtov so sestavni del tega odloka.« 3. člen 3. člen odloka se dopolni, tako da se glasi: »Razširitve zazidalnih načrtov so stalno na vpogled občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Logatec, ki je pristojen za urbanizem in gradbeništvo in pri pooblaščeni organizaciji za področje urbanističnega planiranja.« 4. člen 4. člen odloka se dopolni, tako da se glasi: »Izvajanje sprejetih razširitev zazidalnih načrtov nadzira občinska urbanistična inšpekcija.« 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/68 Logatec, dne 26. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. Inž., L r. 935. Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 26. maja 1980 sprejela ODLOK o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za leto 1980 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za leto 1980. so po tem odloku dolžni plačevati prispevek. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oz. delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu, plačujejo prispevek po stopnji 0,8°/» od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od od-meme osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/80 Logatec, dne 26. maja 1980. Predseonuc Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž, 1. r. 936. Na podlagi 1. odstavka 8. točke 37. člena in 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 164. člena statuta občine Logatec je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na svoji seji dne 15. maja 1980 sprejel ODREDBO o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Logatec 1. člen S to odredbo se ureja popis vseh čebelarstev in čebeljih družin na območju občine Logatec zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel. 2. člen Posestniki čebel morajo obvezno prijaviti vsa organizirana in neorganizirana čebelarstva, čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanju. Čebelarjenje je treba prijaviti pri občinskem upravnem organu pristojnem za veterinarstvo v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. V roku 8 dni je treba prijaviti vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev ali pogin čebel ter spremembo lokacije čebelarjenja). 3. člen Prijava mora vsebovati naslednje podatke: — ime in naslov posestnika čebel, — naslov lokacije čebelnjaka, — vrsto panjev, — število čebeljih družin, — naslov prejšnjega lastnika čebel (če so bile čebele nabavljene po nastopu vlejavnosti te odredbe). 4. člen Za prijavo in odjavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) upravna taksa ne plača. 5. člen Kršitev določb 2. in 3. člena te odredbe se kaznuje kot prekršek po določilih 1. točke 62. člena, 1. in 5. točke 1. odstavka 64. in 65. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-l'80 Logatec, dne 20. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 937. Na podlagi 1. odstavka 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77), 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1-22/80) in 155. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 21. maja 1980 izda1 2 3 ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih jpreiskavah v letu 1980 na območju občine Slovenske Konjice I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Veterinarski zavod Celje mora kot pooblaščena veterinarska organizacija opraviti na območju občine Slovenske Konjice preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se preprečijo, oziroma ugotovijo ter zatirajo v tej odredbi navedene kužne bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Celje, oziroma obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni In preventivno cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za varstvo živali pred kužnimi boleznimi proračuna občine. 6. člen Veterinarski zavod Celje, oziroma obratne veterinarske ambulante, ki opravijo preventivna cepljenja alt diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja in preiskavah, imenu in biva- lišču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskav. Veterinarski zavod oz. obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. H. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu, se mora opraviti v naselju Brdo, do 30. aprila 1980. 7. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi poleženi do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v mesecu decembru 1980. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo zdftiženega dela — v obratih zasebnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost — v naseljih, kjer so kooperacijske reje kokoši ali piščancev ali večje reje zasebnih proizvajalcev (zaščitni krog). Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošni priznani metodi. Cepljenje opravi v prvem členu omenjeni veterinarski zavod, oziroma v kooperacijskih rejah veterinarska obratna ambulanta organizacije združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo. Cepljenje mora biti opravljeno na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 9. člen Valilna jajca v valilnici pri Vinter Anici, Zgornja Pristava 19, smejo izvirati le iz perutninskih jat, ki so pregledane na kokošji tifus in pri serološki preiskavi niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine ter da po 14 tednu starosti niso dobivale nitro furanov (nitrofurason, furazolidon), ter zaščitno cepljenje proti atipični kokošji kugi. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krve aglutinacije opravi laboratorij živinorejsko veterinarskega zavoda Celje. Cepljenje proti atipični kokošji kugi in proti kužnemu tremorju opravi veterinarski zavod z registrirano AE vakcino, v kooperacijskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta. 10. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oz. 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščitno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo z odpadki živalskega izvora oz. s pomijami, iz javnih kuhinj. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. 11. člen V letu 1980 je treba opraviti tuberkulinizacijo goved v gospodarstvih, ki niso bila tuberkulinizirana leta 1978 in 1979. Tuberkulinizacija mora biti oprav- ljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1980. 12. člen Glede na brucelozo je treba preiskati z MPP (mlečno prstenasta prlskušnja) krave v hlevih zasebnih proizvajalcev enkrat letno. 13. člen Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Kri odvzame veterinarski zavod. Preiskavo krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati plemenske žrebce in morebitne plemenske kobile. Kri odvzame veterinarski zavod. Preiskavo krvi opravi zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo v ribogojnice Bukovlje. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično" eptikemijo šarenk je treba pregledati plemenske jate postrvskih rib v ribogojnici Bukovlje do 15. februarja 1980. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na spomladansko viremijo, eritrodermatltis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1980 pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo iz ribnikov pri Jerneju. Vzorce je treba odvzeti do 15. maja 1980. Pri mladicah krapov pa je treba vzeti vzorce do konca leta 1980. Vzorce vzame veterinarski zavod. Virološke preiskave opravi po predhodnem dogovoru veterinarska fakulteta v Zagrebu. , 16. člen čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavosti, novsemavost in varoatozo. Pregled opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarski zavod. Laboratorijske preglede na varoatozo opravi živinorejsko-veterinarski zavod Celje. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1980. 17. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-15/80-9 SIbvenske Konjice, dne 21. maja 1980. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. 938. Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni Ust SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 21. maja 1980 izdal ODREI^BO o pristojbinah za potrdila In dovoljenja ter za vc-terinarsko-sanltarne preglede 1. člen S to odredbo se določajo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 90 din. Posestniku, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še strošek odvzema vzorcev mleka v takem gospodarstvu, strošek za laboratorijsko kontrolo na higiensko kakovost mleka in strošek pregleda molznic na tuberkulozo. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo in za zasebno prodajo se plača ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih se plačuje naslednja pristojbina: din 1. Za kamionske in vagonske pošiljke 250 2. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od komada 35 — telet od komada 20 — jelenjadi in srnjadi od komada 30 — divje prašiče s trihinoskopskim pregledom od komada 40 — zajcev od komada 7 — divje perjadi od komada 4 — prašičev in drobnice od komada 7 — žive perutnine za vsakih začetih 50 komadov 5 — za meso kopitarjev, parklarjev, perut- nine, drobovine, mesne izdelke, mast ter divjačine, razen konzerv, od kilograma 0,20 — za ribe, rake, polže ter ribje meso, od kg 0,20 — za mleko od litra 0,12 — za mlečne in jajčne izdelke od kg 0,12 — za jajca, cela od komada 0,02 — za vsako čebeljo družino ali matico 6,00 — za med, mleček, cvetni prah, propolis, vosek in satje od kilograma 0,20 — za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od kg 0,20 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veteri-narsko-sanitarnl pregled pa pride ob določenem času na kraj nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 200 din za vsako začeto uro čakanja. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmiščih, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora, — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih, — za meso divjih prašičev in medvedov pri porabi v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali, — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih, ' — pri proizvodnji in predelavi jajc, se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 250 din. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora OZD plačati prispevek v znesku 15 odstotkov od sporazumno določenega letnega pavšala v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri proračunu republike. Letni pavšali se obračunavajo mesečno v višini ene dvanajstine do 5. v mesecu za pretekli mesec. 6. člen Skupna pristojbina za posamezne komade pošiljk živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, rib, jajc in jajčnih izdelkov, rakov, polžev, čebeljih družin, matic, meda, voska, satja, mlečka, cvetnega prahu in pro-polisa ter surovin in odpadkov ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka. 7. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede, opravljene izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. Potni stroški pri vseh . veterinarsko-sanitarnih pregledih se zaračunavajt) posebej, prav tako tudi zamudnine v direktnem odnosu med uporabnikom in izvajalcem veterinarsko-sanitarnih pregledov. 8. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in vplačujejo na zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri službi SDK številka 50700-840-049-3182 najmanj enkrat mesečno. 9. člen Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja, ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 19/78). 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-19/80-9/6 Slovenske Konjice, dne 21. maja 1980. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. ZALEG 939. Skupščina občine Žalec je na podlagi 316. in 317. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79 in 9/80) na seji zbora združenega dela dne 12. maja 1980, zbora krajevnih skupnosti dne 13. maja 1980 in družbenopolitičnega zbora dne 13. maja 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec 1. člen Statut občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34A79 in 9/80) se spremeni in dopolni. 2. člen 114. člen se črta (kadrovska služba se opredeli v poglavju o strokovnih službah občinske skupščine). 3. člen Za 234. členom se doda novo poglavje: »Strokovne službe občinske skupščine«. 4. člen 234.a člen: Strokovne službe občinske skupščine so strokovna služba občinske skupščine in kadrovska služba občinske skupščine. 5. člen 234. b člen: Strokovno službo občinske skupščine sestavljajo službe, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila, ki so potrebna za delo občinske skupščine in njenih delovnih teles ter delegacij in delegatov. 6. člen 234.c člen: Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil s področja kadrovskih zadev v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Žalec, se ustanovi kadrovska služba občinske skupščine. 7. člen V 260. in 269. členu se nadomesti besede: »občinski sodnik za prekrške«, z besedami: »organ za vodenje postopka o prekršku«. ’ 8. člen V V. poglavju se besedilo dopolni tako, da glasi: »Izvršni svet, strokovna služba izvršnega sveta, občinski upravni organi in družbeni sveti. I. IZVRSNI SVET Funkcija izvršnega sveta 9. člen Nov 235. člen: Izvršni svet Skuščine občine Žalec je izvršilni organ Skupščine občine Žalec, ki v mejah pravic in dolžnosti občine opravlja zadeve, ki so do- ločene v ustavi, zakonih, statutu občine Žalec in drugih dokumentih. Občinskj skupščini je odgovoren v okviru svojih pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja za izvajanje politike, izvrševanje aktov občinske skupščine, kakor tudi za svoje delo ter delo občinskih upravnih organov. 10. člen 236. člen: Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in družbenoekonomsko stanje ter razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja: Zato izvršni svet: — predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki j-ih občinski skupščini pošiljajo drugi pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine, — predlaga proračun občine ter zaključni račun o izvršitvi proračuna občine, — skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov ter za uresničevanje družbenih planov, — izdaja odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen, — skrbi za izvrševanje proračuna občine, — obravnava mnenja in stališča družbenih svetov, — daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravnih organih, — imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ, — sprejema poslovnik o svojem delu, — predlaga občinski skupščini izvolitev, imenovanja ter razrešitve s področja njegove pristojnosti, — predlaga ustanovitev ali ukinitev občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela teh organov in služb, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine, — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oz. jih ustanavlja sam, v kolikor je z zakonom za to pooblaščen, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov ter opravlja nadzorstvo nad njihovim delom, — odpravlja ali razveljavlja predpise občinskih upravnih organov, če so le-tl v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta, — ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbi za izvajanje politike občinske skupščine in izvrševanje predpisov s področja ljudske obrambe ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi, — določa začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih, — sprejema program svojega dela, ki mora biti usklajen s programom dela občinske skupščine oziroma njenih zborov, — vzpostavlja povezovanje z organizacijami združenega dela, njihovimi splošnimi združenji in gospodarskimi' zbornicami, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika občinske skupščine in za katera je pooblaščen po podpisu oziroma ga pooblasti občinska skupščina, — opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom občine Žalec, odloki in drugimi predpisi občinske skupščine. 11. člen Nov 237. člen: Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom drugače določeno. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v lasti občine Žalec in odloča o njihovem razpolaganju. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini Žalec kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Sestav izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti njegovih članov 12. člen Nov 238. člen: Izvršni svet sestavlja največ do petnajst članov skupaj s predsednikom in enim ali več podpredsednikov. Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga občinski skupščini kandidata za predsednika izvršnega sveta in poda mnenje k njegovemu predlogu za člane izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predsednike komitejev in sekretarje sekretariatov. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za nadaljnja štiri leta. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. 13. člen Nov 239. člen: Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta, jim predseduje, usklajuje delo izvršnega sveta, skrbi za sodelovanje z upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik izvršnega sveta podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet. 14. člen 239.a člen: Podpredsednik izvršnega sveta odgovarja za določena širša področja dela iz pristojnosti izvršnega sveta v skladu z delitvijo nalog v izvršnem svetu, nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega sveta, kot tudi v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih, če je predsednik odsoten ali zadržan. Ce je več podpredsednikov odloči predsednik, kdo izmed njih ga nadomestuje. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da gm stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih. 15. člen 239.b člen: Člani izvršnega sveta so odgovorni za za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih zaupa izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 16. člen 239.C člen: Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati občinske skupščine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov. 17. člen Nov 240. člen: Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom skupščine tole slovesno izjavo: >Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Žalec, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. Način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles 18. člen Nov 241. člen: Delo izvršnega sveta je javno. Uresničevanje javnosti določa izvršni svet s svojim poslovnikom. Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika Občinske skupščine ali na zahtevo najmanj tretine članov izvršnega sveta. x Predlog dnevnega reda za sejo določi predsednik izvršnega sveta. . Izvršni svet sklepa in odloča veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov, če je za odločitev glasovala večina navzočih članov. , 19. člen 241.a člen: Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna telesa. t 20. člen 241. b člen: Izvršni svet v skladu z določbami zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja Strokovna služba izvršnega sveta 21. člen Nov 242. člen: Izvršni svet ima strokovno službo, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge naloge. 22. člen 242. a člen: Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in g poslovnikom o delu izvršnega sveta. Razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine 23. člen Nov 243. člen: Razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine temelji na odgovornosti izvršnega sveta za stanje na posameznih področij družbenega življenja v občini. 24. člen Nov 243.a člen: Izvršni svet je dolžan v okviru svoje pristojnosti poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu ter ji predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet se je dolžan ravnati po smernicah in sklepih občinske skupščine. 25. člen 243. b člen: Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske skupščine, delovna telesa in delegati v njegovih zborih. Ce posamezen zbor občinske skupščine sprejme predlog delegatov za interpelacijo v zvezi z delom izvršnega sveta, ima izvršni svet pravico in dolžnost, da pred obravnavo v zboru da svoje poročilo o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija. Vsak zbor lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice mora občinska skupščina obravnavati. če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta občinsfce skupščine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za Opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani predpis ali drug splošni akt. katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanja zaunnice. Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 26. člen 243 c člen: Izvršni svet lahko kolektivno odstopi, odstopi lahko tudi nredsednik in vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega jzvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 27. člen 243. č člen: Izvršni svet neposredno sodeluje z delegacijami in delegati v občinski skupščini na način, določen s poslovnikom občinske skupščine o vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje njegovih funkcij, ali kadar tako sodelovanje prispeva k uspešnejšemu delovanju delegatskega sistema. Razmerja med izvršnim svetom in upravnimi organi 28. člen ^ Nov 244. člen: Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini, da občinski upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina, izvrševanje zakonov, drugih predpisov, družbenega plana ter drugih splošnih aktov in smernic občinske skupščine. 29. člen 244. a člen: Izvršni svet skrbi, da občinski uprav- ' ni organi delajo racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode. 30. člen 244. b člen: Podrobnejša razmerja med izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi opredeljuje zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in poslovnik o delu izvršnega sveta. Razmerja med izvršnim svetom in samoupravnimi x interesnimi skupnostmi 31. člen Nov 245. člen: Izvršni svet sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti in izvajanju planov pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, pri pripravi predpisov in drugih splošnih aktov in o drugih vprašanjih, ki imajo pomen za njihovo delo. 32. člen 245. a člen: Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. 33. člen 245. b člen: Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja samoupravnih interesnih skupnosti, imajo predstavniki teh samoupravnih interesnih skupnosti pravico sodelovati v razpravi na seji izvršnega sveta. 34. člen 245. c člen: Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki opravlja določeno dejavnost ali zadevo posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta ne uredi takega vprašanja. 35. člen 245. č člen: Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri Izvrševanju z zakonom določene delavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občin-' skl skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe. Razmerja med izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami 36. člen Nov 246. člen: Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami o vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta. Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet obravnava stališča družbenopolitičnih organizacij občine v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 37. člen Nov 247. člen: Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, pojasnila in mnenja ter jih obvešča o vprašanjih s svojega delovnega področja na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije. Obravnava pobude, predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obvešča o storjenih ukrepih. Druga razmerja 38. člen ' Nov 248. člen: Izvršni svet pri uresničevanju svojih funkcij sodeluje s temeljnimi organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena. Pravni akti 39. člen Nov Z4U. člen: Izvršni svet izdaja odredbe in odločbe ter sprejema sklepe. Z odredbo izvršni svet praviloma ureja posamezne konkretne situacije, ki so splošnega pomena in obvezuje vsakogar, na katerega se ta konkretna situacija nanaša. Z odredbo izvršni -svet uredi posamezno vprašanje zaradi 'pravilnega izvrševanja predpisa. V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe. Kadar izvršni svet ne odloči z drugim aktom, sprejme sklep. 2. Občinski upravni organi In strokovne službe 40. člen Nov 251. člen: Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občinske skupščine: — izvajajo politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge splošne akte občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter smernice občinske skupščine, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnega sveta; — izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni, v skladu z zakonom določajo sankcije; — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni; — spremljajo stanje in razvoj na svojem področju; — seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih, ter dajejo probude za reševanje vprašanj s teh področij; — predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil; — odločajo o upravnih zadevah; — opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve; — pripravljajo predpise in druge splošne akte; — opravljajo druga strokovna dela za občinsko skupščino in njen izvršni svet. 41. člen Nov 252. člen: Občinski upravni organi izvršujejo oziroma zagotavljajo izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri sklepanju katerih je sodelovala ali h katerim je pristopila občinska skupščina. V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, zlasti pa za izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in izvršnega sveta, za izdajo izvršilnih predpisov in drugih splošnih aktov, za poročanje občinski skupščini in izvršnemu svetu o stanju in pojavih na področju za katerega "so ustanovljeni ter dajanje pobud za reševanje teh vprašanj. Odgovorni so tudi za izvajanje upravnega nadzorstva ter za ustavnost in zakonitost ukrepov, ki jih sprejemajo oziroma predlagajo. 42. člen Nov 254. člen: Občinski upravni organi, občinske organizacije in strokovne službe se ustanovijo in odpravijo z odlokom občinske skupščine na predlog izvršnega sveta. 43. člen 254. a člen: Občinski upravni organi so individualno vodeni (individualni upravni organi) in kolegijsko vodeni (kolegijski upravni organi). Individualni upravni organi so: sekretariati, uprave, inšpektorat. Kolegijski upravni organi so: komiteji. Upravni organi imajo lahko organe v sestavi. Sekretariate vodijo sekretarji. Uprave vodijo direktorji ali načelniki uprav. Inšpektorat vodi načelnik. Komite predstavlja predsednik komiteja, ki vodi ter organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja. Strokovno službo občinske skupščine vodi sekretar občinske skupščine. Strokovno službo izvršnega sveta vodi sekretar izvršnega sveta. - Kadrovsko službo občinske skupščine vodi vodja kadrovske službe. 44. člen Nov 255. člen: Sekretarje občinskih upravnih organov (sekretariatov) in predsednike komitejev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika Izvršnega sveta, izmed članov Izvršnega sveta. Namestnike sekretarjev in namestnike predsednikov komitejev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika Izvršnega sveta. Načelnike občinskih upravnih organov, direktorje uprav in njihove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Sekretarja občinske skupščine imenuje in razrešuje na predlog predsedstva občinske skupščine občinska skupščina. Sekretarja Izvršnega sveta Imenuje in razrešuje na predlog predsednika izvršnega sveta Izvršni svet. Vodjo kadrovske službe občinske skupščine imenuje in razrešuje na predog predsedstva občinske skupščine občinska skupščina. 3. Družbeni sveti 45. člen Drugi odstavek 259. člena se glasi: Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi občinska skupščina z odlokom. V zakonu o družbenih svetih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5-278/80 z dne 29. februarja 1980, so bile pri primerjanju z izvirnikom ugotovljene navedene napake; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK 46. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 4/77). 47. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-19/80-1/2 Žalec, dne 13. maja 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 940. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79 in 9/80) na seji dne 24. maja 1980 sprejel SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev 1. člen Daje se soglasje k cenam komunalnih storitev komunalnega podjetja Žalec. 2. člen Za vse potrošnike pitne vode, ki uporabljajo vo- domer: dln — na m3 za gospodinjstvo, gospodarstvo in ostale 3,70 — za potrošnike pitne vode s pavšalnim obračunom mesečno: — na osebo brez kopalnice 14,50 — na osebo* s kopalnico 18,00 — na glavo velike živine 14,50 delo — delavec na uro 125,00 stroj i — rovokopač na uro 375,00 — greder na uro (ruske izdelave) 437,00 — vibfrovaljar na uro 280,00 — priključki za zimsko službo 30*/e od nabavne vrednosti osnovnega sredstva prevozi — prevoa s kamionom na krajši relaciji do vključno 5 km je 55 din na uro za eno tono — prevoz s kamionom TAM 5500 kg je 275 din na uro — prevoz s kombijem je 5,80 din na km — pluženje snega in posipavanje cest v zimski službi se obračunava po tarifi na uro. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-2/80-3 /Mcc. dne 24. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta. Skupščine občine Žalec Jože Jap 1. r. zakona o družbenih svetih 1. Besedilo tretjega odstavka 18. člena se uvrsti v 19. člen kot njegov prvi odstavek; objavljeno besedilo 19. člena pa postane drugi odstavek tega člena. 2. V prvem odstavku 22. člena se v sedmi vrsti točke a) za besedami: »Zveza komunistov Slovenije« vnesejo besede: »Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije«. 3. V prvi vrsti drugega odstavka 26. člena se be-sedg »dolgočeno« pravilno glasi: »določeno«. St. 020-45/80 Ljubljana, dne 26. maja 1980. peneralni sekretar Skupščine SR .Slovenije Gojmir Komar L r. VSEBINA SI SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 871. Zakon o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1979 919 872. Zakon o vodnem prispevku za leto 1980, ki ga pla- čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 922 873. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o preno- su denarnih sredstev družbenopolitični skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije 923 874. Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov In odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1979 in o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov 923 875. Odlok o soglasju In o pristopu k sklenitvi dogovora o temeljih davčnega sistema 923 876. Odlok o soglasju k predlogu zakona o priložnostnih kovancih S24 877. Odlok o izvolitvi sodnice Višjega sodišča v. Celju 924 878. Odlok o Izvolitvi sodnice Višjega sodišča v Mariboru 924 879. Odlok o razrešitvi In Imenovanju Javnega tožilca VII- Jega javnega tožilstva v Ljubljani 924 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 8^0. Odlok o razrešitvi generalnega sekretarja Predsedstva sr Slovenije 924 881. Odlok o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije 92S USTAVNO SODIBCB SR SLOVENIJE 882. Odločba o ugotovitvi, da določba IV. točke sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov In delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja ni v neskladju z ustavo In zakonom 925 883 Odločba o razveljavitvi določbe prvega odstavka 10. člena odloka Skupščine občine Litija o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Litija ter sklepa zbora delegatov Krajevne skupnosti Sava o plačilu prispevka za pridobitev soglasja h gradnji tm 884. Odločba o ugotovitvi, da 4. člen poslovnika Lovske družine Cankova ni v neskladja z ustavo In zako-nom , 927 885. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb odloka Skupščine občine Murska Sobota o upravljanju In razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota In določbe meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota, k| Jih Je sprejela skupščina Samoupravne Interesne skupnosti za cestno In komunalno dejavnost občine Murska Sobota 928 Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 886. Odredba o spremembi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 188» 928 881. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 929 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 888. Samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združe- nega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji 929 889. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji in da so izvoljeni predsednik in sodniki tega sodišča 931 890. Ugotovitev o izvolitvi predsednika in članov sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji 931 891. Sporazum o spremembah zadržanih cen za komercialni premog 932 892. Soglasje k sporazumu o spremembi zadržanih cen za komercialni premog 932 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 893 Sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Ljubljana) 932 894. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v občin- ski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje (Ljubljana) 933 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 895. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1919 935 896. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin 935 891. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane 936 898. Seznam obstoječega stanja imen naselij, ulic, cest in trgov po občinah na območju mesta Ljubljane 936 899. Odredba o delovnem času upravnih in pravosodnih organov, tožilstva ter organizacij z Javnimi pooblastili v občini Brežice 944 900. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterlnarsko-sanitarne preglede (Celje) 945 901. Odlok o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1919 946 902. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Cerknica) 947 903. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Begunje, Bezuljak, Kožljek in del Selščka za izgradnjo novega vodovodnega zajetja z električnim črpanjem in rekonstrukcijo obstoječega omrežja (Cerknica) 941 904. Poslovnik za delo Skupščine občine Idrija 948 905 Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov In prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1919 (Idrija) 965 906 Odlok o opravljanju dimnikarske službe in o rokih čiščenja, pregledovanja kurilnih naprav, dimnih vodov In prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč na območju občine Idrija 965 901. Sklep o soglasju k oskrbninam in diferencirani lestvici oskrbnin v Vzgojno varstvenem zavodu »Štefke Majnik« v Idriji v enotah v Idriji In Spodnji Idriji 967 908. Sklep o soglasju k oskrbninam in diferencirani lestvici oskrbnin v Dijaškem domu Cerkno — enoti za predšolske otroke (Idrija) 967 Stran 909. Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Kamnik) 967 910. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje) 969 911. Odlok o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1979 970 912. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne Interesne skupnosti Laško 970 913. Sklep o določitvi amortizacije stanovanjskih hiš In stanovanj, ki so v občini Laško družbena lastnina za leto 1979 911 914. Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (Laško) 971 915. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1979 971 916. odlok o določitvi dodatne prispevne stopnje iz dohod- ka za sanacijo izgube občinske zdravstvene skupnosti Litija po zaključnem računu za leto 1979 972 917. Odlok o potrditvi spremembe odloka o dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnega načrta za LS 12 Grbin (Litija) 972 918. Odlok o potrditvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg 973 919. Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Litija) 973 920. Odlok o prenehanju veljavnosti zazidalnega načrta Jevnica tor odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelaelje na območju dela krajevne skupnosti Jevnica (Litija) 973 921. Družbeni dogovor o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija 974 922. Sklep o povišanju osnovne cene oskrbnega dne v domu Tišje, Šmartno pri Litiji 981 923. Sklep o spremembi 10. člena sklepa o uvedbi krajev- nega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Litija) 982 924. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1979 982 925. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- spevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Bežigrad 993 926. Sklep o ustanovitvi osnovne Šole v soseski BS-3 v krajevni skupnosti Ivan Kavčič (Ljubljana Bežigrad) 983 927. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1979 984 928. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja go- spodarskih dejavnosti Iz obrtnega zakona v občini Ljubljana Šiška 985 929. Dogovor o ustanovitvi družbenih svetov v občini Logatec 986 930. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Logatec 981 931. Odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec 988 932. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Logatec) 988 933- Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizacije vrednosti In amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj (Logatec) 989 934. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnih načrtih za poštni vrt in Južno od Poštnega vrta v Logatcu 989 935. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Logatec za leto 1980 989 936. Odredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Logatec 996 937. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Slovenske Konjice 990 938. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterlnarsko-sanitarne preglede (Slovenske Konjice) 992 939. Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec 993 940. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Zr.lec) 997 — Popravek zakona o družbenih svetih 997 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamact'e se upoštevalo le mesec dm 00 izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubliana. Greg rčlčeva 27a poštni oredal 379'Vll - Telefon direktoi uredništvo uprava in knjigovodstvo 29 701 prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 421-1/72