NOVI TEDNIK CELJE, 11. SEPTEMBRA 1975 — ŠTEV. 36 ~ LETO XXIX — CENA 2 DINARJA Glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Danes smo vam, dragi bralci, pripravili precej zanimivih prispevkov. Tudi o starokopitneHem, ki mislijo, da je za podeželskega otiroka dovolj, če ena pisati, zato, da bodo naši zanamci, listajoč po starih letnikih, vedeli, doklej se je Sloven- cev drSala praznovemost. Dogodek na Sladki gori nismo objavili zato, da bi morda dajal potufio tistim skrivnostni črni ženi, pa ne zato, ker bi bilo treba to neumnost jemati resno, bolj brati in tri osnovne računske operacije. O taki starokopitnosti, ki nas vse bolj tepe. bomo morali večkrat pisati. Morda kar prihodnjič. Prihodnja številka, ki jo pripravljamo, bo zdebeljena, saj je pred vrati obrtni sejem. Tone Vrabl se je lotil poskakujočih cen ali o tem, kako s sto koraki zaslužiš jurja in več: Vaš urednik MOZIRJE OB PRAZNIKU Zopet se je zavrtelo leto in že smo pred prazno- vanjem občinskega praznika. Običaj je že, da ob tej priliki naredimo majhno bilanco naših uspehov, ne- uspehov, hotenj in prizadevanj. To je pravzaprav tudi prilika, da se poglobimo mse-in se vprašamo kje smo na poti našega razvoja in kaj je potrebno zastaviti, da naš razvoj in njegova smer ne bosta prizadeta. V uvodu je potrebno povedati še to, da praznujemo občani mozirske občine svoj praznik 12. septembra, to je na dan, ko je bila pred 31 leti osvobojena celotna gornjesmiinjska dolina. Potem ko so štajerske narodnoosvobodilne enote izbojevale osvobojeno ozemlje na Pohorju in na Koz- janskem, je štab IV. operativne cone 11. septembra 1944 začel z ofenzivo na postojanke 7ia mejnem območju med gornjo in spodnjo Savinjsko dolino, šlandrova brigada je naslednji dan ob pol šest}h zvečer strla odpor najbolj utrjene postojanke na meji osvobojene- ga ozemlja v Mozirju, Tomšičeva brigada je uničila postojanke v šmartnem ob Paki" ter v Letušu, Zidan- škovo brigada. III. brigada. VDV, Vzhodnokorroški od- red ter gojenci podoficirske šole pa so uspešno prepre- čili sovražniku, da bi poslal napadenim postojankam pomoč. Posebna nemška bojna skupina je iz Celja takoj po operaciji sicer udrla v Mozirje, toda že po dveh dneh se je morala umaknili Tako je tudi druga operacija na savinjskem obmo- čju odlično uspela. Sovražnik je imel spet hude izgu- be, narodnoosvobodilne enote pa so si spet pridobile bogat plen v orožju, strelivu in vojaški opremi. Naj- pomembnejši rezultat te operacije pa je bilo razširje- nje osvobojenega ozemlja. Enote IV. operativne cone so na zahodu premaknile njegovo mejo na linijo Bele vode — Soteska — Dobrovlje. Tako je bila osvobojena vsa Gornja savinjska dolina, območje, ki obsega pre- ko 500 m^ Ob letošnjem praznovanju predajamo svojemu na- menu nekaj pomembnih objektov. Na Ljubnem ob Savinji je izgrajen prizidek šole in telovadnica, ter moderniziran stari del šole. Gre za investicijo v višini milijarde in 500.000 starih din. Ta sredstva so bila v celoti zbrana z referendumom: Ta kraj letos pridobiva še novo tovarrio kovinarskih izdelkov, ki jo je izgra- dil SGP »Gradbenik« Ljubno ob Savinji. Tudi v tem primeru gre za investicijo preko milijarde starih di- narjev. Naša velika želja, da v letošnjem letu dokončamo cesto do Logarske doline se žal ni uresničila. Z deli pri modernizaciji te ceste nadaljujemo in bodo konča- na v prihodnjem letu. Ob letošnjem prazniku pa preda, jamo svojemu namenu modernizirani del ceste od Radmirja proti Gornjemu gradu. Moderniziranih je tudi nekaj kilometrov občinskih cest po posameznih krajih za katerih modernizacijo so sredstva zbrali občani sami. Za preteklo leto je značilno Široko in vsestransko prizadevanje vseh dejavnikov za realizacijo ustavnih določil, samoupravnemu in družbenemu dogovarjanju na vseh področjih delovanja in življenja. Prisotna je pospešena stanovanjska izgradnja družbenih stanovanj. Borba za stabilizacijo gospodarstva ima svoj odraz tudi pri nas S sprejetjem stabilizacijskih programov so sicer odpadle nekatere investicije, ki smo jih sicsr načrtovali za letošnje leto, ki pa bodo predmet priza- devanj v prihodnjih letih. Glede na to, da se še vedno vozi na delo izven ob- močja občine preko 800 občanov smo prisiljeni delovati v tej smeri, da zanje do zaključka planskega razdobja 1976 — 1980 odpremo še ta delovrba mesta. Na območju Občine je že danes odprtih preko 3400 delovnih mest. V gozdarstvu in kmetijstvu, kjer se zlasti v zadnjem srečujemo z velikimi problemi, so nadaljevali z razvo- jem v smeri nadaljnje modernizacije. še posebej je treba povedati da je zgrajenih precej kilometrov novih gozdnih cest in moderniziranih ne- kaj kmetij, število teh bi lahko bilo večje v kolikor bi razpolagali z večjimi kreditnimi sredstvi. Vlaganja v družbeni standard, izgradnjo stanovanj, modernizacijo cest in še marsikaj drugega bodo ustva- rila takšne pogoje, ki bodo mladim omogočali obsta- nek v dolini, še bi lahko naštevali, vendar nam prostor to ne dopušča. Naj opozorim le, da nas tudi v prihod, rtjem letu čakajo velike naloge, da izvršimo nadaljnji ^predek in omogočimo dostojno in demokratično življenje vsem. V tem smislu iskrene čestitke ob le- tošnjem občinskem prazniku. HUBERT HERČEK ELKROJ V NAZARJIH — Tudi njegova pot je takšna kot jo je prehodil marsikateri kolektiv, ki je zrasel po vojni. Iz majhne obrthe delavnice, kj je imela sprva tri zaposlene, je nastalo moderno In sodobno opremljeno konfekcijsko podjetje, ki ima okoli 350-članski kolektiv. S svojimi izdelki, h I a- čami, se je uveljavilo doma in na tujeni. Letos bodo sešili okoli pol milijona različnih hlač. Ob skrb I za čim boljše izpolnjevanje proizvodnih nalog pa niso pozabili na delovnega človeka. (Foto: M. Božič) NA HENINOMED BORCE Tako so pred trideset in več leti govorili ljudje, ki so r«vno v Henini lahko na- šli partizane, bodisi da so se jim pridružili, prisostvova- li mitingu, obiskali svojce — borce. Tako bo tudi v nedeljo. Sli bomo v Henino med par- tizane. Borci in aktivisti Kozjanskega se bodo tokrat srečali v kraju, ki nosi vse značilnosti partizanskega kra- ja, ki ima iz časov NOV obi- lo pomnikov. Sli bomo v He- nino, da proslavimo eno od sklepnih prireditev ob 30. ob- letnici svobode. Prireditev na Henini bo pred osnovno šolo, prvo par- tizansko šolo na Štajerskem. Prireditveni odbor je poskr- bel, da se bodo nekdanji bor- ci kozjanskega odreda, bor- ci II. bataljona 3. VDV bri- gade našli v pravem borčev- skem vzdušju in okolju. La- ška občina je, kot gostitelj letošnjega srečanja, kozjan- skih borcev in aktivistov pri- pravila kvaliteten toultiuimi spored, ne bo pa manjUcalo tiudi vsegia tistega, kar na dob- ro partizansko srečanje sodi — vključno s partizanskim golažem. Prireditveni odbor Še po- sebej opozarja, da bržčas sez- nami borcev in aktivistov ni- so poopolni, zato to javno ob- vestilo predstavlja vabilo vsem, ki so se borili v koa- janskih enotah in tu oprav- ljali aiktivistično, revolucio- naimo in politično delo. MESTNI GRB ZA IGRAČE Lanskoletni iispešni raz- sitavl igrač, ki jo je v ok- viru obrtnega sejma v Celju p«ipravilo ti^ovsko podjetje Tkanina, se pri- družuje tudi letošnja. Si- cer v skromnejšem obse- gu kot je zastavljena za prihodnja leta, vendar v dosegljivem jugoslovans- kem merilu. Na razstavi igrač, ki bo od 19. do 28. septembra v muzeju revo- lucije v Celju, bo razstav- ljalo deset jugoslovanskih proizvajalcev, na ogled pa bodo tudi igrače Iz tujine. Strokovna žirija, sestavlje- na iz pedagogov, bo naj- boljše proizvajalce igrač nagradila z zlatim, srebr- nim in bronastim grbom, mesta Celja, 2. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 197^ CENE NA OGLASNI DESKI NAVZDOL PO POLŽEVO Od ntkaaj ;e veijatu pra- vilo, da po hribu navzdol hitreje prideš kot navzgor. Za cene, ki Jih omenjam, pa to pravilo ne velja ■— v pris- podobi seveda. Gre za dogo- vor o cenah, za letošnjo eko- nomsko politiko oziroma za gibanje cen in stroškov dru- kbene režije. Razmeroma hitro smo za- čeli ugotavljati, da nam cene nekaterih proizvodov, stort- tev ter prihodki samouprav- nih interesnih skupnosti (ne vseh) hitreje naraščajo, kot snio Jih okvirno dogovorili Za letošnje leto. Ze nekaj mese- cev si Izvršni sveti federacije in republik ob podpori drui- beiiopolttičnih organizacij pri- zadevajo, da bi cene, ki so se pomaknile čez rob letoš- njega lonca življenske ravni znova vrnile do roba. Nobe- nega dvoma ni, da so to ce- ne stanarin, komunalnih stori- tev, obrtnih storitev in še kakšne. Tudi prihodki nekate- rih samoupravnih interesnih skupnosti (izobraževanje, zdravstvo Od.) so poskočili S tem smo si takorekoč na čistem. Pravzaprav smo tako stanje deloma lahko tudi pri- čakovali, ko so si v občinah in v združenem delu zeleno luc za delno zvišanje cen razla- gali kot vstop na cesto^ po kateri so kar vsi pritiskaa rih plin, dokler je šlo. Ne glede na omejitve in opozorilne znake. Zdaj nas je ustavil družbeni miličnik. Utojimo pred nJim in se skušamo »izmazati«. Da, da, že res, da so stana- rine za več kot 25 U večje, to- da kaj ko so tudi vzdrževalni stroški visoki, stanarine pa itak še niso ekonomske. Vo- darina, kanalščina, skupno ogrevanje pa je itak ceneje kot drugje po svetu, slišimo v zagovor. In seveda še druga oPravičali. Za prihodke druž- benih dejavnosti pravijo, da velja počakati kaj nam bodo prinesli prihodnji meseci. Stopnje prispevkov bi znižali šele, če boao jeseni potrjene tendence iz prvega polletja. Tako smo zdaj tri mesece, v četrtega že gremo, ugotav- ljali in menda tudi ugoioviLi, do kje s?no prišli z nekateri- mi cenami. Ko pa je potreb- no še kaj storiti — v tem primeru znižati cene na do- govorjeno raven — nam to delo pač ne gre in ne gre Od rok. Toda pri tem gre za nekaj več, morda tega še nUi nismo izvred7iotili. Naša predstabili- zacijska nmclnost je bila na- ravnana v glavnem le na zvi- ševanje, do višine dokler se da! Doslej smo težave združe- nega dela urejali v načelu prek cen, zdaj bomo morali težave odpravljali še s čim drugim, razumnim in ne krat- kovidnim. In brez ambicij za grandomanijo, neverjetnimi načrti in z neusmerjeno inve- sticijsko porabo. Bitka za sta- bilizacijo ne pozna usmeritve »na osrednje vprašanje«, do- gajati se mora okrog nas in v 7ias samih, tudi na »drob- nih(!j« vprašanjih. Pravza- prav predvsem na njih! Za- vlačevanje urejanja zlasti še konkretnih in hitrih ukrepov stabilizacijske politike opre- deljuje naš odnos do stabili- zacije. Veliko privrženosti globalnim stabilizacijskim ukrepom m programom na besedah (še vedno brez de- janj j zvenijo v prazno in ne zbujajo zaupanja med ljudmi. Ob rob velja tudi zapisati, da konkretno ukrepanje na področju cen in stroškov dru- žbene režije v občinah nima zadostne podpore družbeno- političnih organizacij. Mar uskladitev cen z dogo- vorjeno ravnijo, če smo jih že prekoračili (zavestno ali podzavestno), ne sodi med stabilizacijske ukrepe? Dejal bi, med temeljne. BOJAM VOLK SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE ROGAŠKA - MESTO Na sobotni svečani seji skupščine občine Šmarje pri Jelšah so se zbrali delegati vseh treh zborov in številni gostje, med njimi predstav- niki pobratene občine Arilje iz SR Srbije, predstavniki Banja Luke, Trbovelj, Zagor- ja in Hrastnika, Celja, Šent- jurja, Maribora in drugi. Uvodni govor je imel predsed- nik skupščine občine Šmar- je pri Jelšah Joško Lojen, v katerem je orisal trideset- letno razvojno pot občine. Omenil je vsa dosedanja pri- zadevanja občanov za raz- voj in gospodarski ter kul- turni napredek občine. Naj zadostuje samo nekaj podat- kov. Takoj po vojni je bila v vsej občiiii samo ena asfalti- rana cesta (Rogaška Slatina -Pečice in naprej proti Ma- riboru). Zdaj je preko 50 km asfaltiranih cest, 100 km elektrovodov in 100 km vo- dovodov. V občini je regi- striranih 4049 motornih vozil, od tega 3870 osebnih. Radij- skih sprejemnikov je 6810 ali en sprejemnik na vsakega četrtega občana, televizorjev je 2556 ali en televizor na vsako četrto gospodinjstvo. Odseljevanje ljudi beležijo v občini že pred stotimi leti In ni nehalo vse do leta 1972. Leto po vojni je bilo v občini zaposlenih samo tisoč pre- bivalcev, lani že pet tisoč. Družbeni proizvod je porastel z Indeksom 171! Toda struk- tura zai>oslovanja Je Se ved- no neugodna. Se vedno bi bilo dovolj delavcev za nova de- lovna mesta, saj je v občini zaposlen vsak šesti občan. Se vedno so veliki problemi, čeprav je bilo mnogo storje- nega, predvsem na področju šolstva, zdravstva in varstva otrok. Ostajajo naloge na gospodarskem in kmetijskem področju, izgradnji cest. Jo- ško Lojen je v svojem govo- ru dobro ocenil doslej storje- no delo in nakazal bodoče na- loge v prepreičanju, da se bodo pri njihovem reševanju angažirali vsi občani. Na sobotni svečani seji je bila nadvse pomembna dru- ga točka dnevnega reda, kjer so sprejeli odlok o imeno- vanju ulic in trgov v bodo- čem mestu Rogaški Slatini. Skupščina je rmmreč predla- gala Izvršnemu svetu SR Slo- venije, da imenuje Rogaško Slatino za mesto, saj ima omenjeno naselje ^00 prebi- valcev in 49 ulic, v katerih je 950 poslovnih In stanovanj- skih zgradb. Včeraj so bili ob občin- skem prazniku odlikovani številni posamezniki in druž- benopolitične skupnosti, tako med njimi občina Banja Lu- ka, Celje, Maribor, med po- samezniki pa Franc Turk, Prane Kos, Ladislav Najžar, Vesna Nose, Vojo Džinovski, Marjan Zupane, trgovsko pod- jetje Jelša, Anica Haložan, Ivan PečMk, Joško Lojen in Beno Božiček, ki se je vsem delegatom zahvalil za nagra- do in jim čestital za praznik občine. Nagrado, ki jo je prejel za svoje dolgoletno družbenopolitično delo v ob čini, pa je v celoti (5000 din) poklonil za gradnjo nove os- novne šole v Rogatcu. DRAGO MEDVED POLZELSKA »LASTOVKA« »Polzela« tovarna nogavic Polzela praznuje te dni 25- letnico samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. V skladu s sprejetim stabiliza- cijskim programom so skle- nili, da bodo jubileje prosla- vili dostojno, vendar le v okviru delovne organizacije. Pripravljalni odbor je skrb- no pripravil pester kulturni in športni program. Že v po- nedeljek je bilo posamično in medobratno tekmovanje v kegljanju, v torek pa so tekmovali nogometaši. V sre- do je bila v Domu kulture simultanka s slovenskim ve- lemojstrom Brunom Parmo na petdesetih deskah. Danes je medobratno tekmovanje v odbojki. Jutri bo nogometna tekma med debelimi in su- himi, pri kater! poleg šport- nega užitka tudi šal gotovo ne bo manjkalo. Zvečer bo za ljubitelje opernega petja pd znan slovenski operni pevec Ladko Korošec, altistka Ma- rija Bitenc—Samčeva in pi- anist Andrej Jarc. Za vse šo- ferje bo imenitna priložnost, da se izkažejo v soboto v avto rally.ju na relaciji Pol- zela—Andraž—Letuš, — Pol- zela. Za najboljše so že pri- pravljene lepe nagrade. Ob 11. uri dopoldne bo na to- varniškem dvorišču pro.slava s kulturnim programom. Med častnimi gosti bo tudi tova- riš Franc Leskošek-Luka. Slavnostni govor bo Imel predsednik DS Dominik Pir- nat, ki bo navzočim orisal pomembnost jubilejev. Po proslavi bo TRIM pohod v park šenek, kjer bo delav- sko srečanje. T. TAVČAR ZDRAVSTVO: ZDOMSKE PRAVICE z mesecem septembrom lahko uveljavlajo zdomci, ki so zaix>sleni v ZR Nem- čiji, pravico do zdravstve- nega varstva po naših predpisih in ne več samo IX) nemških, kot je bilo doslej veljavno. To pome. ni, da bodo lahko v zava- rovanje vkloučili vse dru- žinske člane, ki jih vzdr- žujejo. Pravice napram nemškemu zavarovancu bodo manjše le v primeru otrok, ki so dopolnili 15 let starosti in ne nadalju- jeoo šolanja niti se niso zaposlili. Naši zdravstveni zavodi prosijo vse zdomce, da morajo poskrbeti za pra- vočasno evidentiranje v.seh vzidrževanih oseb v druži- ni. Tudi v načinu plačeva- nja stroškov za zdravst- veno zaščatx3 je nekaj po- enostavitev v korist zava- rovancev. Zdravstvene us- tanove, ki bodo nudile zdravstveno pomoč dru- žinskim članom zdomcev, ki živijo pri nas. (upoko- jencem in drugim zavaro- vancem), bodo poravnale vse stroške zdravljenja. Stroški se bodo porajali po poprečni družini zdom- ca, ki je zdaj teračunana na tričlansko. MOZIRJE ZA PRAZNIK OBČINE v spomin na osvoboditev Mozirja, 12. septembra 1944. leta, kol zadnje postojanke v Gornji Savinjski dolini, ki jo je držal nemški okupator v svojih rokah, praznujejo prebivalci mozirske občine ta dan kot svoj praznik. Počastili ga bodo s številnimi prireditvami in de- lovnimi zmagami. Petek, 12. septembra: Ob štirih popoldne sprejem okoli osemd^et mladincev — prostovoljcev v teritorial- no občinsko enoto. Slavnost bo pri spomeniku VDV brigade v Radmirju. Uro za tem, ob petih popoldne, pa bodo v Radmirju odprli modernizirano cesto skozi vas. Sobota, 13. septembra: Ob osmih zjutraj slavnostna seja delegatov vseh zborov občinske skupščine Mozirje (v kinodvorani na Ljubnem ob Savinji), na kateri bodo podelili obmejni enota JLA v Solčavi občinsko nagrado ter podpisali listino o pobratenju z občino Cajetina v Srbiji. Ob 9.30 bodo odprli novo proizvodno halo za kovi narsko dejavnost SGP Gradbenik na Ljubnem. Istoča- sno bodo odprli tudi regulirani del Savinje v industrij- ski ooni Ljubnega. Ob 10.30 otvoritev nove šole na Ljubnem ob Savinji. Slavnost bodo povezali z množičnim zborovanjem, za- tem pa bo v Vrbju ob Savinji tovariško srečanje. ŠTORE PRAZNIK ŽELEZARJEV v soboto, bodo praznovali štorski železarji. Prav na ta dan pred 25. leti .je bila prva seja delavskega sveta železarne in v praksi je bilo uresničeno načelo delavskega samoupravljanja »tovarne delavcem«. Štor- ski železarji bodo obudili spomine na prehojeno pot, na številne delovne zmage in žrtve in istočasno dolo- čili novo »traso« svojega bodočega razvoja tovarne in poglobitve samoupravnih odnosov. Leto 1845 je rojst- no lelo železarne, ki se je še posebej v 30 letih svobo- de razvila v izredno pomembno in moderno metalur- ško industrijo z dovolj strokovnega, delovnega in sa- moupravnega navdiha za nadaljn.)o rast. Kolektivu štorskih železarjev tudi naše iskrene čestitke z željo po novih delovnih zmagah z n.iihovim pozdravom: SREČNO! U. M. V NEDELJO VSI V KOZJE v nedeljo, 14. septembra ob 8.30 svečana seja, d 10. uri GASILSKA PARADi PROSLAVA 100-LETNICE KULTURNIM SPOREDOM l trgu v Kozijem MARIJA ŠTORMAN s SKUPNIMI MOČMI! Z uvajanjem delegacij v naš družbenopolitični sistem in z delegatskim načinom oblikovanja družbenopolitičnih skupnosti in organizacij je tudi Socialistična zveza kot frontna organizacija socialističnih sil oblikovala nove organe v občinski konferenci. To so sveti, odbori in komisije, katerih naloga je spremljati problematiko in dodajanje na vseh področjih družbe- nega življenja. Eden izmed svetov, ki delujejo pri občinski konferenci SZDL v Celju je tudi svet za zdravstvo, katerega predsednica je Marija Štorman. In čeprav je v teh dneh pripravljen šele osnutek delovnega programa sveta za zdravstvo, smo z Marijo Stormanovo vseeno spregovorili nekaj besedi o osnovnih nalogah, kj si jih bo zastavil svet v svoj program dela. Marija Storman: »Svet za zdravstvo se bo kot organ Socialistične zveze zavzemal 7a čimboljšo organizacijo zdravstvenega varstva obča- nov. Seveda bo optimalno organizacijo zdravstvenega varstva težko doseči, to pa predvsem zaradi mnogih pro- blemov, ki tarejo zdravstve- ne ustanove in ki se kot posledica kažejo v dolgi ča- kalni dobi pacientov, po- manjkanju kadrov in drugo. Ni slučaj torej, da se že kaki dve leti odpira v naši regiji \TDrašanje integracije zdravstvenih ustanov v se- stavljeno organizacijo zdru- ženega dela. In ravno v teh dneh poteka tudi že javna razprava o osnutku samoup- ravnega sporazuma o zdru- žitvi zdravstvenih ustanov, s katerim bi morali biti se- znanjeni vsi delovni ljudje in občani ter na njegovo be- sedilo tudi podati morebitne pripombe. Seveda bo tudi svet za zdravstvo spremljal in sodeloval pri uresničeva- nju integracijskih procesov zdravstvene službe.« Katere cilje pa si je svet že zastavil v svoj program dela? Marija Storman: »Menim, da svet ne more mimo sred- njeročnega programa razvo- ja zdravstvene službe za ob- dobje od leta 1976 do 1980, mimo kadrovskih problemov zdravstva, štipendijske poli- tike, vprašanja delovnih pro- storov za zdravstvene delav- ce in mimo letnih programov zdravstvenih institucij. Svet bo moral spremljati tudi jav- ne razprave, ki bodo poteka- le v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdru- ženega dela ter tako prisluh- niti problemom, ki jih bodo nakazali delovni ljudje in občani. No, to so le osno* na programska izhodišča sveta za zdravstvo. Seved^ pa bo svet s svojo deja* nostjo posegel tudi na ^ tista p>odročja zdravstva, k j* so opazne različne organih* cijske, strokovne in dru^ nepravilnosti.« D. ^1 fit. 36 — 11. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 ODMEV Z BOČNE n^OLivEčr v nedeljo se je zbralo v Bočni veliko »ukradenih otrok« in internirank iz zloglasnega nacističnega taborišča Auschvvitz, večina jih je pripeljala s seboj družine, tako pa je bilo srečanje še bolj prisrčno. Srečanje je organizirala ZZB NOV občin Velenje in Mozirje, sekcija za internirance. Pozdravni govor je imel predsednik občinskega odbora ZZB pri skup- ščini občine Mozirje Vlado Košir. Govoril je o grozotah in bedi, ki so jih prestali interniranci v nemških koncentracijskih taboriščih, zavzel se je za pravice le-teh v smislu izenačenja pravic, ki jih uživajo borci NOV pred 9. septembrom 1943. Domače kulturno društvo je pripravilo prisrčen kulturni program in gostoljubno sprejelo goste iz vseh krajev Štajerske in drugod. Udeleženci srečanja so z zbora poslali pozdravno pismo tovarišu Titu ter knjigo »Ukradeni otroci«, ki je izšla v založbi ZZB Slovenije. Zbor pa je tudi sprejel sklep, da se sestavi odbor, ki bo sestavil pro- blemsko pismo republiškemu odboru ZZB za ureditev svojih zahtev po izenačenju pravic, kot je bilo že omenjeno. Tudi to nedeljo je bila Bočna tako gostolju'bna kot pred štiriintridesetimi leti, ko so njeni ljudje nudili zatoči- šče mnogim, ki so se zave- dali, da je njihova največja naloga osvoboditev zasužnje- ne domovine. Tudi to nedeljo je Bočna gostoljubno spreje- la v svoji sredini vseh štiri- sto nekdanjih ukradenih ot- rok. Kajti tudi Bočna je ena izmed vasi, ki je plačala svoj davek sovražniku. Bilo je 4. avgusta leta 1942. Naša domovina je že več kot leto dni trpela pod suženj- skim jarmom sovražnika, ki svojih žrtev ni izbiral. Tako ni izbiral tudi tistega dne, ko je ne le iz Bočne, ampak z vse štajerske izselil veliko naših prebivalcev. Izselil je predvsem tiste, ki so sode- lovali z OF in tiste, katerih družinski člani so bili v par- tizanih, V svojem nasilju pa ni več poznal meja. Ločeval je žene in može, brate in se- stre in kar je bilo najhuje — matere in otroke. Sovraž- ink je trgal materam dojen- čke od prsi in med njimi izbiral tiste, ki bi lahko po nunanjem videzu postali pra- vi Arijci. Ta drobna, nemoč- na bitja naj bi ob vzgoji v esesovskih družinah nikoli ne izvedela kje je njihov pra- vi dom. Vse, ki so bili že malo starejši pa so ločili od staršev in jih odpeljal^ v nem- ška otroška taborišča, starše pa v taborišče smrti — v Auschwitz. Taka otroška ta- borišča so bila: Fronleiten, Seligenporten, Kastel, Neu- sttft in druga. Tu se je za slovenske otroke pričela špartanska vzgoja, katere cilj je bil vzgojiti janičarje. Ven- dar je v teh otrocih živela kri njihovih staršev, ki so bili večinoma borci in aktivi- sti OF. Tako so bili med temi otroci tudi sinovi na- odnih herojev Jožeta Lacka in Alfonza šarha. Tako je prav v Sarhovih sinovih z vso silo planila na dan očetova kri, saj sta pobegnila, se vr- nila v domovino, odšla k o- četu v gozdove in junaško končala v bitki Pohorskega bataljona. Življenje v taborišču pa je teklo dalje in vsak izmed otrok ga je dojemal na svoj način, vsak je trpel drugače. Pozneje je ta bolečina še mnogokrat planila na dan, morda pa danes ob srečanju vseh teh otrok še prav po- sebej. Kajti vsak izmed njih nosi v sebi svojo zgodbo, če- orav so trpeli skupaj. Eden izmed njih je bil tu- di Slavko Ma^rolt, ki imi je bilo tedaj že skoraj 18 let. Pravi, da je bilo živ- ljenje v taborišču strašno. Starejši otroci so morali namreč po 16 ur na dan ga- rati v tovarnah, skoraj pov- sem brez hrane. Ker pa so bili vsi zelo složni, so orga- nizirali stavko. Slavko se spominja, kako je gestapo- vec z revolverjem na sen- ceh izsiljeval iz njega prizna- nje, da je vodja stavke, Sele drugi so ga prepričali, da so pobudniki vsi. Stavka pa je uspela, saj so z njo izsilili vs^ kosilo. Ivan Doberšek se tabori- šča spominja drugače. To je bil zanj čas največjega gorja, saj mu je sovražnik v treh mesecih ubil kar osem so- rodnikov, mati pa mu je lunrla v Auschwitzu. Pravza- prav si je težko predstav- ljati, kaj bi to pomenilo da- nes za mladega človeka. Ta- krat pa je mlade ljudi obli- koval čas v katerem so ži- veli. V otroškem taborišču je bil tudi Rudi Govejšek. Nje- mu je ostal najbolj v spo- minu konec vojne, saj je te- daj s svojimi tovariši doživ- ljal hudo lakoto. V času bitk med Nemci in Američani so bili ti otroci 8 dni brez griž- ljaja v ustih, tako da so bili že živi okostnjaki. Jože Orožim, ki je domačin, doma iz Nazarij, pa je doži- vel posebno zgodbo. Komaj 13 let star je skupaj z ma- terjo odšel v partizane. Ta je bila ranjena. Ker pa je bil premajhen, da bi zmogel vse napore, ki jih je zahte- valo partizansko življenje, so mu našli zatočišče v Lešju. Ker je bil partizanski ku- rir so ga zaradi izdaje are- tirali in ga odpeljali v Rečico, kjer mu je župan Dietner pljunil v obraz. Nato so ga odpeljali v Celje, medtem pa so zaprli tudi njegovi sestri in brata, in vse skupaj odpe- ljali v taborišče. Tu je jože delal v tovarni usnja. Tu*so večkrat vršili sabotaže. Sa- botirali pa so tudi tisti, ki so delali v tovarni streliva. Tako so morali nekoč pov- sem ustaviti proizvodnjo in prekontrolirati 30.000 bomb, saj so proizvajali mladi de- lavci veliko takih bomb, ki niso eksplodirale. Tako so se tudi ti otroci na svoj način borili proti okupatorju. To je le nekaj drobcev iz življenja ukradenih otrok. V nedeljo bi jih v Bočni lahko slišali štiristo in vsaka bi bi- la po svoje zanimiva. Danes so ti otroci razkropljeni po Sloveniji, vsak živi svoje živ- ljenje, ko pa se srečajo, v njih znova oživi spomin na mladost, ki ni bila mladost. Mnogim med njimi Je vojna uničila visoke življenjske ci- lje, ki so jih pozneje le s te- žavo uresničili. Zato je da- nes velika želja teh Otrok, ki pa danes niso več otroci, da bi jim leta, ki so jih preži- veli v taborišču šteli v po- kojninsko dobo. Zal pa tega do danes še niso dosegli. Čeprav nemočni, so se tu- di oni borili, vendar na svoj način, celo v taborišču so do- kazali, da so pravi sinovi svo- jih staršev. Tudi oni so pri- spevali k naši borbi svoj de- lež in zgodba vsakega izmed njih predstavlja droben ka- menček v mozaiku naše tež- ke preteklosti. JOŽE MIKLAVC IN NADA PETROVEG ŠENTJUR Zamrznjeni krediti pri Ljubljanski banki od aprila do srede avgusta, ki so pov- wočali potresnikom hude gla- vobole, se sproščajo. Pred- nost imajo tisti, ki so na prioritetni listi iz prvega sa- nacijskega kroga, socialni primeri ter družine borcev. V ta namen se je nabralo 700 milijonov starih dinarjev ter enodnevni julijski zaslu- žek, ki ga je prispevala ce- lotna Slovenija. Pri črpanju kreditov pa na- letijo občani, ki nimajo ure- jenega lastništva na težave. Banka namreč ne sklepa po- godb z osebami, ki nimajo prepisane zemlje ali pa ima- kakšne druge zadržke pri lastništvu. S takimi problemi pa se ne srečujejo samo občani, ampak tudi gradbene ekipe. Ko so bili krediti spomladi ukinjeni, so nekatere ekipe in to najbolj delavne (Beži- grad, Tehnika), delale na- prej, potem pa niso dobile izplačila. Zato, ker so oprav- ljali gradbena dela ljudem, ki niso imeli urejenih pre- pisov in pogodb z banko. Dogovor s koordinacijskim odborom bo v kratkem rešil ta problem, gradbene ekipe pa so tudi obljubile, da bodo ostale na terenu toliko časa, dokler bo trajala gradbena sezona. Gradbena ekipa Ob- nova se Je Iz Ponikve prese- lila v Prevorje, kjer je začela s sanacijo hiš iz tretje stop- nje In novogradnjo poslopij iz četrte stopnje. Pri tem se drže dogovora, da tistim po- tresnikom, ki imajo odobre- no sanacijo v višini 12 sta- rih milijonov, pregledajo ra- čime pri 10 starih milijonih in za dva nadaljna milijona opravijo najnujnejšo sanaci- jo. Takšen pregled je nujen, ker so se gradbeni stroški v letošnjem letu podražili za najmanj 30 odstotkov, zato pa Je nemogoče za odobreni denar v celoti sanirati hišo, ki je bila dodeljena za tretjo kategorijo. Takšen varnostni ukrep kontrole nad črpanim kreditom je nujen, ker se bodo gradbene ekipe ponovno znašle v zagati, da bodo za predvideni denar naredile več, kot je bilo odobrenega denarja po pogodbi. ZDENKA STOPAR 100 LET GASILSTVA V KOZJEM Gasilsko društvo Kozje bo prosla- vilo v dneh 13. In 14. sept. 1975. 100 let- nico obstoja in delovanja pod pokro- viteljstvom Zavarovalnice »Sava« pos- lovna enota Celje. Društvo šteje 222 članov, od katerih je 41 oi)erativnih, 51 Je pionirjev, mla- dincev, kar je Izredno ra27veseljiv po- datek, predvsem na veliko število šte- vilo mladine. V soboto, dne 13. 9. 1975., bo ob 9 uri dopoldne začetek gasilskega tekmo- vanja pionirjev, pionirk, mladincev In mladink celjske regije na športnem igrišču v Kozjem. Pri tekmovanju je dalo • gasiilsko društvo KiOTSje 3 teikmo- valhe ekipe in to pionirje, pionirke in mladinke. Poleg tega se bodo v dopoldanskih urah vršila tudi športna tekmovanja in sdcer ob 8,30 uri prvenstvena ko- šarkarska tekma Kozje : Poljčane — mladinci, ob 9,30 uri pa prvenstvena košarkarska tekma člani Kozje : Polj- čane. Ob 10,30 uri je pričetek tekmovanja enot zavarovalnice Sava med enotama Celje in Ljubljana in to najprej v namiznem tenisu, nato v odbojki, v obeh panogah ženske in moške ekipe, nato pa mali nogomet. Popoldan ob 14. uri bo tekmovanje gasilskih veteranov in je prav, da smo se ob 100 letnici spomnili tudd na naše najstarejše in jim omogočili omenjeno tekmovanje v gasilskih veščinah. Nato bo nogometna tekma med zavaroval- nico Sava in Kozjem. Potem bo pri- Jateljsko srečanje v gasilskem domu. V nedeljo, dne 14. 9. 1975. Je slav- nostni del praznovanja. Ob 8,30. uri bo svečana seja v kino dvorani v Koz- jem. Med tem časom bo koncert godbe na pihala železarne štore na trgu v Kozjem. Ob 10. uri bo gasilska parada, nato zborovanje na trgu s kulturnim programom in predajo gasilskega vozi- la in motorne brizgalne. Po sporedu bo zabava. Največji uspehi društva: Med naj- večje tekmovalne uspehe štejemo leto 1964, ko je naša ženska desetina osvo- jila po vrsti okrajno, republiško in dr- žavno prvenstvo. Državni prvak je ta desetina postala ob 100 letnici gasilstva Jugoslavije na tekmovanju v Nišu. 1966 leta je ta ista ženska desetina osvojila srebrno medaljo na medna- rodnem tekmovanju v Karlovcu. 1968 leta smo ob VI. kongresu ga- sdlcev Slovenije v Kranju osvojili kar tri republiška prvenstva: pionirji, pio- nirke in člandce. Razen tega smo se udeleževali raz- nih tekmovanj in smo bili na vseh ved- no uspešni. Tako krasijo nase vitrine v domu številni pokali, plakete, diplo- me in priznanja. * Kot naš največji delovni uspeh pa štejemo zgraditev gasilskega doma s prosvetno dvorano, ki smo ga začeli graditi 1966 in ga svečano odprli 1970 leta ob naši 95-letnioi. Ta dom je prav- zaprav delo in uspeh vseh Kozjanov, ker praktično nd bilo hiše, ki pori tem ne bi sodelovala, z udarniškim delom, z darovanim lesom, gramozom, prehra. no ali prevossom. Pa tudi ostala druš- tva so pri gradnji pomagala in sode- lovala. Tako je ta dom resnično delo in uspeh nas vseh. Ko že omenjamo tekmovalne in de- lovne uspehe, je potrebno omeniti ope- rativno dejavnost. Požarov je bilo na območju tega društva izredno malo in še ti so bili zaradi višje sile (strela itd.) kar je rezultat dobre preventivne dejavnosti. Pač pa to društvo interve- nira po širšem Kozjanskem in Obso- telju pri vseh akcijah, kamor je tudi vedno poklicana d& pomoč. Pri tem bi bili še uspešnejši če bi imeli svoje ga- silsko vozilo in zadovoljajuče gasilsko orodje in opremo. No, to bo prav vse rešeno ob lOO-letnioi, ko bo društvo do- bilo nov orodni gasilski voz TAM 2001, novo motorno brizgalno in nove tlačne cevi, S tem bo društvo dobro oprem- ljeno in sposobno za vsako akcijo. Društvo je odlikovano z redom za- sluge za narod s srebrnim vencem, Ga- silsko priznanje I. stopnje dvakrat, z zlato medaljo za zasluge in s priznan- jem OF občine Šmarje pri Jelšah. Od občine Šmarje je lansko leto dobilo tudi denarno nagrado 4.000 dinarjev. Pokrovitelj Zavarovalnica Sava i>os- lovna enota Celje bo podarila novo ga- silsko motorno brizgalno in prispevala dobršen del finančnih sredstev za iz- vedbo proslave. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je dala 150.000 dinarjev za nov gasilski orodni voz. Preostala sredstva do do- končne cene vozila pa zbira društvo preko darilnih bonov in botrov. Odde- lek za narodno obrambo občine Šmar- je pa bo dal društvu nove tlačne cevi. Finančna sredstva za Izvedbo pro- slave je namenila tudi Krajevna skup- nost Kozje in pa razne gospodarske or- ganizacije občine Šmarje in drugih. Dobršen del sredstev pa bodo zbrali s prodajo jubilejnih zaiačk in darilnih bo- nov. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 1975 KOMENTAR PREVEČ ZALOG stabilizacija. Kolikokrat na dan iz- govorjena beseda. In zlasti zahteva. Tu in tam ostaja le na papirju, samo v akcijskih programih. Drugod spet se zavzemajo, da bi dobila konkretno vse- bino, v praksi. V poslovanju, v zniža- nju stroškov, v boljši organizaciji dela, v drugačnem odnosu do dela in podob- no. Rezultati prihajajo. Treba je priz- nati. In vendar se zdi, da vse prepočasi. Posebno poglavje v splošnih družbe- nih prizadevanjih za umiritev in utrdi- tev gospodarstva zavzemajo zaloge. Po- datki govorijo, da so vredne vse zaloge skupaj, torej surovin, polizdelkov in končnih izdelkov v celjski občini nič manj kot 233 milijard starih dinarjev! Na vsak način visoka številka. In če k temu dodamo še skupni znesek ter- jatev, ki znaša blizu 62 milijard starih dinarjev, smo pri podatku, ki pove, kje je eno izmed žarišč, za katerega se po- sebej zanimajo stabilizacijski napori. Če bi samo zaloge zmanjšali za deset odstotkov, bi to pomenilo spro- stitev 2,3 milijard starih dinarjev! Sicer pa poglavje o zalogah govori še o nečem drugem, številke namreč potrjujejo, da se zaloge v trgovini manjšajo in da naraščajo v industriji. pri proizvajalcih. Zlasti zaskrbljujoč je podatek, da naraščajo zaloge polizdel- kov. Zakaj? Posledica takšnega gibanja zalog je očitna v slabi založenosti trgo- vine. Povsem tem bi lahko tudi rekli, zaradi zmanjšanja zalog namreč, da se trgovina obnaša stabilizacijsko. Kaj pa bi rekli za industrijo, kjer se zaloge ne kopičijo? Zaradi takšnega stanja je za- loženost trgovine slabša in potrošnik je bolj oddaljen od tistega, kar išče vsak dan. Razprava o uresničevanju družbeno ekonomske poUtike letos, ki so jo spro- žili na zadnji seji celjskega izvršnega sveta pa je opozorila še na nekatere druge probleme. Podatek, da se je za pribliitno tisoč, odstotkov povečal po- rast odpisa dohodka zaradi predolgih vezav sredstev, tudi govori, kje so po- dročja, katerim bi morali v kolektivih nameniti več skrbi. To, pa tudi tu in tam številke o prevelikem zaposlovanju novih delav- cev, četudi ne gre za novo proizvodnjo, zatem gibanje izvoza, likvidnost in ne- upravičeno povečevanje osebnih dohod- kov so zelo konkretne naloge. In tak- šne naj bi bile tudi akcije! MILAN BOŽIČ »EKSPANZIJA« LAŠKEGA TIM 6. TOZD V SRBIJI Pred petimi leti, ko so laški rudarji iskali program In kredite za pre- usmeritev proizvodnje (rudnik naj bi po mnenju slovenskih planerjev čez noč usahnil), so raznj neprijazni botri nasvetovali, »knapom« dajmo kaj robustnega, finim in specialnim zadevam pač ne bodo kos. Danes Ima kolektiv pet TOZD, če. skupnih služb ne štejemo, čeprav imajo okoli 600 zaposlenah, kolikor jih imajo marsikje v eni TOZD. Toda pri njih niso delili velikega števila, da bi dobili manjše enote. V laškem TIM je proizvodnja tako raznovrstna, da bi si bilo treba, če bj že ne bilo nove ustavne ureditve, TOZD »izmisliti«. Marsikje se v teh, nič kaj spodbudnih razmerah, vleče- jo nazaj, vegetirajo in opre- zajo za prvimi znanilci bolj- ših razmer. Med temi ni TIM Laško. Čeravno se duši v oz- kem grlu" pomanjkanja obrat- nih sredstev, glede katerih doslej niso bili nikoli sfinan- cirani in obsegajo po teore- tičnih kriterijih komaj 50 od- stotkov potrebne vsote, da o dejanskih potrebah poveče- vanja proizvodnega plana ne govorimo. In vendar TIM, pred leti v poslovni vrtinec potegnjen kolektiv, ne opreza kaj bo, marveč pogumno širi svoj proizvodni asortiment in v okviru možnosti tudi investi- ra v nove proizvodne obrate. Pustimo ob strani TOZD rudnik, ki poleg premoga pri- dobiva še glino, pesek ter proizvaja suhe omete ter emulzije. V kriznih časih za energijo, rudarji rudarijo na prej, ki stari j o v upokojitev skupaj s svojim rudnikom. - Tudi TOZD tovarne stiro- pora in _ embalaže je dosegel velik napredek v asortimen- tu, saj proizvaja tako imeno- vane );sendviče«, z drugimi gradbenimi materiali vezane stiroporne plošče. Podobno pa tudi s TOZD hidroi7;o'acij. Nov TOZD laškega TIM je obrat »Izolacije«. Tu gre za ekipe strokovno usposoblje- nih delavcev, ki izvajaj'j za investitorje vse vrste termo in hidro izolacij, njihova naj- novejša orientacija pa je iz- gradnja montažnih hladilnic, kakršne so že zgradili v Izo- li, Bohovi, Metkoviču, v Ba- jini bašti in Zalogu. Ta TOZD je v isti sapi tudi pomem- ben »potrošnik« termo in hi- droizolacijsl:ih materialov in ne nazadnje — propagator te proizvodnje v okoliših, kjer gradijo. V jugoslovanskem ze- lenem načrtu ima prav ta TOZD svojo veliko vlogo, saj mora biti vsakemu jasno, kaj pomenijo hladilnice za kme- tijstvo in preskrbo. Najbolj presenetljivi pa so v TOZD elektro strojnega obrata in transporta. Ta te- meljna organizacija pravza- prav najbolj preseneča. Ko jim je pred leti pri izpradnji poskusnega dela tovarne za proizvodnjo stiropora uspelo izdelati nekaj preprostejših proizvodnih naprav, so se opogumili. Za tovarno v se- danjem otigpgu so izdelali že celo vrsto proizvodnih naprav in ko se je asortiment raz- širjal, so mo^-ali hitro osvo- jiti izdelavo orodij za odliva- nje stiropornih izdelkov. Se več. Stroje so začeli izdelova- ti tudi za druge naročnike. Toda to niso več enostavni razrezovalni stroji, marveč dokaj komplicirane naprave za vlivanje velikih blokov, na- dalje predkespanderji, kašir- ni stroji, avtomatski razrezo- valniki itd. Zadnji in obetajo- či dosežek pa je licenčna iz- delava hladilnih stolpov za hlajenje industrijskih vod. za potrebe kemijske in prehram- bene industrije, za proizvod- njo leda, za umetna drsali- šča, za klimatske naprave in povratno hlajenje vode v obratih brez hladilnih naprav. Ta proizvodnja ne samo da varčuje z vodo, je pomem- ben dosežek za boj proti one- snaženju voda. v sodelovanju s srbsko pri- vredno komoro in vrsto dru- gih soinvestitorjev bo TIM Laško v oktobru začel v Mi- onici pri Valjevu graditi »se- strsko« tovarno za izdelavo stiropornih izdelkov. Znano je, da je stiropor lahek in ne vzdrži stroškov tran.sporta na daljave. To bo ena prvih investicij iz Slovenije v Sr biji in z njo bo TIM dobi! še.sto TOZD. In morda v kratkem tudi sedmo, če bodo osvojeni predlogi za sanacijo tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah, takšni in v obse- gu, kot jih organizacija zdru- ženega dela TIM Laško pred- laga« Vse to pa v TIM zmorejo predvsem zaradi kadrov, ki so jih od samega začetka pri- vabljali v organizacijo ter so danes s strokovnjaki najbo- lje »založena« delovna orga nizacija v občini. KRASOVEC MOZIRJE: PITNA VODA BO! v Mozirju so uspešno rešili problem, ki je zad- nji čas močno razburjal domačine. Slo je namreč za pitno vodo, za njeno pomanjkanje in zato za občasno zapiranje glavne- ga voda. Kot je povedal predsed- nik izvršnega sveta občin- ske skupščine Hubert Herček, bodo nadaljevali z deli pri gradnji vodovo- da Letošč—Nazarje—Mo- zirje, ki so jih vistavili za- radi pomanjkanja sred- stev. Investitor je nam- reč obljubil nekaj nad 160 milijonov starih dinarjev in tako bodo težko priča- kovana dela stekla tudi v drugi fazi. Gre za položi- tev vodovodnih cevi od Nazarij do Mozirja, če bo- do dela tekla tako kot predvidevajo, bi jih lahko končali že do konca letos. To je vsekakor razve e- Ijiva novica za prebivalce Mozirja! MB MOZIRJE Obisk v enoti celjske cinkar- ne v Moisirju četudi je sedež matičnega podjetja pa tudi temeljne or- ganizacije združenega dela v Celju, se i)©tdesetčlanski ko- lektiv poslovne enote cinkair- ne v Mozirju ali bolje rečeno v Ljubiji, vključuje tako v dogajanje osnovnega kolekti- va kot v družbenopolitično živjenje Gornje Sav.ske doli- ne. »V naši enoti proizvajamo zemeljske barve, vodotopne barve in protikorozijske pre- maze. Letno proizvedemo oko- 4.000 ton teh izdelkov v vred- nosti približno treh milijard stajTih dinarjev. In če sem povedal to, naj še dodam, da smo polletno poslovanje siklenili dobro, da smo pre- segli tako proizvodni kot do- hodkovni plan,« je povedal obratovodja Ferdo Erjavec. Enota celjske cinkarne v Ljubiji pri Mozirju pa se lahko ponaša Se z eno zna- čilnostjo. To je izredno pri- zadeven kolektiv. V njem pre- vladujejo ljudje, ki so vezani tako na košček zemlje blizu tovarne kot na delo v kolek- tivu. Brez enega člena bi težiko živeli. Zato se oklepajo obeh z vso ljubeznijo. To pa Ferdo Erjavec pomieni, da so tudi v proiz^- vodnji tisti, ki ne poznajo »sezonskih« izostankov, ko primejo krepko za delo ob vsakem času. Prav zato nji- hovi povprečni osebni dohod- ki niso taOco majhni, saj do- segajo 304.000 starih dinar- jev. »In kako živite v krajevni skupnosti, na tem območju?« »Moram reči, da se je star nje bistveno popravilo. Zdaj čutimo, da nismo osamljeni, čeprav se nam je včasih 2xie- lo, da je tako. Tu delamo živimo, zato ne moremo bin izolirani od krajevnih in oj^ činskih problemov. Navzljj temu se delegatski sistem pri nas še ni najboje uveljj, vil. Sicer pa, to je proces jj /horda bo bolje tedaj ko bo tudi v naSi občini dobj vsak delegat za zbor združj nega dela svoj material. T» krat bo segel po njem ij v.saj'nekaj prebral. Zdaj pj vsi čakajo na delegacijo, ^ jim tako nekdo razloži pred log dnevnega reda za sejo skupščine in seveda vpraša nja, ki jih bo skupščina ol) ravnavala. Seveda pa gre pij vsem tem tudi za osebno za vzetost in podobno.« In TOZD? Ni naključje, d je bilo to vprašanje čestc krat na tapeti. Odgovor na« so iskali tjudi na občini. P je prišel prepričljiv in taj da zaenkrat ta enota še nim pogojev za življenje sam stojne temeljne organizaci, združenega dela. Tu so pre« vsem ekonomsfei razlogi, ki a pokazali, da je bolje, če vsi nekaj let še ostane tako k< je zdaj. Z dejst\'om so a sprijaznili toj in ga vsi tud sprejelo. ^ 4 KONUSOVI DELAVCI Proizvodni program teme- ljne organizacije združenega dela Extremultus kombinata Konus iz Slovenskih Konjic obsega izdelovanje jermenov vseh vrst in dimenzij. Svoje izdelke prodaja organizacija predvsem na domačem trgu in le 10 odstotkov jih izvaža na tuja tržišča. Ta številka pa ne bi bila tako zaski-blju- joča tTez dejstva, da organi- zacija uvaža okrog 90 odstot^ kov silirovin, ki jih ix>trebuje za izdelovanje ploščatih po- gonskih jermenov. In vse kar že, da bodo v tej temeljni organizaciji tudi v prihod- njih letih pretežno uvažali surovine za proizvodnjo jer- menov, saj na domačem trgu potirebnih surovin ni moč dobiti. Kljub temu, da je organi- zacija z dobavo surovin ve za na predvsem na uvoz, pa so rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih letošnje- ga leta zelo ugodni. Povpra .sevanje po njihovih izdelkih je veliko tn zato vse svoje proiz^'ode sproti tudi prodajo. Ne glede na to pa nas je vseeno zanimalo, kakšna so .stabilizacijska prizadevjmja delavcev v tej temeljni orga- nizaciji združenega dela in kakšne cilje so si s tem v zvezd zastavili. BOGOMIL JERMAN, sekre- tar OO ZK: »Člani družbeno- političnih organizacij smo že obravnavali dosežene gospo- darske rezultate našega toz- da. Se posebej smo na teb sestankih obravnavali vpraša- nje izvoza naših izdelkov in sklenili, da moramo podrob- neje raziskati zunanji trg in tako ugotoviti možnosti za povečanje izvoza. Sicer i>a smo izdelali tudi akcijski program, ki zajema vrsto konkretnih nalog. Ob tem moram povedati, da je našo organizacijo močno prizadel zakon o restrikcijl uvoza. In ker trenutno nimamo možno- sti za povečanje izvo?.a, smo se domenili, da bomo vsa naša prizadevanja usmeiili v povečanje produktivno.sti in storilnsti dela. Le tako ijomo dosegali večji dohodek in s tean zagotovili tudi boljši standard vsem delavcem.« J02ICA ZORC, predsednik OO ZS: »Z akcijo za boljše gospodarjenje smo seznanje- ni vsi delavci v na.ši temeljna organizaciji. Večinoma se tu- di ziivedamo nalog, ki jih postavlja akcija pred nas čeprav je tudi nekaj delavcev ki se do te akcije obnašajc skrajno neodgovorno. Naloge ki smo Si jih zastavili, so za pisane v akcijskih programih temeljijo pa predvsem na iz boljšanju produktivnosti de la, storilnosti, pa tudi ni zmanjšanju škarta, boljši di sciplini in drugo. Prepričan sem, da bomo v naši orga nizaciji vse cilje tudi ure sničiii, saj nas je malo, k smo tu zaposleni in bom( lahko aktivnost večine pri tegnili k skupnim prizadeva njem tudi tiste, ki so dosli stali ob strani.« ALOJZ GABER, delave »Sam delam ob stroju i zato lahko iz lastnih izk šenj povem, koliko lahko d lavec s pazljivostjo in pri< nostjo privarčuje. Pred le^ je bilo pri nas neprimerni več odpadkov kot danes, lii vsi delavci vemo, da z vai čevanjem dosegamo večji d« hodejc in tudi večje osebi* dohodke. Zato ludi menim da se mora v akcijo za st« bilizacijo gospodarjenja vkljii čiti vsak delave<:, morda tud tako, da bo za svojim stw jem dosegal minimalni od padek.« STAMEJCI« Bogomil Jermaa Jožica Zore Alojz Gaber §t. 36 — 11. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 PRVI ŠOLSKI DNEVI liH, UČENJE Prvi dnevi pouka v letošnjem šolskem letu so se začeli, tlčeiici in dijaki so vstopali skozi šolska vrata deloma jalostni, ker je počitnic konec, deloma pa veseli zaradi ponovnega snidenja s sošolci. Sicer pa prepustimo besedo lionjiškim učencem, ki nam bodo sami povedali, kako se počutijo ponovno v šoli. MILENA JERIVIAN, učenka 8. a razreda na osnovni šoU Dušana Jereba: »2al mi je p>o počitnicah, saj sem se imela v prostih dneh zelo lepo. Ko pa sem prišla v šo- lo, sem se razveseila snide- nja s sošolci, še posebej pa sem bila vesela novice, da bo moja razredničarka letos to- varišica Špornova. Kljub te- mu pa se mi zdi, da so le- tošnje počitnice zelo hitro mi- nile, še posebej zato, ker je bil teden pred pričetkom po- uka najlepši v času počitnic« MIRO BRACUN, dijak 5. c razreda osnovne šole Dušana Jereba: »Seveda mi je žal po počitnicah, saj je bilo ta- ko lušno! Bil sem na morju, pa s prijatelji sem se veliko igral. Sedaj pa se bo treba spet učiti! Kar nič se mi ne ljubi! Pa bo že šlo, saj mi šola ne dela nobenih pregla- vic. Le matematiko se bom moral malo več učiti kot la- MATJAŽ KOLOŠA, dijak 1. razreda osnovne šole Du- šana Jereba: »O, v šoli je prav lepo, čeprav bi imel še rajši veliko počitnic. Žal mi je po igrah in morju in po- tepanju. Toda v šoli imam veliko prijateljev iz vrtca, pa tudi drugo leto jih bo še ve- liko, ko bom jaz že v dru- gem razredu, oni pa bodo hodili v prvi razred.« Konjiški učenci res niso navdušeni nad pričetkom šol- skega leta, pa se vseeno zavedajo dolžnosti, ki jih bodo morali opraviti. Seveda jim ob tem že sedaj želimo veliko uspeha! DAMJANA STAMEJCIC TURIZEM USKLAJENI NAČRTI Turistični vrvež, ki je bil tako značilen za minu- la meseca tudi v Gornji Savinjski dolini, je zamrl. Zdaj je prostora dovolj povsod. In tako se ponav- lja slika, ki je za ta pre- del več kot značilna. Ži- vahna in kratka turistična sezona. Kvečjemu dva me- seca. »Navzlic slabemu vre- menu, je bila minula se- zona dobra,« je povedal predsednik turističnega društva Mozirje in direk- tor gostinskega podjetja Turist, Ivan Zupan. »Vse kapacitete smo imeli v tem času povsem zasedene. To velja tako za območje mozirskega turi- stičnega društva kot tudi za naše podjetje. Seveda pa pri vsem tem ne kaže prezreti še nekaterih sla- bosti, ki so se pri nas že skoraj udomačile. Moram reči, da smo preslabo or- ganizirani, slabo priprav- ljeni na sezono, da nima- mo tako imenovanih vzpo- rednih objektov, ki bi tu- ristom nudili kaj več kot samo prijetno okolje, do- ber zrak, ustrezno hrano in podobno. Manjka nam še marsikaj, da bi lahko gosta dlje zadržali in da bi skratka podaljšali se- zono. Sicer pa je to sploh problem Gornje Savinj- ske doline.« Turistično društvo v Mo- zirju ima že več ali man;' običajen delovni načrt, ki ga tudi vestno izpolnjuje. Prva skrb je namenjena ureditvi kraja. Torej olep- ševalnim akcijam. V tem pogledu so letos uspeli. Sicer pa so urejeni vrto- vi in veliko cvetic na ok- nih sploh značilnost kra- jev in ljudi v Gornji Sa- vinjski dolini. Društvo je bilo nadalje pobudnik ureditve starega parka pa tudi kopališča ob Strugi. Tu jih čaka še nekaj dela, zlasti pri garderobah in podobno. Vrh tega so tudi letos organizirali več pre- davanj, pripravih nekaj izletov in se lotili zanimi- ve akcije v postavljanju kažipotov v obliki značil- nih gornjesavinjskih ko- zolcev. Mnogi kolektivi so jih sprejeli z velikim zani- manjem. Sicer pa prina- šajo lep6 svežino in so dokaz prizadevanj za uve- ljavitev novih korakov na turističnem področju. Si- cer pa je turistično dru- štvo tudi tisto, ki skupaj s krajevno skupnostjo in drugimi spodbuja k čim- prejšnji ureditvi mozir- skega rekreacijskega sre- dišča, mozirskega gaja, ki spričo načrtov dobiva splošno slovensko obelež- je. Kolektiv gostinskega podjetja Turist je letos ostal brez investicijskih naložb. Zato ostajajo na- črti, ki so jih sprejeli že lani in prej aktualni tudi za naslednje in prihodnja leta. Razen tega tudi nad novimi vlaganji v nasled- njem letu visi velik vpra- šaj. Ne glede na to, se pri Turistu zavedajo, da jih čaka še nekaj nujnih del. Nič velikega, ker za kaj takega ni sredstev. Vse je več ali manj omejeno na vzdrževalna dela in manj- še novogradnje. Tako bi radi pri hotelu Turist v Mozirju dogradili še eno restavracijsko sobo. Na Ljubnem ob Savinji je še zmeraj aktualna zgraditev pivnice pfi hotelu Planin- ka in v tej zvezi tudi dveh gostinskih oziroma restav- racijskih sob. V Rečici so delno odstopili od predvi- Ivan Zupane denega načrta. Namesto sob za goste so uredili dvoje stanovanj za svoje delavce. Za vse to bodo odšteU okoli 300 do 400 starih milijonov dinarjev. Sicer pa, dlje kot bodo odlašali z deli, več denar- ja bodo morali imeti. In še to, program inve- sticijskih naložb so vskla- dili z lastnimi možnost- mi. V tem ne pretiravajo. Vse je pod očesom skrb- nega gospodarjenja. Takš- no obnašanje ni v kolek- tivu nič novega. Sicer pa velja velika preudarnost tudi pri obravnavanju še drugih nalog. Zato tudi odločitve o morebitnem povezovanju še niso spre- jeli. MB DONAT SE JE UVELJAVIL Novi hotel Donat je pol- no zaživel že od vsega za- četka in prinesel kraju in kolektivu zdravilišča v Ro- gaški Slatini pomembne prednosti.^ Zate ni na- ključje, da sc samo v novem hotelu imeli od februarja do konca avgu- sta nekaj nad 24.000 noči- tev in da so v okviru 2!dravilišča zabeležili v istem obdobju porast šte- vila nočitev za dvanajst odstotkov. Naložba v novi hotel A kategorije je bila ureme- Ijena. CENE ZA ZIMSKO SEZONO Čeprav ni daleč čas, ko so misli in koraki uhajali k morju in rekam, skrat- ka h kopanju, že so stek- le priprave na letošnjo zimsko sezono. Gostinske delovne organizacije na celjskem območju so nam- reč že objavile cenike za zimski čas. V glavnem se ne razlikujejo od tistih, ki so veljali v letošnji glavni sezoni. Sicer pa uspeh zimske sezone ni v tolikšni meri odvisen od cen, dosti večj: vplivni či- ni telj je vreme DOBER START Informacijska služba celjske turistične zveze je proti koncu prejšnjega tedna sporočila, da je bi- lo na našem območju 2.656 gostov. In kdor je spremljal te podatke ves čas, je lahko opazil pre- cejšen padec. Nič nena- vadnega. Tudi na našem območju se je končala glavna turistična sezona. Ob prehodu iz glavne v posezono pa se več ali manj samo po sebi pojav- lja vprašanje — kakšno je bilo turistično življenje v juliju in avgustu, četudi končnih podatkov še ni, bi lahko že iz šte-vilk, ki jih je vsak teden objav- ljala celjska turistična zveza, povzeli, da je bila letošnja glavna sezona do- bra, txsi>ešna. To še pose- bej glede obiska gostov in števila nočnin. po vsej verjetnosti bomo zlasti po zaslugi dobre glavne se- zone letos dosegli in mo- rebiti tudi presegli število 900.000 nočnin na celj- skem turističnem ob- močju. In kaj obeta posezona? že prvi podatek, da smo Imeli na začetku septem- bra okoli 2.600 gostov po- ve, da je začetek dober in da se nam tudi v po- sezoni obetajo lepi rezul- tati. To predvsem po za- slugi zdravilišč. Tako so imeli na začetku septem- bra v Rogaški Slatini 1180 gostov, na Dobrni 530, v Laškem 310, v Atomskih Toplicah 215 itd. Sicer pa te številke potrjujejo, da je bilo v tem času za 3 odstotke več gostov kot v istem času lani. Torej, na vsak način uspešen start v turistično pose- zono! Planinsko društvo »Železničar« Celje je obnovilo začasno zaprto planinsko pot na Celjsko kočo preko Hudičevega grabna. Otvoritev te poti bo dne « 13. 9. 1975 v počastitev ■ dneva planincev. Zbirali- I šče je pred železniško po- i stajo Celje ob 8. uri, nato ; skupni odhod po obnov- ! Ijeni poti, Celje, Hudičev ; graben, celjska koča, Tol- ■ sti vrh. J Udeležite se v čim večjem ; številu. Vabljeni tudi ne ■ člani. : DIJAŠKI DOMOVI CELJE TOZD Kajuhov dijaški dom razpisuuje za nedoločen čas: 1. dve delovni mesti VZGOJITELJIC in objavlja za nedoločen čas: 2. eno delovno mesto KUHINJSKE POMOČNICE POGOJI: pod 1.: — diploma PA na oddelku za domsko vzgojo ali viš- ja izobrazba pedagoške smeri — moralna in politična neoporečnost; pod 2.: — nekvalificirana ali pol- kvalificirana delavka z ustreznimi izkušjijami. Kandidatke naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Dijaški domovi Celje, TOZD Ka- juhov dijaški dom. Vodni- kova 10 a, Celje. STANKO PRODNIK Mi bo uspelo? Ali bodo tudi te besede in nasled- nji stavki povedali vse ti- sto, da bo slika kolikor toliko popolna? Ali pa tudi v tem zapisu vsa njegova preproščina, odločnost, velika poštenost, delav- nost, priljubljenost? Odli- ke, ki jih težko najdeš na enem kupu. In vendar jih nosi v sebi, v svojih, sko- raj vedno skuštrani in na- kodrani glavi- Stanko Prodnik je živi leksikon Gornje Savinjske doline. Vsaj za obdobje, ko se je kot mlad fant vključil v družbeno poli- tično dogajanje in mu je že od takrat, od prvih let po vojni, zvest vse do da- nes. In tako bržčas vse do konca. V tem času ni doživljal pretresov, ki bi ga metali iz enega koma na drugega. Zaradi svoje- ga zvestega odnosa do de- la, do družbe in do same- ga sebe, je vselej trden, nikoli omahljiv. Solčave, svojega rojst- nega kraja, ni pozabil. In še danes je zvest tej va- sici. Tudi po govorici, tudi po dialektu. Ne more je zatajiti. Sicer pa je niti noče. Nanjo je ponosen, čeprav bi rad, da bi do- življala drugačen vzpon, da bi se enkrat za vselej postavila na trdnejše te- melje, da bi ljudje, zlasti mladi, ostajali dk)ma in tu našli svoj kruh. Sicer pa ob teh mislih ne gre pre- zreti vse tisto,kar sta Sol- čava in njeno območje do- bili v letih po vojni. Sko- raj do slehernega kmeta prideš z avtom. Torej ce- ste. Kmetije imajo elek- triko. In ljudje na njih marsikaj tistega, na kar pred vojno še pomislili niso. Na vsak način velike spremembe. Stanko Prodnik je začel svojo pot družbenega de- lavca kot tajnik nekdanje- ga občinskega odbora v Solčavi. Leta 1955. je po- stal tajnik občinske skup- ščine v Mozirju, dve leti za tem pa načelnik oddel- ka za občo upravo in dru- žbene službe. Na tem me- stu je še danes in poleg tega tudi član izvršnega sveta občinske skupščine. Tako profesionalno. Vmes pa so ga vezale še druge funkcije. Tudi danes. Pred leti je bil tudi na čelu občinskega sindikalnega sveta. Na svojem delovnem po- droč ju je povsem doma. Družbene službe so ga prevzele in osvojile. Pono- sen je rui delo, ki ga je usmerjal in mu dajal v okviru občinske politične poti tudi vsebino. Šole. V zadnjem času kar tri nove in to po zaslugi krajev- nega samoprispevka in de- ležev delovnih organizacij. Mozirje, Rečica, Ljubno. V tej vrsti zdaj čakata Luče in Gornji grad. Pred tem pa je dolina dobila še nove šole drugod. Prav tako so uspeli gle- de materialnih pogojev zdravstvene službe. Zdrav- stvene postaje so vsekakor ponos mozirske občine- Dosedanjim se bo kmalu priključila še tista v Lu- čah. Problem sedanjega časa je otroško varstvo. V or- ganizirano varstvo je vklju- čenih le 4 '/» predšolskih otrok. Premalo. Uspešno bitko vodijo tudi na po- dročju štipendijske polUi- ke in še marsikje. To so vprašanja, s kate- rimi se Stanko Prodnik srečuje vsak dan. Kot na- čelnik oddelka in kot člo- vek. Gornjesavinjčan z vsem srcem. M. BOZIC 6. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 1975 OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OB NAČRTOVANJU Minuli teden je bilo v dvorani Narodnega doma v Celju območno posve- tovanje o usklajevanju programov posameznih in- teresnih skupnosti na celj- skem območju. To je bilo že četrto posvetovanje v Sloveniji, saj so podobna posvetovanja že bila na mariborskem, pomurskem in koroškem območju. Po- svetovanje v Celju je vo- dil podpredsednik izvrš- nega sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah. Na marsikaterem pod- ročju bo težko usklajeva- ti vsebinske programe, ker so še nekatere samo- upravne interesne skupno- sti, ki nimajo izdelanih srednjeročnih razvojnih načrtov. Dr. Avguštin Lah je že v uvodu opozoril, da bo treba izdelati pred- vsem realne vsebinske na- črte, vse osnutke pa naj najprej obravnavajo ob- čani v krajevnih skupno- stih. Ob tem načrtovanju dela samoupravnih inte- resnih skupnosti bo po- trebno tudi izoblikovati solidarnostni sistem, če- prav še niso znani kriteri- ji ali izhodišča za obliko- vanje in izvedbo solidar- nostnih akcij, oziroma prelivanj sredstev. Nujno bo p>otrebno vzporedno s programi posameznih skupnosti posredovati v javno razpravo tudi posa- mezne stabilizacijske načr- te, brez katerih ne mor^ biti nobena samoupravna interesna skupnost. Ob- močne družbenopolitične organizacije naj bodo po- budniki za usklajevanje programov med posamez- nimi občinami celjskega -območja. Pred skupnim regijskim posvetom so se sestali predstavniki posameznih skupnosti ločeno in pro- učili možnosti vsebinske- ga načrtovanja za nasled- nje leto. Vsi, razen kul- ture, so ugotovili, da manj- ka medsebojno sodelova- nje in dogovarjanje in še pri kulturi, ki bo skušala območno sodelovanje po- večati — letos že tretje leto, ne gre najbolje. Za- to so predstavniki interes- nih skupnosti sklenili, da bodo prihodnje načrtova- nje tesneje povezovali z sosednjimi občinami. Dr. Avguštin Lah je ob koncu pozval vse pred- stavnike samoupravnih in- teresnih skupnosti, da res- nično načrtujejo kar se da realne programe, ker so vse dejavnosti, ki jih zajemajo interesne skup- nosti, popolnoma enako- pravne v združenem delu. Ne samo enakopravne med seboj, ampak s celot- no strukturo združenega dela, ki mora ob ekonom- skem razvoju še kako skr- beti tudi za kulturni raz- voj delovnega človeka. Y kulturni razvoj pa ne- dvomno sodi tudi zdrav- stvo, izobraževanje, vzgo- ja, šport in druge oblike ki kažejo razvojno stop- njo nekega družbenega standarda. DRAGO MEDVED RADMIRJE NOVO ŽIVLJENJE Ne samo nova proizvod- na hala za kovinarsko de- javnost Gradbenika, ne sa- mo nova šola na Ljubnem ob Savinji, tudi nova ozi- roma modernizirana cesta skozi Radmirje je uspeh, s katerim bodo med dru- gim v Gornji Savinjski do- lini počastili letošnji ob- činski praznik, dvanajsti september. Ko se je zdelo, da bo Radmirje postala Pozablje- na in več ali manj zapu- ščena vas, saj so mnogi Ijiidje odšli, ker tu niso našli tistega, kar so hoteli, se je pred leti začelo novo življenje. Zdaj ni več od- hajanja. Tudi mladi osta- jajo, čeprav še ni vse tako, kot bi lahko bilo. Tudi to je namreč območje, ki še vedno potrebuje novo. piro- izvodno zmogljivost. Pro- stora in ljudi za kakršno koli primerno delo je tu dovolj. Morda bo čas le prinesel svoje, saj so na- pori očitni tudi na tej poti. Poldrugi kilometer mo demizirane in deloma na novi trasi zgrajene ceste J8 zadnji delovni uspeh Radmirja. In se\'eda vseh, ki so v akciji sodelovali. Ni pa edini. Prebivalci Radmirja in okoliških vasi se radi spominjajo akcij, ki so jih prav tako po- vezale. To pa je gradnja električnih vodov, vodovo- da in še kaj. Z deli pri modernizaciji ceste skozi vas, ki jo bodo odprli v okviru priredite-/ na čast občinskega prazni- ka, so začeli jeseni 1973. Franc Trbovšek leta. V akciji je sodeloval republiški cestni sklad, občinska skupščina v Mo- zirju, nekateri delovni ko- lektivi in domačini. »Po predračunu so ta dela zahtevala 260 milijo, nov starih dinarjev, najbrž pa se bo končni znesek ustavil pri okoli 300 mi- lijonih,« je dejal predsed- nik vaškega odbora SZDL in vaškega odbora krajev- ne skupnosti Franc Trbov- šek in nadaljeval: »Republiški cestni sklad je zagotovil polovico sred. stev, drugo polovico pa smo morali zbrati v občini tn kraju. Tako so vaščani .»samo za to cesto zbrali 28 milijonov starih dinar- jev, če pa računam še pla- čilo nekaterih priključkov, ki smo jih uredili, potem je skupni delež Radmirja in ljudi, ki sodijo v naše območje kar 43 milijonov starih duiarjev. To ni ma lo, je celo zelo veliko, saj so nekateri dali tudi po 700.000 starih dinarjev. In seveda manj. Glede na obseg akcije, nihče ni verjel, da bomo uspeli. In vendar smo. Pa še več. Do konca maja letos smo poravnali vse svoje obveznosti!« S tem pa naiog in po treb v Radmirju ni konec. Zdaj se zavzemajo, da bi Izletnikovi avtobusi pope- ljali na pot v Logarsko dolino tudi v vas, v njeno sredino, ne pa, da se us- tavijo samo pri mostu, to- rej ob robu vasi. Prav za to smo v vasi zagotovili obračališče, z lastnikoarj hiše, ki stoji ob njem, pa so se dogovorili, da bo pod njegovo streho, med oboki, tudi čakalnica za potnike. Tako bi zlasti ob slabem vremenu potniki ne bili izpostavljeni. V Radmirju so prepričani, da pri Izletniku ne bodo naleteli na gluha ušesa. V vasi pa doživlja svojo .spremembo tudi družbeno politično življenje. Med. tem ko so bili prej v vsem tem vezani samo na Ljub- no, imajo zdaj še svoj va. ški odbor Socialistične zveze pa vaški odbor kra. jevne skupnosti itd. Tu de- la tudi aktiv mladih za- družnikov in ne nazadnje gasilsko društvo. M. BOŽIČ MOZIRJE: OBČINSKE NAGRADE OBMEJNI ENOTI JLA Deseta skupna seja de legatov vseh treh zborov občinske skupščine v Mo- zirju, v petek, 5. septem- bra, je med drugim opo- zorila, da čaka to območ- je še veliko dela pri vzdr- ževalnih in regulacijskih delih na vodotokih. Lep korak naprej so napravili na Tmavi v Mozirju. In kdo ve, če bi ga, če ne bi potok v zadnjem času večkrat ogtozU svojega okolja, ljudi In njihovega premoženja. K plačilu re- gulacijskih del na Tmavi je stalni rezervni sklad občine prispeval dvajset starih milljonoT, območ- na vodna skupnost Savi- nja-Sotla pa trideset mili- jonov. Z odpravo velikega žarišča za p«plave v Mo- zirju pa problemov ni ko- nec. Pojavljajo se na vseh koncih in krajih doline, ob gornjem toku Savinje, ob Dreti, Ljubnici in dru- god. Izredno pereče je stanje ob Dreti v Krašah, pa v Devcah, prav tako ob Dreti, v Nazarjih, na Ljubnem ob Savinji m še kje. Spisek je dolg, de- narja pa premalo. To dej- stvo potrjujeta tudi ob- močna in občinska vodna skupnost. Namesto 180 so iz vodnega prispevka do- slej v občini zbrali le 23 milijonov starih dinarjev. Sicer pa financiranje re- gulacijskih in podobnih del odpira še drugo stran problema — Gornja Sa- vinjska dolina je s svojim gospodarstvom prešibka, da bi lahko sama zmogla celotno breme na tem področju. Zato mozirska občina pričakuje večjo so- lidarnost tudi v okviru območne vodne skupnosti. Navsezadnje to območje ni krivo, če je na njem 62 km rek in večjih poto- kov, ki pomenijo stalno nevarnost pred poplavami. Večja regulacijska dela, ki bi jih plačali z združenimi sredstvi, bi morala zajeti tudi gornji tok Savinje in Dreto. Vtem, ko je poročilo sa- nitarne inšpekcije med drugim opozorilo tudi na varstvo okolja, je prispe- vek o delu in položaju občinske uprave odprl sta- ra vprašanja, ki so tod vezana tudi na preveč skromna sredstva. Z n.ji- mi pač ne morejo kore- nito poseči v probleme, ki so vezani tudi na za- poslovanje strokovnjakov in podobno. Sicer pa je ta del seje občinske skupščine še opo- zoril, da bodo na terenu ie v kratkem razpravljali o dela krajevnih uradov in krajevnih skupnosti. Ko so sprejeli odlok, po katerem bodo morali ne- kateri obrtniki, ki so do- slej uradu za cene le spo- ročali spremembe cen za svoje storitve, iskati v upravni službi tudi soglas- je za takšne spremembe, so soglasno potrdili pred- log posebne komisije, da naj letošnjo občinsko na- grado sprejme obmejna enota JLA v Solčavi. S tem najvišjim občinskim družbenim priznanjem že lijo tudi ob prazniku ob- čine, dvanajstem septem- bru, počastiti trideseto obletnico osvoboditve, de- lež JLA v bojih za svo- bodo in ne nazadnje delež obmejne enote v Solča\i pri reševanju skupnih ob- činskih in krajevnih vpra- šanj, povezanost graničar- jev z domačini itd. M. BOŽIČ CELJE POSVET DELEGATOV iMttioatUi konferenca tSZUL Celje Je pobudnik razgovora i vodji iMsebnib In ^)3ošnlta delegaotj krajevnih BkupnosU, U Je MI pret^U teden t Celjn. Namen pogovora Je bil sposnatl delo delegacij, njihovo povezovanje s krajevnimi kon- ferencami SZDL, ttpozsxa.tl proces obUkovanJa stališč t de- legacijah tea- ugotoviti, kako se delegacije povezujejo ■ dele- gatskimi skupščinami. Razprava, v katero so se vidjučffl dkorajda vsi vodji de- legacij, ni oblikovala celovitih odgovorov na zastavljena vjn-a- Sanja. Odprla pa Je vrsto proMemov, s katerimj se srečujejo delegati t krajevnih skupnostih. Pogosto so to problemi, ki sadevajo skupščiiska gradiva, sestajanje delegacij, metode de- la delegacij tn drugo. Delegati so pri svojem delu večinoma osamlJeiU, le » redkih primerih Jim prt delu pomagajo kra- jevne konference Socialistiftne aveze ali sveti krajevnih skup- nosti. Eden od sklepov posveta Je bil zato tudi ta, da mora- jo izvršni edborl krajevnih konferenc SZa>L večkrat obravna- vati gradiva, ki Jih dobe delegacije. In ne samo to. O po- membnejših gradiva morajo razpravljati tudi občani na šir- 6ih zborih, tako morda o predloga srednjeročnega programa razvoja občine, kot o predlogu programov samoupra\'nlh in- teresnih skupnosti. SIcer pa j« bilo sklepov, ki so jih spreje- li delegati na posvetu, še veliko več. Med drugimi tudi tega, da Je potrebno znotraj občinske konference SZDL zago- toviti načrtnejše usposabljaJije delegatov s terena. D. S. Leon Koporc, Mali koncert, 1972 RAZSTAVA LEONA KOPORCA V LIKOVNEM SALONU 22. septembra ob 18. uri bodo v prostorih celjskega Likovnega salona odprli prvo od desetih likovnih razstav, ki jih nameravajo prirediti v okviru letošnje likov- ne sezone. Svoje oljne podobe bo celjski javnosti tokrat prvič predstavil ljubljanski akademski slikar, risar in ilustrator Leon Koporc, otvoritev pa bodo popestrili tudi s kratkim glasbenim programom, ki ga bo izvajal pianist Hinko Haas. Leon Koporc se je rodil v Ljubljani leta 1926, kjer je tudi obiskoval Akademije Za likovno umetnost. Po diplomi 1952. leta in končani specialki za slikarstvo pri prosesorju A. G. Kosu je do leta 1960 živel in d^elal kot svobodni umetnik, od takrat dalje pa poučuje na osnovni šoli Zvonka Runka v Šiški. Umetnik Leon Koporc je občutljiv barometer današnjega trenutka, na podlagt katerega je izoblikoval sebi lasten umetniški jezik. Njegova umetniška govorica je splet različnih dogodkov, spominov, doživetij in informacij, ki jih z močnim pou- darkom na literarnosti pretehtano ureja v figuralne kompozicije in prepoji z doživ- ljajskimi barvami. Ko govori o umetnosti Leona Koporca, kritik Janez Mesesnel pravi: »V tej ne dokončanosti, odprtosti in s tem pogovornosti sestavin Tla eni in v celoviti, s poetičnim občutjem pretkani viziji celote na drugI strani, je temeljna kvaliteta Ko. porčevega slikarstva.« ^36 — 11. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 Okrogla miza NT in RC o repertoarju SLG Celje ^ Zadostiti nalogam in željam v pogovoru za okroglo mizo so sodelovali: IGOR LAMPRET, umetni- ški vodja SLG Celje, JANEZ ŽMAVC, DRAMATURG SLG, FRANCI KRIŽAJ, režiser SLG, JANEZ BERMEŽ, igralec, MARIJA GORŠIČ, igralka, NADA BO ŽIC, igralka, ZMAGA ŽUNTAR, kultur- ni animator, STANE MELE, IGOR TONIKVAR, predstavnik celjskih sin- dikatov, STANE MRVIC, predsednik izvršilnega odbora celjske kulturne skupnosti, DRAGO KASTELIC, igralec. Razen sindikata se ni odzvala na- šemu vabilu nobena druga družbeno politična organizacija, ne zveza kul- turno prosvetnih organizacij, kulturni animatorji in drugi obiskovalci gleda- lišča, ki so bili vabljeni na pogovor. Komentar ni potreben! KAJ BOMO VIDELI V NOVI SEZON! Na kratko preletimo repertoar za leto 1975/76, ki je že bil objavljen v prejšnji številki NT. Alfred de Mus- set: LORENZACCIO, režija Dušan Mla- kar. Mihail Bulgakov: ZOJINO STA- NOVANJE, režija "Franci Križaj. Du- šan Jovanovič: IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA, REŽIJA Ljubomir Ristič. Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR- JANSKI, režija Mile Korun. William Shakespeare: LJUBEZNI TRUD ZA- MAN, režija Franci Križaj. Fran Ško- fič: GOSPOD S PRE^SEKA, režilja Dušan Jovanovič. Sledita še dve mla- dinski deli in sicer ZGODBA O TO- VARIŠU TITU in MAKS ŽVIŽGAC. Naj omenimo še to, da je bila kot prva predstava nove sezone pred- videna drama Alfreda de Musseta Lo- renzaccio, vendar zaradi nesreče no- silca osrednje vloge Stanka Potiska ne bo možno dati to predstavo kot uvodno. To bo v začetku oktobra Bul- gakova Zojino stanovanje v režiji Francija Križaja. Naj še na začetku omenimo, da bo novo gledališko sezo- no celjski kolektiv začel z igralcem manj, ker je odšel Sandi Krošl v ljubljansko Dramo, Ivo Ban pa je oblekel vojaško suknjo, v kolektiv pa se je vrnil Drago Kastelic (spom- nimo se njegove zadnje večje vloge, ko je igral v Sartrovih Umazanih ro- kah). In še neuradno: Branko Grubar odhaja na Radio Ljubljana k »Vailu 202«. Kaj pravijo o novem repertoarju gledalLški delavca sami: IGOR LAMPRET: »Repertoar naše ga gledališča temelji na nalogah, ki jih hiša ima in na željah naših obi- skovalcev. Gre za gledališko obnavlja- nje duha preteklosti in sedanjosti. Za- to srečujemo med naslovi klasična in sodobna imena. Tako imamo med ti- pičnimi predstavniki klasike Shakespe- ara in Musseta, med slovenskimi kla- siki Ivana Cankarja in Frana Škofiča, ki je bil toliko let po krivici pozab- ljen. Med sodobniki pa imamo Bulga- kova, in Dušana Jovanoviča, ki ga celjsko občinstvo že pozna. Zgodbo o Titu in Maks žvižgaič mislimo po- sredovati mladim pod skupnim naslo- vom ali geslom gledališča »Gledali- šče je vaše, otroci.« Tako je nastal repertoar kot dokaz naše ustvarjalnosti (in seveda avtorjev) ter pobud občin- stva. Posebno pozornost smo letos ne- menili mladini. Gledališče namreč nI tovarna, da bi se kampanjsko ukvar- jala z mladimi, saj so potrebni gleda- lišča skozi vse leto, ne samo v času proslavljanja in obiskov dedka Mraza. Zato smo sklenili, da bomo še bolj odprli gledališka vrata mladim, pred- vsem pa pogosteje kot doslej.« MARIJA GORŠIC: »No, ravno izpe- ljava programa za mladino bo verjet- no najtežja. Najbrž bodo potrebna tudi dodatna sredstva, saj je nemogoče, da bi gledališče samo ob merilih doslej redne dejavnosti zmoglo še to finanč- no breme ob vsebinski obogatitvi za mladino.« ZMAGA ŽUNTAR: »Pozdravljamo program, vsebinsko bogatejši program za mlade. Posebno zaradi tega, ker so resnično potrebni gledališča in bi se tako lahko bolje dopolnjevala vloga Pionirskega doma, ki je le še več ali manj varstvena ustanova. Pogre- šamo pa več gostovanj Mladinskega gledališča iz Ljubljane.« GOSTOVANJA IGOR LAMPRET: »Nedvomno so go- stovanja gledališča med obsežnejšim delom, ki si ga zastavljamo v vsaki novi gledališki sezoni. Mi smo v pre- tekli sezoni Imeli 230 predstav, od tega 167 v Celju in 63 v drugih krajih. To- da to niso bili samo kraji celjskega območja, ampak tudi Pomurje, Trst in še drugi kraji v Sloveniji, pa Ste- rijino pozor je v Novem Sadu. če pa pogledamo podatke o obisku, nam po- vedo, da je v pretekli sezoni videlo naše predstave 5000 obiskovalcev več kot v predpretekli, oziroma v sezoni 1973/74 63.436 obiskovalcev, v sezoni 1974/75 pa že 69.986 obiskovalcev. Kaj ta podatek pove? Pove to, da ima celjsko gledališče toliko obiskovalcev kot mesto prebivalcev, kar je verjetno edinstven primer pri nas. Pojdimo še dalje in primerjajmo podatke z ljub- ljansko Dramo. Drama ima 40 igral- cev in bi potemtakem v primerjavi z nami morala imeti v sezoni 460 pred stav, a jih nima, kakor tudi obiska ne dosti več kot mi, denarja pa preje- ma trikrat več kot celjsko gledališče. To je seveda primer za ilustracijo o številu predstav glede na obsežnost gledališkega ansambla, na njegove umetniške in tehnične zmogljivosti. Go- stovanja niso poceni. Mi v tej sezoni obnavljamo dolgoročni dogovor o so- delovanju z Mestnim gledališčem ljub- ljanskim. Tako bomo videli trd njiho- ve predstave, mi bomo pa gostovaili v Ljubljani s šestimi. Sodelovanje išče- mo tudi s tržaškim gledališčem in z mariborskim, tako ? da bi lahko videli na odru celjskega gledališča tudi kak- šno predstavo mariborske opere. ABONMAJI če bo potrebno, bomo strnili tudi nekatere abonmaje. Na Kozjanskem je veliko zanimanje za gledališke pred- stave in smo v dogovarjanju, da bi imeli še en abonma in bi tako imeli za Kozjansko dva abonmaja.« ZMAGA ŽUNTAR: »Toda zgodilo se je, da je bil abonma za delavsko mla- dino in kulturne animatorje, oziroma za amaterje, zelo slabo obiskan. Kaj bi kazalo storiti v tem primeru. Jih združiti?« JANEZ ŽMAVC: »Najbrž bo tako. Začeli bomo sezono kot doslej, pozor- no bomo spremljala obisk in bomo združili oba abonmaja, če ne bo dovolj zanimanja za vsakega posebej.« BOJAN VOLK: »Prej ste omenili razširjen in kakovostno izboljšan re- pertoar za mladino. To je dolgoroč- nejši načrt, dragocena investicija v mladega človeka, od katerega gledališče lahko veliko pričakuje. Kako name- ravate izpeljevati to zasnovo?« FRANCI KRIŽAJ: »Vaša ugotovitev je pravilna. To je dolgoročen načrt in zato smo ga zastavili temeljito. Zave- damo se, da je mladina dragocen del našega občinstva In je tudi v večini. Predstavljamo si, da bi lahko zaenkrat izvedli ta program s tridesetimi od- stotki lastnega repertoarja, trideset od- stotkov pa z gostovanji. Toda ravno prej smo slišali, kako je vse to vezano na povečane stroške. Podporo bomo morali imeti v krajevnih skupnostih, tesneje se bo treba z njimi povezovati, pa s SZDL in sindikati.« ZMAGA ŽUNTAR: »Kulturni anima- torji še vedno nimajo jasnega načrta za delo. Smo še vedno nekdanji pover- jeniki za kulturo in se mi zdi, da smo menjali samo nazive. Predlagam tudi to, da naj ne bi bilo več obdarovanj otrok za dedka Mraza v gledališču. Predstave naj bodo, gledališče naj ostane gledališče, obdaritve pa naj bo- do drugje.« IGOR PONIKVAR: »Bil je samo en enodnevni razgovor s kulturnimi ani- matorji in v mesecu septembru pred- videvamo še enega. Res je to premalo, tega se zavedamo, toda to so šele začetki. Ob koncu gledališke sezone je gledališče pripravilo srečanje s kul- turnimi animatorji in jih je prišlo od dvesto samo okoli štirideset. To je morda klofuta kulturi, a tega ne sme- mo tako jemati. Kajti razgovora, ki smo ga že organizirali s kulturnimi animatorji se jih je le udeležilo 123. Vedeti moramo tudi to, da je za nekatere ta vloga le ena od zadolžitev, ne pa pripadnost, ne ravno ljubiteljstvo do gledališča ali katerekoli druge umet> niške veje. Več bomo morali širiti idejo o kulturni preobrazbi skozi naše samoupravljanje! Razmisliti bi bilo tre- ba tudi o pojavu gledaliških ustvarjal- cev v delovnih kolektivih, posebej pa bi morali posvetiti pozornost delav- cem iz drugih bratskih republik. O njihovem vključevanju v kulturno živ- ljenje.« JANEZ ŽMAVC: »Kadar gostuje pri nas gledališče iz katere druge republi- ke, kot je bil to primer s Pokondireno tikvo, imajo obiskovalci iz isto govo- reče jezikovne skupine prednost pri nakupu vstopnic za gledališko predsta- vo, ki je v gosteh. Gotovo pa še ostaja- jo oblike, s katerimi bi se jih dalo pri- tegniti še več v našo hišo.« IGOR PONIKVAR: »Za boljše delo kulturnih animatorjev za gledališko kulturo bi bilo potrebno tudi v tisku narediti več kot doslej. Uspešne bi bilo treba predstavljati v obliki krat- kih intervjujev. Mi moramo osvetljeva- ti dosežene rezultate, ob nedoseženih pa moramo storiti vse, da Jih kar naj- bolje izpeljemo.« ZA ZAKLJUČEK Veliko je bilo mnenj, veliko je bilo predlogov. Škoda, ker nI bila okrogla miza bolje zasedena. Toda naj- važnejša je ugotovitev, da imamo v novi gledališki sezoni repertoar, od ka- terega lahko veliko pričakujemo in smo prepričani, da nas ne bo razo- čaral, še manj pa gledališčniki, ki so si zastavili nelahko nalogo. Pred- vsem je več kot vzpodbudno njihovo prizadevanje, da bi združili svoja ustvarjalna hotenja z željami svojega občinstva, predvsem pa s težkim fi- nančnim in materialnim položajem — in ob vsem tem ne pozabili na mladi- no, ki predstavlja korenine gledali- škega občinstva. Nedvomno je Slovensko ljudsko gledališče v Celju osrednja poklicna kulturna ustanova mesta, v katerem živi in dela že lepo število let. Naj ta stavek ne omalovažuje ostalih kulturnih ustanov, saj se dobro zavedamo, kako važne so vse v združenem delu in kakšen je lahko njihov vpliv v kulturnem življenju člo- veka, posebno še v razvijajočem se samoupravnem socializmu: In če se zavedamo, da potemtakem to niso dejavnosti, ki bi bile ob naraščajočem ekonomskem in gospodarskem napredku, se pravi, ob vse večji materializaciji človeka, dejavnosti, ki bi bile stranskega pomena, je to sjKJznanje toliko važnejše. Ker če so vzporedne in je tudi nujno, da so, potem nam ne more in ne sme biti vseeno, kako se bodo te dejavnosti vključevale v združeno delo, kako bo samoupravi j alski odnos dosegal nji- hove sredine in koliko ga bomo sami čutili iz središča samega. Ob vsem tem pa je seveda najvažnejši njihov vsebinski pro- gram, njihovo izročilo, ki naj nas osvešča in humanizira. Zato je pripravilo uredništvo Novega tednika in Radia Celje v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju okroglo mizo o letošnjem gledahškem repertoarju in o proble- mih, s katerimi se naša gledališka hiša srečuje pri svojem delu. Okroglo mizo je vodil glavni in odgovorni urednik NT in RC Bojan Volk, zapis pa je pripravil Drago Medved. $. ttran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 1974 AG »ZELEZAR« CELJE — ŠTORE: USPELA VERONIKA DESENIŠKA v nedeljo j« uprizorilo amatersko grO: DRAGO MEDVED GOLOB-INJEK: ODREZALI PLAZ Ni dolgo tega, kar je ponovno na cesti Goloblnjek— Prelasko plaa zrinil na cesto zemljo in tako spet pov- zročil skrbi cestnim delavcem. Delovodja Cestnega podjetja iz Celja Ivan Geršak je dejal, da so sedaj s stroji zrinili površinski plaz do ceste in vso zemljo zvomočnik, nazadnje stanujoč v Kap- lji vasi številka 5, znan komunist na begu, je bil dne 2. 9. 1941 ob 4. uri zjutraj z dvakratnim kli- cem »halt« pozvan, da se ustavi. Turk je skušal po- begniti, zato so bili odda- ni trije streli. Turk je bil najden mrtc na bre- gu Savinje. Približno dvaj- set korakov od njega je ležala napolnjena maloka- Ubrska pištola. Z lastnim žepnim nožem si je zadal števihie ubode v vrat in prsi...« Tam, kjer se je to zgo dilo, stoji zdaj kos po- horskega granita in pred njim ležijo na vrbovl ve- jici trije rdeči nageljni, droban spomin na jimaš- ko dejanje, ns herojsko smrt neustrašnega borca, na Miklavškovega Joška iz Prebolda. DRAGO KUMER Jože Turk KRAJEVNA SKUPNOST GORENJE OTVORITEV CESTE Pozno spomladi je bilo, ko smo v okviru letečega uredništva obiskali krajev- no skupnost Gorenje na Pohorju in se s krajani pogovarjali o njihovem življenju in deliu. 25animali smo se tudi za to, kako potekajo priprave na grad- njo ceste na Gorenje, ki je bila, mimogrede pove- dano, tudi povod za to, da so krajani pred leti izgla- sovali 5-odstotni samopri- spevek. Tedaj smo izvede- li marsikaj zanimivega rav- no v zvezi z gradnjo ceste, predstavniki krajev- nih družbenopolitičnih or- ganizacij in krajevne skupnosti so nam razgrnili vrsto problemov, ki so onemogočaU pričetek as- faltiranja ceste. No, danes pa lahko vendarle pove- mo, da je krajevna skup- nost Gorenje končno dobi- la asfaltirano cesto. Naj bomo še bolj natančni: do- bila je prvo polovico as- faltirane oeste, ki so jo slavnostno odprli prejšnji četrtek. Tudi naš kratek razgo- Franc Štefane vor s tajnikom krajevne skupnosti Gorenje Fran- cem Štefanetom se je su- kal okrog gradnje ceste. »Zaenkrat smo asfaltira- li samo dva kilometra ce- ste na Gorenje,« je dejal Prane Štefane, »saj za ce- lotno izgradnjo ceste ni- smo imeli denarja. Kraja- ni smo zadovoljni, saj se tako uresničuje naša težko pričakovana želja po as- faltirani cesti.« Koliko denarja pa ste zbrali za asfaltiranje dveh kilometrov ceste? »S samoprispevkom smo zbrali 42 milijonov starih dinarjev, po 10 milijonov sta prispevala Comet in Gozdno gospodarstvo, 20 milijonov nam je dala Ko- vaška industrija, 2 milijo- na Konus, nekaj denarja pa smo še dodatno zbrali krajani sami. Tudi skup- ščina občine nam je oblju- bila, da bo prispevala kak niilijonček, če bo potreb- no.« In do kdaj' predvideva- te, da bo tudi ostali del ceste asfaltiran? »Menimo, da bomo osta- la dva kilometra ceste as- faltirali že prihodnje leto. Seveda je to odvisno od denarja, s katerim bo raz- polagala krajevna skup- nost. Pa bomo že kako!« D. S. NAŠ KRAJ • PONIKVA: MARLJIVI LOVCI Ponkovški lovci so v nedeljo pri- redili pri svojem lepem domu na Ti- čevem meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udelež- ba ni bila najboljša, zmagala pa je ekipa iz Šmarja. Ob otvoritvi nove šolske stavbe na Ponikvi pred 14 dnevi pa so se člani • lovske družine še bolj izkazali. Pripra- vili so izredno lepo razstavo lovskih trofej, lovskega orožja in opreme, slik gradnje svojega lovskega doma, na- gačeno divjad naših lovišč v naravnem okolju itd. Otvoritve šole se je udele žila velika množica domačinov pa tudi tujcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali lepo pripravljeno razstavo. Menimo, da so izkoristili pravo prilož nost in prikazali širšemu krogu ljudi tudi druge pozitivne plati lovstva, nam- reč v gojitvi in čuvanju žive narave in lovski kulturi na sploh. E. REČNIK • RADEČE: SREČANJE UPOKOJENCEV PAPIRNICE Gotovo je malo delovnih organiza- cij, ki tako vestno skrbijo za svoje nekdanje sodelavce, kot v Papirnici Radeče. To razvijajoče se podjetje, ki daje zaslužek več kot 500 prebivalcem, ima trenutno 102 upokojenca. 2e več kot deset let pa se vsako leto spo- mnijo nanje in jih popeljejo na izlete. Na ta način so prepotovali že skoraj vso Slovenijo. Lani so si ogledali to- varno, letos pa so jim 5. septembra priredili piknik v slikovitem okolju bazena v Radečah. Za takšno potezo so se odločili zato, ker se nekateri že neradi vozijo, poleg tega pa se na tak- šnem srečanju laže pogovorijo. Vseeno se je povabilu odzvalo le okrog 70 upokojencev. Za prostor ob bazenu so se odločili zato, ker so številni nekda- nji delavci Papirnice pomagali z udar^ niškim delom, ko so gradili bazen, ki danes Radečanom pomeni ne le prijetno osvežitev v poletnih dneh, temveč privablja tudi turiste. Nekdanjim sodelavcem je najprej spregovoril predsednik sindikata, sle- dil je krajši kulturni program, ki so ga izvedli mladinci iz Papirnice, nato pa še krajši koncert godbe na pihala. Vse prisotne je nato pozdravil še ge- neralni direktor, ki je poudaril, da se vsi zavedajo zaslug svojih nekdanjih sodelavcev. Vsem prisotnim so nato postregli s pijačo in bogatim kosilom. Razpoloženje je raslo, kmalu se je zaslišala pesem, nekateri pa so celo za- plesali ob zvokih pihalne godbe. V imenu upokojencev se je za izkazano pozornost zahvalil Viktor Uršič. V pogovoru so vsi prisotni zatrje- vali, kako srečni so, da so zopet sku- paj, da se srečajo z nekdanjimi sode- lavci. Hvaležni so papirnici, ki se vsako leto spomni nanje in ta dan je vsako leto sarno njihov. Hkrati so srečni, ker so tudi vodilni v podjetju vsako leto z njimi, čutijo, da je njihovo de- lo cenjeno tudi še danes. JOŽICA SELIC PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE v Radečah že tečejo priprave na praznovanje krajevnega praznika, ka- teremu se letos pridružuje še 30. ob- letnica osvoboditve. Radeče imajo svoj krajevni praznik 27. septembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci začeli izselje- vati prebivalce s tega območja v kon- centracijska taborišča. I^tos sicer ne bodo slavili delov- nih zmag, niti jim ni uspelo dograditi nove šole, ker je zmanjkalo denarja. Zato pa so veliko večjo pozornost po- svetili družbenopolitičnim organizaci- jam in društvom, ki jih je v Radečah kar precej. Prireditve se bodo vrstile od 19. septembra pa vse do 5. oktobra. V tem času bodo pripravili številna športna srečanja, odprli bodo številne razstave, zvrstile se bodo kulturne pri- reditve; obiskali pa bodo tudi ostarele prebivalce in grobove padlih. Seveda pa bo poskrbljeno tudi z& zabavo. • ZAGRAD: KULTURNI DOM OBNAVLJAJO še pred 30. leti Je bila velika stav- ba na griču v Zagradu hotel. Po vojni pa je iz hotela nastal kulturni dom, ki ga letos obnavljajo. Vsekakor je bil zadnji čas, kajti streha je že krep- ko puščala, zadnji del, kjer je že dol- go časa opuščen skedenj, pa se je pred kratkim porušil. Leta 1978 bo tu občinski praznik in do takrat na- meravajo dvorano razširiti v škodo skednja, ladijski pod zamenjati z la- kiranim parketom in obnoviti hišni inventar. V ta namen jim je občinski svet obljubil 50 starih milijonov. Upa- jo samo, da bo obljuba izpolnjena, je dejal dolgoletni predsednik društva Jože Dolenc. Sicer so in še bodo veliko dela opraviU sami. Prebelili bodo dvo- rano in s pomočjo gasilcev uredili okolico. Letos so v Zagradu ustanovili mladinsko sekcijo, kajti mladincev je tu čez 100. So v glavnem nagnjeni k športu, aktivno gojijo košarko in mah nogomet. V domu organizirajo tudi najrazličnejša predavanja, opremljena z diapozitivi. Vsi od kraja pa se ukvarjajo z gledališčem, kajti dramska sekcija prevladuje. Na leto organizirajo po eno predstavo. Letošnja bo na vrsti v so- boto 20. septembra, ko bo osrednja proslava v počastitiev krajevnega praz- nika. Odigrali bodo partizansko igro »Mati«. Praznik bo potekal skoraj ves teden, saj se začne že v torek 16. septembra s svečano sejo, nadaljuje se v sredo z mladinskim srečanjem, v četrtek bo gasilsko tekmovanje in v soboto osrednja proslava. Po konča- nem uradnem delu v katerem bodo po- delili zaslužena priznanja in diplome občanom in društvenim članom, bo ples. Igrali bodo »Veseli Libojčani«. JAKA KRANJC • TABOR: ZAHVALA GASILCEM Pred tednom dni je zagorelo na do- mačiji Ivana Terglava v Taboru pri Žalcu. Gospodarju je zgorela sušilnica in strojna lopa. škoda bi bila lahko veliko večja, če je ne bi s hitro in tervencijo preprečili gasilci iz Ojster- ške vasi in Kaplje vasi. V dvajsetih minutah so bili nared, pomagali pa so jim vaščani obeh vasi. V imenu go- spodarja vsem skupaj za pomoč iskre- na hvala! • LOKA PRI ŽUSMU: PRVIČ KRAJEVNI PRAZNIK v Loki pri Žusmu so krajani pre teklo nedeljo prvič praznovali svoj prvi krajevni praznik. Praznujejo ga na dan, ko so partizani 16. julija 1944. leta z napadom osvobodili Loko ter pregnali Nemce, ki se v loko niso več vrnili. Čeprav je krajevni praznik vezan na spominsko obeležje v Loki pa so krajani pripravili praznovanje šele zdaj. Dela, ki so jih v zvezi s prazno- vanjem načrtovali, so se zavlekla. Tu mislimo na asfaltiranje vaškega sre dišča in poti ter okolice šole. Po potresu je Loka dobila čisto drugačno podobo (rušili so hiše in postavljali nove), ki pa jo je bilo potrebno urediti. Minulo nedeljo je bilo vse nared. Na slavnostni seji krajevne skupnosti so podelili tudi priznanja najbolj za- služnim krajanom. Prejeli so jih: Mi- lan štancer, Ivan Jager, Vinko Zlen- der in Janez Košak. Z. S. )TL6 — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE /AŠKA STRAŽA« PRED ŠOLO NA SLADKI GORI KRIŽPOTJE GNEVA IN RAZUMA Menda ga ni med nami, ki ne bi z vsemi močmi, kar mu jih je dala narava, poskrbel, da I njegovemu otroku lepše in bolje kot je bilo njemu, da bi lažje in z manj skrbi in težav erinil skozj vek, ki mu je usojen. Takšni pa v naši družbi ne smejo in ne morejo biti le isamezniki pač pa celotna skupnost, ki mora dajati občutek varnosti In gotovosti. Ni še dolgo, ko smo začeli spreminjati šolski sistem, iskati nove, boljše rešitve, težiti k ,ntralizirano urejenemu šolstvu, ki naj bi nudilo enake pogoje vsem otrokom: tistim v hribih onim, ki imajo le korak do moderne veleblagovnice ali kinodvorane. Ne moremo zanikati, pri tem ni prišlo do težav. Seveda, bile so in to še velike. Prosvetni delavci so naleteli odpor, na staro miselnost, na egpistične in mnogokdaj popolnoma zasebniške koristi. proces, o katerem smo jivkar govoriL, se je odvijal in se še od- ^ tudi v šmarski obči- po mnogih prešolanjih, em pa tudi mnogih od- rih je po potresu prišlo vrsto tudi prešolanje rok iz Lamberga v Me- nje. In že se je zatak- 0, šole ne damo, ne pustimo, da z njimi vhajo, kakor se jim ibi! Kljub takšnim in ugačnim besedam, je ed dnevi prišlo v Lan* rgu do sporazuma z eh stram: otroci se bo- vozili v Mestinije, v iju pa bosta ostala dva delka. Comaj se je pomirila ieva v Lambergu, je )lamtelo na Sladki gori. ponedeljek smo odšli kraj sredi vinskih go- ;, da bi si na licu me- ogledali čudno prav- . Odšli, ne da bi sodi- katerikoli strani. Še jjeje: odšli smo za- l ker smo izvedeli, so Sladkogorčani jez- ). in s transparenti, mm v duhu današnjih mionstracij v Šmarju i i Jelšah, sedežu svoje cine, protestirajo proti ešolanju svojih otrok v n^tinje, v novo šolo, ki j po zgradili s solidar- stnimi sredstvi občanov jske občine in ki bi a; teh otrok ne bila do- j zasedena. Takšen je začetek. Tik za šolo smo takoj azili in tudi shšali vro- po vrvež prebivalcev pdke gore in okoliških pi. Vmes, med hrupom nenehnim razlaganjem, I šole ne dajo, da ne pte dveh oddelkov v stinje, da ne marajo rti le dveh, kajti v tem W gotovo tiči past, češ, i leta nam bodo še te * vzeli in kraj bo os- brez šole, so padale ^ ostre besede. •Ce, ste iz občine, se^^ •Jamo kaj pogovarjati!« l^prašanje, grozeče za- ^vljeno. smo seveda za-j nikaU. Izvedeli smo, da ljudje, že od kar se je pričel pouk, stražijo pred šolo in ne dovole učitelji- ci Urški Polak, da bi se zjutraj z otroci vred od- peljala v Mestinje, kamor bi morala oditi na novo službeno mesto. Učiteljica Urška ostaja na Sladki gori v »hišnem priporu«, avtobus pa odpelje pra- zen. V čudnem ix)ložaju je ženska: ravnatelj zah- teva, da pride v Mestinje pred tablo, domačini pa je ne puste. V gruči je stal tudi .lo- že Jecl iz Pijavcev. »V soboto smo sklica- li sestanek vseh občanov Sladke gore in okoPiških vasi, da se pogovorimo o novici, da nam prešolajo otroke v Mestinje. BiH smo ogorčeni: prvič zato, kcT nas občinski možje p tem sploh niso vprašali, n!iti nam niso povedal), kje bo stala nova šola, drugič pa zato, ker smo na sestanek povabili tud) predstavnika občinske skupščine Šmarje pri Jel- šah. Ni ga bilo. Razlog: praznovanje občinskega praznika. MisHmo, da to ni in ne more biti opravi- čljiv razlog. Odločili smo se. da bomo šolo zastra- žili in da ne bomo dovo- lili, da nam odpeljejo uči- teljico in otroke.« »Zdi se mi, da bi čez leta bilo dovolj otrok, da bi lahko imeli tudi celo- dnevno šolo. Do takrat bi imeli kombiniran pouk, čeprav se zavedamo, da ^ je ta manj kvaliteten kot pouk v čistih oddelkih. Šola pa bi vendarle osta- la,« je kot odgovor na sovaščanovo razlago dejal Janez Pecko. Tudi on je poudaril, da jih nihče iz občine ni obvestil o na- meravanem prešolanju in dodal: »Saj veste, lepa beseda lepo mesto najde. Nekako bi se dogovorili, ne pa tako ...« Gruča, med katero smo se FK>govarjali, se brani prešolanja z vsemi štiri- mi. Tisoče argumentov stresa iz rokava: tudi pn nas smo se borili zato, da lahko imamo svojo šo- lo, mnogo naših ljudi je bilo v partizanih, otroci ne preriašajjo naporne vožnje z avtobusom, če bomo iz- gubili šolo, bo i2^bljen tudi kraj, kjer se mnogo gradi, kjer je dostd na- prednih kmetov kooperan- tov in še in še. In stoje pred šolo in se ne pre- maknejo. Vsak hoče ime ti svoj prav ... V Šmarju smo iskali ravnatelja Jožeta Jakoša. Povedali so nam, da se- stankuje. O čem? O Slad- kogiorčanih. Ravnatelj centralne šo- le, kamor spada tudi »in- kriminirana« šola na Slad- ki gori, nas ni pustdl čakati. »šolniki šmarske obči- ne smo ves čas zagovar- jali stališče, da je pouk v kombiniranih oddelkih nekvaliteten. OpažaU smo to v praksi pri prešolanju v peti razred. Pokazalo se je tako pomankljivo zna- nje, da ga pozneje nismo mogli več nadoknaditi. ' Do zapleta je priišlo pač zaradi tega, ker žele star- ši na Sladki gori ohrani- ti šolo, četudi priznava- jo, da je pouk nekvalite- ten, a je želja po šoli, sre- dišču življenja v kraju, močnejša od vsega druge- ga. Ali samo to? V Lembergu smo stva- ri uredili tako, da sta dva oddelka ostala tam, dva pa sta se prešolala v Me- stinje. Na iSladki gori naj bi ostaJ kombinirani pr- vi lin drugi oddelek, učen- ci tretjega in četrtega raz- reda pa naj bi se letos vozili, v Lemberg, kjer sta trenutno ta dva razreda trenutno.« Kako so se dokončno odločili, nam tisti dan ni bilo več dano spoznati. Smo pa med ljudmi, ne le sladkogorskimi, tem- več tuidi drugimi v obči- ni slišali ugotovitve, da do teh zapletov ne bi pri- šlo, če bi se odgovorni bolj posvetovali z Ijudnu, s starši, če bi bolj pre- mišljeno gradili nove šo- le, da ne bi bilo med dve- ma šolaina, med Kristan vrhom in Mestinjem le kakšna dva kilometra itd. Najbrž ne bi bilo treba sladkogorske »vaške stra- že«. Tekst: MILENKO STRNŠEK Foto: DRAGO MEDVED Velike razprtije z majhnimi otroci p^kogorčani: »Ne odstopimo nita za korak ...« MALA ANKEIA ENAKE SMO, ČE HOČEMO... Kadar teče beseda o ženski enakopravnosti so mnenja o njej zelo raznolika, predvsem pa niso nikoli, enotna. Vsaka ženska gleda na ta problem iz svojega zornega kota, ki ga oblikuje njeno sociološko okolje, izobrazba- in delovno mesto, kjer je zaposlena. Smo uspele prebiti se na vodilne položaje, kaj meni moški svet o nas, je enakopravnost le za jedilno mizo, kjer se hrana deli na enake dele? ANKA CETINA, direkto- rica Toada damskega pe- rila: »V našem podjetju sem zaposlena že 24 let. V njem in ob njem sem se oblikovala tudi sama. Za- poslujemo pretežno žen- sko delovno silo, preko td- soč nas je in le nekaj nas zavzema vodilne položaje. Taki zaposlitveni struktu- ri pa se imamo zahvaliti, da smo na položaje sploh prišle. Res pa je in to tu- di poudarjam, da se mora žena sama predvsem pri- zadevati, da doseže tisto, kar je moškemu že a pri- ori dano.« BOŽENA DOJER, vodja splošnega kadrovskega se- ktorja: »Ne čutim, da bi bila zaradi tega, ker sem ženska manj vredna. Člo- vek pa mora biti energi- čen, da doseže renome, ki ga moški prinese že s sa- bo. Se ni povsem izmnrla miselnost, da ženska ni sposobna za vsako delov- no mesto. Jaz pa mislim, da je, le pogojev nima vsaka enakih. Ce bi bdlo v našem podjetju zaposle- nih polovico moških, se ženske na vodilni položaj ne bi prebile.« STANKA GORENJAK, šivilja: V našem podjetju je premalo vodilnih žensk, te pa, ki so, so pa bolj- še od moških. Nas, žene bolj raziunejo in prisluh- nejo našim stiskam. Ker nas je veliko, ki rodimo, smo bolne, zato vemo vse, da si moramo med seboj pomagati. Druga drugi — to pa ženska bolj razu- me kot moški. Na vseh področjih ženiska še ni enakopravna, zlasti doma še ni. Premalo jo razbre- menimo.« IDA KODRIN, šivilja: »Kadar bo ženska moške- mu želela postati enako- pravna, bo morala imeti več vzgojno varstvenih us- tanov in servisov za delo ter urejeno družbeno pre- hrano. Ce greš na šesta- nek popoldne nazaj, mož že grdo gleda, če pa so otroci pri hiši, pa so sploh težave. Mislim pa, da je vsaki dano v darmš- njl družbi doseči tisto, kar želi. Pota so ženi povsod odprta, le težja je po njih njena hoja.« MARIJA TURNŠEK, cestna pometačica: Seveda smo enakopravne, to je za- pisano v zakonu. Pa tudi če ne bi bilo, jaz svoje vedno zahtevam, če ne drugače pa udarim po mi- zi. Naš direktor nam ved- no pravi, punce ne dajte se. V podjetju Javne na- prave, kjer sem zaposlena nismo ženske nič prikraj- šane. To pa tudi ne dovo- limo, ženska pa kljub te- mu, doma še vedno pod- pira tri vogale v hiši. Zdaj vas vprašam jaz, kolik je potem njen delež — enak?« Vprašanj m odgovorov ni ne konca ne kraja. Te- ma,, o ženski enakopravnosti je raztegljiva, zato jo je bilo potrebno nekje omejiti. Za razgovor smo zaprosili dve direktorici iz Toprove tovarne v Celju in dve delav- ki iz iste tovarne, še cestno pometačico iz Šmarja .smo ustavili, jo povprašali o ženski enakopravnosti in odgovori so bili presenetljivi. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 1975 NAJPREJ POŠTENOST, NATO ZAUPANJE Sodelovanja med ljudmi m mogoče uravnavati le s stro- gim nadzorom, kaj kdo po- čenja. Za dobre odnose je ■potrebno veliko medsebojnega zaupanja. To se lahko krepi le s poštenim delom, ki pa še ni povsod dovolj cenjeno. Ne- kateri ljudje niso dovolj na- tančni, češ saj tudi drugi ni- so boljši, ali namenoma spre, gledajo slabosti sodelavcev, da se jim ne bi zamerili. So tudi taki, ki zmotno menijo, da bodo z molkom namesto obravnavanja pritožb očuvali aobro ime kolektiva, v resni- ci pa povzročajo še več neza- upanja. Kmetijski strokovnjak je ob taki razpravi opisal dogodek s potovanja po Holandiji. Kupec je prišel h kmetu po živino. Našel ga je na polju. Kar tam sta se zmenila, ka- lere živali naj vzame iz hleva. »Ne boste zraven, ko bo na- lagal živino? Se ne bojite, da oi vas ogoljufal?« je naš stro- kovnjak vprašal kmeta. »To lahko stori le enkrat,« mu je odgovoril, »potem ne bo do- bil pri meni nič več. Zato, vem, da raje dela pošteno.« Pri nas se zadnji čas pre- cej govori in piše o riapač- nem tehtanju, kjer je prišlo pri eni živali do več 10 kg razlike. Ce so podatki točni, je to že večja goljufija. A kaj so storili tisti, ki so jo za- grešili, da bi jo popravili? Kaj je ukrenila njihova delov. Tla organizacija? Menda še nič. Ali čakajo, da se bodo ljudje naveličali govoriti o tem, češ saj nič ne pomaga, če se ne bo vtaknila inšpek- cija? Odkup živine in kmetijskih pridelkov je vse bolj odvisen od poštenosti odkupovdlcev in zaupanja kmetovalcev. Uveljavlja se plačevanje živi- ne po mesu, namesto po žrvi teži. A kako naj živinorejec zaupa, če ne more biti pri tehtanju, da ga ne bodo ogo- ljufali? Posamezni primeri stopnjujejo njegovo nezaupa nje. Saj ni treba, da bi su- mil vse mesarje — a kdo ve, če prav njegove žii^ali ne bo tehtal nepošten. Podobno je pri odkupit mleka. Mnogi živinorejci ne morejo verjeti, da se tolšča in čistoča v njihovem mleku spreminja tako, kot namerijo kontrolorji. A tisti, ki to de- lajo, se navadno niti ne po trudijo, da bi jih prepričali o poštenem delu. Kaže, da se nekateri hočejo celo postav- ljati, češ vedite, da ste odvis- ni od nas. Enako se dogaja pri d>olo- čanju kakovosti sadja in dru gih pridelkov. Kmetje zaman ugibajo, kje naj bi se prito žili. Verjetno je v ^em eden izmed glavnih vzrokov, da ne, kateri odkupovalci še bolj izgubljajo občutek za pošte- nost. Govorimo le o slabih. Dobri bi si morali znati s svojim delom pridobiti za- upanje kmetov. Ko je bila trgovina s kme tijskimi pridelki sproščene so nekatere kmetijske organi- zacije to hudo grajale, češ da one vlagajo v proizvodnjo, drugi pa namesto njih zaslu- žijo pri odkupu. Poštenjakom je bilo treba dati prav. Kaj pa tistim, ki so na svojem območju plačali ali še placu jejo odkupljeno blago po niz jih cenah kot drugod? Tudi to ni pošteno in ruši zaupanje kmetov. Na prvo mesto je treba postaviti pošteno delo vseh, ki naj bi sodelovali, ker so odvisni drug od drugega. Ta- ko, ki ga bo moč preverjati in dokazati. Le iz njega bo raslo potrebno in koristno zaupanje. JOŽE PETEK ŠENTJUR LEPA PRIREDITEV Nedeljska živinorejska raz- stava je dostojno prikazala stanje govedoreje v občini. Rejsika področja Šentjur, Po- nikva, Slivnica z Loko in Pre- vorjem, Dramlje ter Planina z dobjem so po kvaliteti ze- lo neizenačena. Celotno pod- ročje je doživljalo in še do- življa |>aseinsko spremembo in tako se ustaljujeta svetlo lisasta in sivo rjava pasma v približnem razmerju 80 : 20, vendar je na celotnem po- dročju žal še mnogo kriiian- cev. Razstava je nedvomno 1» kazala in potrdila, da je med našimi živinorejci precej ta- kih, ki hodijo v koraik s ča- som. Raven živinoreje se je v zadnjih letih na celotnem F>odro6ju znaitno dvignila, vendar so razlike med posa- meznimi proizvodnimi po- dročji še vse prevelike. Te razlike ne izjvirajo iz narav- nih pogojev, temveč iz čis- te zavzetosti ali neziavzetos- ti rejcev. Hitreje napreduje- jo tisti, katerim so svetoval- ci strokovnjaki in strokov- ne knjage, počasneje tisti, ki se ne zmenijo za dosežke sodobne živinoreje in v ka- terih so še vse preveč za- koreninjene zastarele tradi- cije. »Taiko so delali stari ata, starokopitni sosed itd«. Nedvomno bo v prihodnosti potrebno spremeniti metode pospeševanja in nagrajevati proizvodne iMpehe po koli- činah prodanega mesa, mle- ka itd. S tem bomo dosegli, da bomo na istih F>ovršinah pridelali več, boljše lin cene- je. Iz zelo preglednega kata- loga, ki so ga izdali priredi- telji je razvidno tudi, da je v mlečni kontroli 1251 krav od tega 140 v A, 713 v B in 398 v Z kontroli. Količina odlfcuipljenega mleka je v ne- nehnem porastu, saj je leta 1972 bilo odkupljenih 1,662.745 1, v letu 1974 pa že 2,150.075 1. Hitro raste tudi število premiranih telic, ki se je od 144 glav v letu 72. povzpelo na 254 v lanskem letu. Prireditelja so požrtvoval- nim in marljivim rejoeun raz- delili lepe denarne nagrade in diplome. 1. nagrado zaa najlepšo kra- vo svetlolisaate pasme je prejel Masten Franc iz Ho- tunja. Nagrajeni so bili še rejci: Vrbovšek Alojz, Brglciz An- ton, Korenjak Franc, ZdoL šek Franc in še več drugih. Dejstvo je, da je bilo največ lepe živine iz ponkovšikega in šentjursikega proizvodnje- ga okoliša, aato je šlo ▼ ta dva okoliša tudi največ na- grad. Prireditev si je ogledalo lepo število občanov, ki bi jih nedvomno bilo še ranogo več, če bi ne bilo jutranjega dežja. Prireditveni odbor je s svojima komisijami delo zelo v redu opravil in si za vzorno organizacijo razstave zasluži prismanje. Razstavo so izkoristili tudi proizva- jalci kmetijske mehanizjaci- je in reproduikoijskega mate- riala, ki so ob tej priložno- sti razstavili svoje proizvode. E. REČNIK Tole kartico iz okolice Podplata smo našli med pošto. Stric — menda niste mislili resno, ko ste rekli, da edino na kmetih ni debelih ljudi. Res je. Kmečko dt^lo go- tovo ni lahko, toda težko delajo tudi drugi. Ste vedeli, da .je poklic strojepiske med najtežjimi, dela z vsemi desetimi prsti, sključena nad stroj osem ur in še možgane mora napenjati. Ce ste mislili resno, vam moramo zameriti. Zakaj zaničujete svoj stan — svoj kmečki stan. In še res ni, kar trdite. Veliko hodimo po vaseh in tudi tam ne manj- ka ljudi, ki so lepo zaobljeni in zaliti, zlasti naše krepke kmetice, ki garajo od jutra do večera. Prehuda debelost ni samo »žretje«, je tudi stvar, ki je v zvezi s J M moni. Ne bodite krivični. Gotovo imate kar za sosedo nesrečnico, ki pravi: »Nič ne jem, a se redim!« Da ima kmet 300 Ndin pokojnine, je seveda zelo malo. ŽALEC KONFERENCA MLADIH V KMETIJSTVU OK ZSMS Žalec je bila prva v SIo- veni,ji, ki je lani ustanovila konferen- co mladih v kmeti.}stvu. Za predsed- nika tio Izvolili Janka Randla iz Griž, ki je družbenopohtično zelo aktiven in že precej let dela z mladimi zadruž- niki. Na zadnji seji konference mladih v kmetijstvu so pregledali rezultate minulega dela, vendar z njimi niso bili zadovoljni, zato bo v bodoče tre- ba poskrbeti, da bo konferenca aktiv- neje delala. Zaradi odstopa pred.sed- nika Janka Randla bodo na prihod- nji seji, 12. septembra, izvolili novega predsednika in sprejeli nov plan de- la, člani so bili mnen.ja, da bo treba v zimskem času poskrbeti za nadaljnje izobraževan,je mladih kmetov in orga- nizirati predavanja in seminarje, v katere bi vključili naše priznane kme- tijske strokovnjake. Treba bo organi- zirati problemske konference o kme- tijstvu, kakršna je bila letos v Žalcu, saj se mladi kmetje tu pogovarjajo o svojem delu in družbo srananjajo s svojimi težavami. Konferenca mladih v kmetijstvu v Žalcu je bila prva v Slo- veniji, ki Je organizirala problemsko konferenco o kmetijstvu. Nekatere za- družne enote še nimajo aktiva mladih zadružnikov, oziroma so tak aktiv že Imele, pa je prenehal z delom. Dogo- vorili so se, da Je treba do konca le- tošnjega leta ustanoviti aktive na vseh zadružnih enotah, poživiti pa je treba delo aktivov v Šempetru, Pol- zeli, Taboru In Petroveah. Le dobro organizirana kmečka mla- dina bo lahko uveljavljala svoje inte- rese in zahteve v naši družbi in si tako omo.gočila bol,fšl in lažji jutri. Tega pa bi se morali mladi kmetje bolj zavedati. ZL.\TKO CENCEN Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE razpisuje v smislu Zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS 18/67, 20/70. 18,74) delovno mesto DIREKTORJA Kmetijskega šolskega centra Celje Za direktorja Centra je lahko imenovan posamez nik, ki izpolnjuje naslednje p>ogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo, ki ustreza name- nu centra, z diplomo in stroko\'nim izpitom — da ima najmanj 8 let prakse v pedagoškem delu — da ima organizacijske sposobnosti — da se odlikuje z ustrezno družbeno politično raz gledanostjo in aktivnostjo — da ima take moralne kvalifikacije, ki dajejo za- dostno jamstvo za ustrezno vodstvo centra v duhu naše družbene stvarnosti — da ima ustrezen odnos do samoupravljanja — da izpolnjuje druge pogoje, ki se zahtevajo po zakonu za učitelje srednjih šol. Vloge na razpisano delovno mesto sprejemamo 30 dni po objavi razpisa. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve; KONUS Slov. Konjice objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJO priprave dela v službi vzdrževanja, energetike in orodjarne (1) 2. TEHNOLOGA — ANALITIKA DELA v službi priprave proizvodnje (3) 3. PRAVNEGA REFERENTA (1) 4. TEHNIČNEGA REFERENTA za proda.jo extremultus jermen (1) 5. KOIX)RISTA v TOZD Usnjarna I^nart (1) 6. TEHNIŠKEGA RISARJA (1) POCK)JI: pod 1.: diplomirani strojni aU elektroinženir, vsaj 2 leti prakse, možnost rešitve stanovanjskega vpra- šanja po dogovoru; pod 2.: tehnik usnjarske, galanterijske ali druge sorodne stroke z najmanj 2 leti pralcse na sorodnih delovnih mestih; pod 3.: diplomirani pravnik ali pravnik s končano pripravniško dobo; pod 4.: strojni tehnik s prakso v komerciali ali pripravi proizvodnje; pod 5.: usnjarski ali kemijski tehnik z vsaj enim letom primerne prakse. Lahko tudi pripravnik; pod 6.: strojni tehnik — pripravnik ali' tehniški risar z vsaj enim letom prakse. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom kadrovski službi na naslov: Delovna organizacija KONUS, Slov. Konjice. Objava velja do zasedbe delovnih mest. »t. 36 — 11. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 13j LETUŠ PRIPRAVE ZA PRAZNIK Naslednje leto bo praznik občine Žalec v krajevni skupnosti Letuš. Pred dnevi se je že prvič sestal pripravljalni odbor za občinski praznik, ki mu predseduje Ing. JOŽE KUDER. Z njim smo se pred dnevi tudi pogovarjali: NT: Kaj ste se domenili na prvem sestanku odbora za pripravo občinskega praz- nika? J. Kuder: »Prve dni avgu- sta se je sestal naš odbor. ' Osnovali smo odbore za ko- munalne zadeve, financiranje, kulturni program in propa- gando ter 2& tehnično izved- bo. Izkoriščam priložnost in vabim vse dejavnike, da nam pri pripravah pomagajo p>o Bvojih najboljših močeh. Sicer pa smo na prvem se- stanku sprejeli nalogo, da vsi odbori, ki smo jih ustanovili " do naslednje seje pripravijo konkretne predloge.« NT: Ste v Letušu že sesta- vili srednjeročni program raz- voja krajevne skupnosti? J. Kuder; »Da. Obrav- navale so ga že vse družbe- nopolitične organizacije, ker bomo dobili premalo denarja. Prizadevali pa si bomo, da bomo v kraju postorili tisto, kar krajani najbolj potrebu- jejo.« NT: In kaj krajani naj- bolj potrebujejo? J. Kuder: »Prvi problem naše krajevne skupnosti je brez dvoma vodovod. Dve leti ga že gradimo in računamo, da bo končan do julija na- slednje leto. Celotna vrednost vodovoda bo znašala okrog 205 starih milijonov, od te- ga pa jih bodo krajani zbra- li okrog trideset. V Letušu pa bo dokončno treba ure- diti še kanalizacijo ter avto- busno postajo.« NT: »Kako je z družbe- nim standardom? J. Kuder; »Stanovanjske probleme rešujejo občani in- dividualno. Dobiti pa bomo morali tudi urbanistični red, tako da ne bi bil okrnjen izgled kraja. V osnovni šoli bo potrebno slej ko prej urediti igralnico in predšol- sko varstvo otrok ter raz- mišljati o uvedbi celodnevne šole. Socialna vprašanja bomo reševali v povezavi z občin- sko skupščino, še večjo skrb pa bomo posvečali ostarelim in dela nezmožnim krajanom. Na koncu naj povem še to, da smo v naš program dela vključili tudi nalogo, da uredimo rekreacijski prostor in če se bo le dalo, bomo to skušali storiti do prihod- njega leta, do občinskega praznika.« • JANEZ VEDENIK ŠOŠTANJ VELIK USPEH TURISTIČNEGA TEDNA v počastitev 775-letnice Šo- štanja in 30-letnice osvobo- ditve ' je bila v Šoštanju od 30. .8 do 7. 9. 1975 vrsta kulturno zabavnih in šport- nih prireditev. Turistični teden se Je pri- čel zadnjo soboto v avgustu pri vili široko z velikim us- njarskim piknikom, na kate- rem se je zbralo nad 2000 usnjarjev iz sedmih TOZD-ov Edružene Industrije usnja. Izredno lepo vreme je pri- pomoglo k prijetnemu vzduš- ju, pa tudi nastop godbe Zarja. Slavnostni govor je imel predsednik delavskega sveta Herman Lešnik, v imenu kra- jevne skupnosti, pokrovitelji- ce turističnega tedna, pa je zbrane pozdravil Martin Pri- možič, jim zaželel dobrodoš- lico v Šoštanju, ki se ponaša s skoro 200-letno usnjarsko tradicijo. y nedeljo je v hotelu »Ka- juhov dom« v Šoštanju pod- predsednik Turistične zveze Slovenije profesor Zoran Vudler odprl cvetlično in kulinarično razstavo. Na cvetlični razstavi so sodelo- vali: Franc Topolšek iz Šo- štanja, Vrtnarija bolnišnice Topolšica in Ivan Medved iz Šoštanja. Šoštanjske gos- podinje pa so na razstavi pokazale okrasne rastline vzgojene doma. V kulinarič- nem delu razstave je imel hotel »Kajuhov dom« s svo- jimi gostišči razstavljene iz- redno uspele primerke spe- cialitet, med katerimi je še zlasti ugajala »kmečka poje- dina«. Gostišče »Janez« iz Lajš pri Šoštanju je razsta- vilo domače specialitete, »Na- potnikov hram« iz Zavod en j, kuhinja bolnišnice Topolši- ca lepo zapečenega odojka ter dietno shujševalni jedil- nik, znana Movhova slašči- čarna iz Šoštanja pa je do- dala več plošč svojih prvo- vrstnih slaščic in pekarske izdelke nove pekarne Fide- linka iz Velenja. V ponedeljek in torek sta bila občna zbora turističnega in planinskega društva Šo- štanj, ki slavi letos 70-letni jubilej. Profesor Vudler je preda- val o lepo urejenem okolju, o lanskoletni odpravi na Hi- malajo pa znani alpinist Je- romen iz Ljubljane. V sre- do je bila rokometna tek- ma med Celjem in Šošta- njem, v kateri so zmagali Celjani. V četrtek pa je v Domu kulture nastopil 50- članski ansambel šaleške folklorne skupine s plesi ju- goslovanskih narodov V pe- tek je bila odprta razstava akvarelov Jožeta Svetine, v Domu kulture pa sta nasto- pila državna plesna prvaka Verena in Drago Sulek ter komorni ansambel dr. Rajka Fenca iz Velenja in Šaleški oktet. V soboto popoldne je bil nogometni turnir, na ka- terem so sodelovali športni- ki slovenskega društva »Ga- ja« iz Padrič pri Trstu ter nogometna kluba iz Zagor- ja in Šoštanja. Pokal turi- stičnega društva Šoštanj je prejelo moštvo »Gaja« iz za- mejstva. Na sporedu je bil tudi teniški turnir med te- miškim klubom Gaja iz Pad- rič in šaleškim teniškim klu- bom. Zvečer pa je bila na vrtu hotela »Kajuhov dom« revija šaleških glasbenih an- samblov. V nedeljo, zadnji dan tu- rističnega tedna, se je do- poldne na Trgu svobode zbrala velika množica ljudi, ki je z velikim zanimanjem sledila atrakciji padalcev ko- roškega aerokluba, ki so sko- čili točno na sredino Trga svobode. Temu je sledila ve- lika sektorska vaja gasilcev pionirjev in desetin odraslih iz Šoštanja in okolice. Po povorki skozi mesto je bil na vrtu hotela koncert de- lavske godbe Zarja, nato pa v Domu kulture prikaz dveh turističnih filmov iz Šošta- nja in Šaleške doline. Za- ključek turističnega tedna je bil popoldne pri Andrejevem domu na Slemenu, katerega se je udeležil tudi častni predsednik planinskega dru- štva Šoštanj Andrej Stegnar, pobudnik izgradnje doma na Slemenu. V. KOJC »Metla« gostuje Za zaključek letošnjih poletnih prireditev je olep- ševalno in turistično dru- štvo v Celju povabilo na gostovanje priljuiblje- nii ljubljanski satirični ka- baret »Metla«. Njegov na- stop bo v petek, 19. t. m. ob 19.30 v Narodnem do- mu. Predstavil se bo z novim programom »Želeli niste — poslušajte«. Vsa besedila je napisal novi- nar Tone Fomezzi-Tof, glavna igralca pa sta Ja- nez Hočevar — Rifle in Nadja Strajnar. PILŠTANJ DELOVNA ZMAGA Občani krajevne skupnosti Lesično bodo praznovali svoj krajevni praz- nik z otvoritvijo novoasfaltirane ceste, dolge 1200 metrov čez trg Pilštanj do glavne ceste. Praznovanje krajevnega praznika se bo začelo v soboto v dopoldanskih urah s športnimi srečanji. Mladina se bo pomerila v nogometu in strelja- nju, poleg tega pa bodo organizira- li tudi avtorally na progi Pilštanj —• Virštanj — Goloblnjek — Kozje s ci- ljem na Pilštanju. Popoldne se bo na Pilštanju za- čel kulturni program, potem pa bo- do predali v namen že omejijeno cesto iz Lesičnega preko Pilštanja do Sta- rega trga, blok, v katerem bodo sta- novanja in nova pošta v lesičnem, vr- tec, ter TV pretvornik na Vini gori'. Zamuda s praznovanjem se je torej le izplačala. Ker pa je takšne delovne uspehe treba tudi primerno proslaviti, so tržani Pilštanja in občani krajevne skupnosti Lesično pripravili tudi veli- ko vinsko trgatev, na kateri bo goste zabaval ansambel Lesjak iz Rogaške Slatine. MILENKO STRNSEK Foto: D. MEDVED IGRAČE NA RAZSTAVI PAŠA ZA OČI Pedagoško načelo, da mora biti igrača vzgojna, pred- vsem pa estetska, je bilo doslej zakoreninjeno le v strokovnih pedagoških krogih. Pri tem pa so padali očitki na rovaš trgovskega neposluha za otroški svet sanj ter igre. 2e v lanskem letu pa je v Celju prišla pobuda za kvalitetno igračo prav iz trgovskega kroga. Trgovsko podjetje Tkanina se je v dogovoru s strokovnimi pe- dagoškimi institucijami lotilo te hvalevredne naloge, letos pa pobudo samo razširja in ji postavlja trdne temelje v okviru obrtnega sejma. Letošnje ambicije so še nekoliko omejene, lahko pa jih bodo uresničevali v novi sejmski hali na Golovcu. Na drugi razstavi igrač bodo razstavljali vsi jugo- slovanski proizvajalci igrač, med katerimi je na pr- vem mestu Mehanotehnika iz Izole. Republiška zveza prijateljev mladine organizira preko občinske zveze prijateljev mladine v Celju jugoslovansko žirijo, ki bo podelila nagrade najboljšim kreatorjem iz sveta otroške domišljije. Z. S. ROKOMET DANES V ŠTORAH: CELJE : MEDVEŠČAK Danes popoldne ob 18,30. uri bo v štorah izredno za- nimiva rokometna tekma med članom I. zvezne lige Med- veščakom iz Zagreba in Ce- ljem, članom. II. zvezne lige. Srečanje je v sklopu pro- slav 25-letnice samoupravlja- nja v Železarni štore, slu- žilo pa bo tudi nadaljnjemu razvoju te dinamične šport- ne igre v železarskem kra- ju blizu Celja. Nastopili bodo tudi tri- je državni reprezentantje in olimpijski kandidati, pri Medveščaku vratar Zorko in napadalec Miljak, pri Celju pa Vlado Bojevič. Povejmo še to, da je trener Medve- ščaka Miljkovič, ki je isto- časno tudi trenfer naše naj- boljše selekcije — državne reprezentance. Za Celjane bo to srečanje vsekakor dober trening, saj v nedeljo gostu- jejo v II. kolu v Rovinju. 14 stran — NOVI TEDNIK St. 36 — 11. september 1975 y SPOMIN FRANCU JAKOPO VIČU v tezki prometni nesre- či, ki se )e zgodila pred desetimi dnevi blizu Za- greba, ko je avtobus tr- čil v tovornjak na cesti, je izgubilo življenje se- dem ljudi in med njimi tudi mladi FRANC JA- KOPOVIč is Prebolda, ki je služil vojaški rok v Karlovcu. V Karlovac je se vračal iz Prebolda, kjer je tudi doma. Prav gotovo je bila to njegova najbolj vesela vrnitev v kasarno, saj mu je do konca manjkalo le še pet dni. Naenkrat je počilo in konec je bilo mladostniških upov ter ve- likih želja dvajsetletnega fanta. Med mladimi Prebolčam je bil priljubljen zaradi svoje poštenosti in skrom- nosti in ko smo za dogo. dek zvedeli njegovi prija- telji, enostavno nismo mo- gli razumeti, da je kaj ta kega sploh mogoče, da je življenje lahko tako kru- to.. . Ko smo se prav na ta dan, ko bi se moral vrni- ti med svoje najdražje od njega poslavljali na pre- bolskem pokopališču, smo čtitili v srcih brezmejno praznino, ki se z beseda- mi ne da izraziti. Praznino kot bi bila nekakšen sku- pek obupa, groze in ža- losti Franc Jakopovič pa bo vedno ostal v srcih vseh tistih, ki so ga imeli radi in ga spoštovali zaradi njegove izredne delavnosti in požrtvovalnosti. Teh pa prav gotovo ni bilo malo! J. V. VII. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SFRJ Celje bo v tem tednu prizorišče srečanja gradbin- cev Jugoslavije na vseh ravneh. 2e v četrtelt ob 16.00 bo v domu družbenih organizacij'redna seja predsed- stva zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev kot uvod v športno in proizvodno zvezno tekmovanje šport, nikov in gradbenih delavcev iz vseh republik Jugosla- vije. Nad 500 gradbincev se bo v petek in soboto spo- prijelo med seboj na športnih terenih na VII. šport- nih igrah gradbincev Jugoslavije, ki bo v preizkušenih rokah GIP INGRAD in v II. proizvodnih igrah grad- bincev, ki bo v rokah GP Obnova iz Celja. Tako grad- binci povezujejo svoja športna srečanja v novejšem času tudi s tekmovanji v proizvodnem delu. INGRAD in OBNOVA sta se vzorno pripravUa za izvedbo teh iger. INGRAD Je prenovil svoje športne objekte (kegljišče, odbojkarko igrišče) in sindikalni dom, ki bodo prizorišče športnih tekmovanj s tereni pri posebni osnovni šoli in Glazijo. Vsa proizvodna tekmovanja bodo prav tako na Glaziji. Obema organi- zatorjema športnih in proizvodnih srečanj gradbincev Jugoslavije želimo kar največ sreče pri izvedbi zahtev- nih tekmovanj, gostom iz vse Jugoslavije pa že sedaj izrekamo iskreno dobrodošlico. ŠENTJUR IS O VODI Podjetji Vodna skupnost in Stanovanjska skupnost, ki sta sodelovali pri napeljavi vodovoda Tinsko—Nova vas, sta zaprosili izvršni svet ob- činske skupščine v Šentjur- ju za manjkajoča sredstva, ki so nastala zaradi letoS- njih podražitev. Izvršni svet je zaprosil Ljubljansko ban- ko za premostitveno poso- jilo na račun podražitev ter ga dobil v višini 980.000 di- narjev. Z. S. BRAT BRATU Na občinsko skupščino v Šentjurju je prišla prošnja za pomoč, ki jo je poslala občinska skupščina iz Kra- gujevca. Znano je, da je tamkajšnje prebivalce zade- la katastrofalna poplava, ki je povzročila za milijardo škode. Izvršni svet občinske skupščine v Šentjurju je sklenil, da bo Kragujevča- nom poslal iz solidarnostne- ga sklada pomoč v višini enega starega milijona. Z. S. H€I GROFA BLAGA J A 23 RADO MURNIKj Težke veke so ji zakrile oči; dihala je zopet mirno. Omar je sedel na minder in tožno gledal spečo bolnico. Kmalu so se tiho odprla vrata. Prišli sta Esma hanu- ma, prva žena Osman paše, in njegova večja hčerka Arifa. Osman paša je lani prodal večino svojih sužnjev in suženj trgovcem s sužnji, najlepše deklice in dečke pa je poklonil sultanu in se znova prikupil mogotcu v Stam- bulu. Od veselja se je zopet sprijaznil z Esmo in vzel njo in obe hčerki s seboj v Vranduk Stanovale so v sobah zraven Fatiminih. Omar je dejal kazalec na ustne in pokazal na spečo Fatimo. Prihajali sta po prstih bliže. »Kako je revici?« je vprašala Esma tiho. »Ah, slabo . . .« Esma hanuma je pocenila na minder in sočutno mo- trila bolnico. V dno duše se ji je smilila rani smrti za- pisana mlada Fatima. Belopolti Esmi je bilo nekaj nad trideset let, videti pa je bila starejša. Njena srednjevelika postava je bila skoraj prebujna. Iz mikavnega obraza so žarele živahrie oči med sanjavimi trepalnicami. V nepreskrbno počesanih bujnih laseh so goreli pisani dragulji zlatega diadema. Njena žoltobaržunasta obleka je bila sicer ohlapna, ven- dar pa je bilo mogoče spoznati lepo skladnost telesa, kadar se je gibala. Nohti gojenih rok so bili rdeče obar- vani s heno. Gole majhne noge so ji tičale v rdečeusnjenih papučah. Štirinajstletna Arifa je sedla tesno k Omarju in na slonila ljubko glavico na njegovo ramo. Njen simpatični obrazek je bil malce ogorel, ker je tekala še brez jaš- maka (pajčolana) po pestrem svetu Alahovem. Pod go- stimi črnimi obrvmi so sanjale mile otroške oči v pol- zavedni ljubezni do »polbrata«. Do Omarja. Okoli drob nega vratu so ji ob vsakem gibu cvenketali veliki cekini, nabrani v tri nize. Oblečena in obuta je bila kakor Fa- tima; in navzlic nežni mladosti je bila že preotovorjena z zlatnino, z dragulji in biseri v načelku in uhanih, v zapestnicah in velikimi mandelinasti pašni zaponi. »Kje je tvoja sestrica Hanifa?« je šepetaje vprašal Omar Arifo. »Bila je poredna. Pa ni smela z nama.« Skozi rešetke je včasih priplula hladna sapica. V sobi je bilo tako tiho, da so slišali dihanje speče hahu- me Fatime. Počasi so se pomikale zlate sončne lise na odeji proti vznožju, počasi proti vratom in končno ugas- nile. 12. Medtem so sedeli debeluhar Tahir, Osman paša in nje- gov gost Uzeir aga iz Travnika v podolgasti sobi pritlič- nega selamlika. Kako potratno in razkošno je bil opremljen haremlik, »prepovedani prostor«, tako preprost, malone prazen je bil samo moškim odmerjen selamlik, »prostor miru«. Kra- sile so ga le preproge, orožje in nizka mizica s šahom. »Naš beglerbeg Isa paša četuje zopet v deželah never- nikov,« je rekel gost z nizkim gromkim glasom in si gladil neznansko dolge brke zdaj na levi, zdaj na desni. Uzeir aga je bil visok, krepak štiridesetletnik. Pod veli- kanskim turbanom in nizkim čelom so se mu bliskale fanatične oči v koščenem divjem obrazu. Dolgo polno brado si je bil obarval z ognjenordečo barvo, da bi se bolj prikupil Mohamedu, ki ga je odlikovala baje tudi rdeča brada. Govoril je resnico. Leta 1472 so se dvignili turški ro- parji in požigalci že meseca marca iz Sarajeva in dirjali preko Travnika, Jajca, Banjaluke, Prijedora. Kostajnice, Siska in Sombora, prebrodili pri Krškem Savo, si zava- rovali povratek z močnim oddelkom ter krenili ob Krki in Temenici po Dolenjskem na Notranjsko. »Čudim se, da njih švabski car tako malo skrbi zase,« je nadaljeval Uzeir aga. »Pred tremi leti nismo mogli na- zaj čez Kolpo, ker je bila silno narasla od dežja. Čakati smo morali celih osem dni! Posekati smo morali nad tisoč ujetnikov Džauri bi jih lahko oteli, če ne bi bili tako počasni in zmedeni.« »Preden morejo naznaniti svojemu carju naš obisk in preden nabero po njegovem ukazu vojnikov. mineta več nego dva tedna,« je dejal Osman paša. »Tako je poročal beglerbegu naš najboljši vohun, oni švabski vitez, ki nas je vodil lani od Kolpe proti Ljubljani. Saj se ga spomi- njaš, dragi aga?u »Spominjam se ga prav dobro. Rdeče lase ima in grd obraz. Venomer se sladko smehlja. Hinavec je. Kako mu je ime?« »Hans. Grad ima ob Kolpi.« »Hans, Hans,« je povzel Uzeir aga. »Kaj je še poročal paši?« »Se marsikaj. Cesar je zaukazal svojim džaurom, naj pridno molijo in romajo in hodijo za procesijami, da jim odvrne njih nesrečo.« »To jim bo pomagalo toliko!« se je oglasil debeli Ta- hir in si pihnil po dlani »Sicer pa džaurski vladar ne dela drugega za svoje ljudi, nego da jim naklada nove davke. Zdaj jih mora plačati vsak, ne samo bogatin in siromak, ne samo gospoda in kmet, ampak tudi vsak berač in vsaka bera- čica, da, celo dojenčki! Ne da bi zbral vojsko in udarU na nas, razpisuje državne zbore, da bi dobil še več de- narja. Po cele mesece se zbirajo njegovi švabski knezi. Kadar se srečajo vsi skupaj, se pa prepirajo kdo bo sedel na prvih sedežih! Osli!« Vsi trije so se porogljivo zasmejali »Ce se oni vitez le ni lagal našemu beglerbegu!« je opozarjal Tahir. »Koliko je verjeti krščanskemu psu?« »Mislim, da se ni lagal,« je odvrnil Osman paša. »Pre- dobro mu plačuje naš Isa paša. Vitez Hans ga je obvestil tudi, da so jeli lani neverniki zidati po vaseh ali blizu njih tabore, male trdnjave z močnim stolpom in debelim zidovjem. Ponekod so utrdili vaške cerkve in jih zavaro- vali z jarki, bastiljami, ogradami, okopi, kulami, čvrstim obzidjem in močnimi vrati Na vrhovih visokih gora so pripravili grmade; zložili so velike kupe drv in postavili stražo in po več velikih nabitih topičev. Kakor hitro bi zagledala straža našo prvo četo. bi sprožila možnar in zapalila grmado. Goreči ognji in streli bi oznanjali v določeni smeri od gore do gore naš prihod in v nekoliko urah bi vedela vsa dežela, da prihajamo in od katere strani prihajamo« »Tudi tako ne uidejo našim handžarjem in verigam!« je pripomnil Uzeir paša. »Poslušaj me, Osman paša! Mno- go naših begov in ag poziva in zbira konjenike pod sveto zastavo prerokovo. V kratkem pohitimo za beglerbegom.« it 36 — 11. september 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 TRAGEDIJA SIVKOVE DRUŽINE IZ DOBLIŽEC Ničkolikokrat smo pi- sali o tem, kako prijetna je Kozjanska pokrajina in koliko prijaznega, razgiba- nega sveta skriva v svo- jih nedrih. Toda povsod ni tako. Usoda se poigra s človekom, kot bi bil lahkotna lučka na re^ra- tovem cvetu, ki ga otrok odpihne, sebi v prešerno In razposajeno zabavo. "V Dobližečah pri Vir- stanju živi družina Jane za Sivke; na navidez pri- jetnem gričku, za hišo se je razrasel gozd, ob cesti niže v grapi pa žubori potok. Toda ta idilična slika se hitro spremeni ob pogledu na lepo, komaj pred petimi leti zgrajeno hišo. Plaz, ki se je poja vil na vrhu hriba, je hišo . dobesedno preklal na dvo- je. Zdaj uničuje tudi hlev in vse, kar mu je na poti. Janez Sivka, zaposlen pri Cestnem podjetju v Celju, me je poiskal v uredništvu in mi povedal žalostno zgodbo. Odpravil sem se v Dobližeče. da bi videl, kako je. V hiši, ki je že nevarno poško- dovana, tako da že ogro- ža varnost Sivkove druži- ne, sem našel Janezovo ženo Marijo in najmlajše- ga sinka Iva, ki šteje osem let in hodi v osnov- no šolo v Podčetrtek. Na Marijinem licu so se po- znale skrbi zadnjih mese- cev. Tudi solza je kdaj orosila izmučena in za- skrbljena lica. Sedela sva v kuhinji, pred katero je še veža. Od mize, kjer sem sedel, sem skozi ve- liko razpoko, ki deli hišo na dvoje, lepo videl na dvorišče. Tudi na tleh, pod nogami, je režala ve- lika odprtina. Hiša je to- liko nagnjena, da se vhod- na in vezna vrata v kuhi- njo ne dajo ved zapirati. »Hiša je rahlo počUa, a komaj za spoznanje že pred zloglasnim potres- om,« pravi gospodinja Ma- rija. »Toda, ko je lani ju- nija zemljo stresel še po- tres, je plaz lezel po hri- bu, kot bi ga kdo porival in mu pomagal. Strokov- njaki geologi iz Ljubljane so ugotovili, da gre za globinski plaz in da se moramo iz hiše Izseliti. K nam je prišla tudi občin- ska potresna komisija in nas je dodelila v drugo stopnjo. Ko smo ugovar- jali, so nas porogljivo vprašali, če hočemo imeti dve hiši. Kot da se nisem s to prvo dvolj namuči- la,« pravi Marija in jok jo prekine. Sam sem si mislil: glej ironijo — zdaj imajo res dve hiši, ko je plaz preklal enct na dvo je... Marija skozi solze na- daljuje: »Ko so videli, da je stvar resna, so nas prekategorizirali v četrto. Toda medtem so v mo- ževem podjetju že precej sredstev dali tistim, ki so bili že od začetka v četrti kategoriji. Z je po 5 do 8 din, krompirja po 4 do 5 : din in paradižnika po 10 do 12 din..; Dovolj je tudi endivije, ki je po 6 do 7 ; din in solate v glavah po 8 do 12 din.^ čebula je po 7 din, kislo zelje po 10j din, zelje v glavah pa po 4 do 5 din.; Veliko je tudi fižola v stročju, ki sta-> ne 7 do 10 din, v zrnju pa 15 din. Ko-- renosk je po 6 do'8 din, peteršilj poj 9 do 10 din, špinača, ki pa je je zelo- malo stane 35 din za kilogram. Jajca j so precej draga, saj stanejo 1,70 dO; 1,90 din, smetana je po 24 din, skuta; po 20, maslo pa po 40 do 45 din za kg.: Tržnica je bogato založena tudi s sad-i jem. Tako je grozdje po 10 do 12 din, J hruške so po 8 do 10 din, slive po 5\ do 6 din, jabolka po 4 do 7 din in lube- \ niče po 5 do 6 din za kilogram. Zelo^ malo pa je na trgu gob, saj je letosj zelo slaba gobja letina. Nekaj je lisički po 25 din in jurčkov po 50 do 70 din.^ V teh dneh na tržnici pričakujejo večjo pošiljko ozimnice, predvsem; krompirja in zelja. Obljubljajo, da; bodo cene nekoliko nižje od malopro-;' dajnih. 1 Staša Gorenšek^ MODNA JESEN (KRILO) Moda, ki prihaja bodisi iz Londona, Pariza ali New Yorka, pušča za novo sezono veliko svobode pn izbiri lastnega stila in več modnih variant Tako kot je več vodilnih lini] pri vseh jesenskih oblačilih, tako imamo tudi pri krilu več mokmosti. Prevladujeta pa dve različni liniji. Večja novost je ravno, jladko, luhasto, enostavno krilo, ki je ozko in lepo oblikovano po bokih. Takšno krilo ima navadno razporek ob spodnjem robu — bodisi ~adaj ali ob strani, spredaj ga lahko poživ- ljajo gumbi in ozek usnjen pas. To pa je tudi že vse. Skratka enostaven kroj krila iz petdesetih let, ki pa zahteva visoko in vitko postavo. Za vse druge pa bodo dobrodošla krojeno mladostna krila, ki ne bodo nič manj moderna. Tako kot na primer potiskano krilo z majh- nimi gubami, prešitimi do višine bokov, ki se potem gubajo prosto, nezalikano. V pasu ima takšno krilo pogosto zavezano pentljo. Ali pa spet nabrano, okrog bokov ovito krilo, pri katerem se sprednja dela prekrivata. Naj bo takšno ali drugačno, za vse pa velja — dolžina malo ali veliko čez koleno. priporočamo v veleblagovnici T imajo pestro izbiro otroških čevljev, tako da vam bo odpadla skrb pri izbiri obutve za vašega šolarja. Ta model fantovskih čevljev ima zelo ugodno ceno: 149,00 din (št. 31 do 34) in 189,84 din (št. 35 do 38) V prodajalni Manufaktura, kjer vedno po- hitijo z m.odnimi materiali za vsako novo sezono, so že lepo založeni z jesensko- zimskimi tkaninami. Na sliki je 100 °o vol- nen veiur v 140 cm širini, ki ga lahko v osmih barvnih odtenkih kupite za 328,90 din. Praktične plastične posode, hermetično zaprte, v katerih spravljamo sadje, meso, delikatese v hladilniku, prodaja;.o v vele- blagovnici Tkanina od 13,30 do 31,65 din. Če že mislite na hladnejšo jesen, si oglej- te v prodajalni Ona-on nove modele pla- ščev iz originalnega ledna, narejene v Idealu Nova Gorica. Na voljo so v veli- kostih 36, 37 in 38. Cena: 1590,00 din. Sodobno oblikovana kozmetična ogledalat primerna tudi za manjše darilo, prodajajo na kozmetičnem oddelku Veleblagovnic« T. Cena: 53,49 din. §1. 36 — 11. september 1975 NOVf TEDNIK — stran 17 SPQRT NT - ŠPORT NT - ŠPORTA NT - ŠIH)Rr NT ^ SPaRT^^N^ KOŠARKA JESENSKI START Drugi deJ tekmovanja se jf pričea tudi v II. republiški med- občiaski, mladinsld in pionirski ligi. II. republiška li^a 8. kolo: Kovinar — Žalec »7:79, Šentjur — Velenje 47:57, Vitanje — Hrastnik 57:72 in Prebold — Zlatorog 66:68. LKSTVICA Mladinska liga: Šentjur — Kovlnotehna 45:89, Velenje — Hrast- nik 45:70, Pikapolonica — Kovlnotehna (kadeti) 34:71 in Kovinar — Elektra 20:0. LESTVICA Medobčinska član.ska liga: Šempeter — Polule 58:85. OB Velenje — Glin 0:20, Prebold B — Pikapolonica 56:88 in Študent — Ga- rant 78:63. UE.STVICA Pionirska liga: Prebold — Kovlnotehna 27:50, Šentjur — Hra.st- nik 44:46 in Ko\tnar — Elektra B:35. ODBOJKA PRIPRAVE ŠEMPETRA Odbojkarji TVD Partizan Šempeter so se že pričeli pri- pravljati za I. slovensko od- bojkarsko ligo. Zelje, da bi to dosegli, so že več let, vendar jim je kar trilu-at za- poredoma prvo mesto v II. re- publiški ligi vzhod »ušlo za las«. .S pripravami so pričeli v drugi polovici avgusta, vodi pa jih novi trener Miran Pi- pan Iz Celja: »Do sedaj smo imeli »koli petnajst treningov In reči moram, da so bili pre- cej ostri. Igralci radi priha- jajo na treninge, vendar zara- di dvoizmenskega dela je gle- de na ulgravaoje ekipe malo težje. Menim, da bomo do pričetica tekmovanja dobro pri- pravljeni. V pripravljalnem ob- dobju bomo odigrali več pri- jateljskih tekem. Tako bomo pripravili memorialni turnir Jaka dr. Korm, kjer bodo nastopili Fužinar, Braslovče, Gaber je In mi. Mislim, da Ste- \11ne privržence odbojke v Sa- \dnjski dolini ne bomo razo- čarali ter da bomo ob koncu prven-stva nekje v sredini le- stvice.« Pole^ članske ekipe so pri- čeli s treningi tudi mladinci In pionirji, vodi pa jih prej. šnji trener Dra^o Božič. T. Tavčar STRELJANJE AKTIVNOST NE POPUŠČA v Z^agrebu je bilo prvenstvo Jugoslavije z malokalibrsko pištolo serijske izdelave »Dru- lov« ter s pištolo proste iz- bire. Od Celjanov je v disci- plini pištola proste izbire 60 strelov, nastopil Marjan Do- bovičnik, ki je med štiridese- timi tekmovalci za.sedel 20 mesto s 516 krogi. Med slo- venskimi plštolarji pa sta bi- la na tem tvkmovanju pred njim le Gaber in Teržan. Zelo iep u.speh pa so v Zagrebu do- s«^li »plštolarji« iz Velenja, ki so tekmovali s serijsko pi- štolo »DruJov«. Tako je mla- dinska ekipa Velenja osvojila bronasto kolajno, vsekakor Iz- reden uspeh, še posebno za- radi tega, ker v Velenju Se nimajo strelišča za to orožje. Pri članih sta se »ba Velenj- čana Ing. Jure Mogilnlcki In Hinko Bola uvrstila med prvo dvejseterlco s pištolo »Dru- lov«, pri čeme« je prvi dose- gel 487 krogov, drugi pa 495 krogov. Dvanajstega in trinajstega septembra bodo v Celju zvez- ne športne Igre gradbincev. Med drugim bodo nastopili tudi strelci. Slovenijo bo za- .stopala strelska ekipa GRADI- SA Iz Ljubljane. Na željo ljubljanskih gradbincev, ki bi se radi člrabolje pripravili na zvezne Igre. je bil na streli- šču »Ingrada« prijateljski dvo- boj s celjskimi strelci. Pome- rili so se v streljanju z zrač- no puško. Po pričakovanju so zmagali celjski strelci. Vendar so tudi ljubljanski gradbinci streljali zelo dobro, saj so Izgubili dvoboj le s 15 krogi razlike. V kolikor bodo na •grah ponovili takšen rezultat lahko prlčakujk-jo prvo mesto. celjskih strelcev je najbolj- ši rezultat dosegel Jože Jeram 184 krogov, pri Gnuiisu pa Je bil na.jbol.j,^i Slavko Sla- no\nik 17" krogov. V nedeljo se bodo naJl)ol.išl celjski strelci s pišti.lo »Dru- lov« udeležili tekmo\ anja v Po«sto.>ni, TONK ja<;i;r VODI VINSKA GORA tinalik) tekmo sta odigrala Vlaska gora In Trnava v soboto v Gomllskem. Zmagala je Vinska gora z 2:1. Najboljši strelec občinske lige v spomladanskem delu je Drago Kugler Iz Vlnsek gore, ki bo prejel priznanje ObZTK, prav Uko pa bodo prejela priznanja prve tri ekipe. Vlnsk3 gora .Je ziislirženo postala zmagovalec lige v malem nogo- metu. Prikazali so nogomet, ki zasluži priznanje vseh udeležencev, ObZTK in TKS Žalec Za Mnsko goro so igrali: KeršiC, Lesjak. tsar V., Spegel J., Učakar B., Kugler. Kčakar D.. Usar M.. Drofenlk. Petek In Spegel F. Drugi del prvenstva se bo pričel 20. septembra. ADI VIDMAJER ROKOMET Začel se je pn-enstveni ro- kometni ples v severni skupi- ni druge zahodne zvezne lige istočasno pa tudi tetanovanje v republiški m savinjsko-koro- §ki consiki ligi. V soboto smo na Skalni kleti videli celj- ske fant«, ki bodo ponovno poskušali doseči oilj —- I. zveTno ligo. In takoj v začet- Icu moramo omeniti: »Točke v gosteh veljajo dvojno!« Zakaj tako? Zato, ker je celjsko moštvo toliko močno, da bo le težko doma iz^bi- lo srečanje (edina resna eki- pa bo Slovan) in da se bo prvenstvo »naginjalo« CJelja- nom ali ljubljan&kemiu Slova- nu šele po uspehih v gosteh. In Celjani so ravno v tem bili vedno slabši. Zato bo sobotno srečanje v Rovinju tembolj pomembno za moč- no pomlajeno ekipo (Delja. Cteljand so zaigrali proti Pi- ranu dobro. Reasultat 35 : 16 (19 : 7) pa je lahko precej dvomljiv. Zakao? Zabo, ker je Piran trenutno slatša eki- pa Jcot marsikatera repub- liška vrsta. Čudoviti streli z zaključnimi akcijami so vredni le polovico. Sele po srečanju proti Rovinju, ki je odlično zaiigral v Ljubljani, bomo lahiko nekoliko bolj re- alno ocenjevali vrednost celj- skega moštva. V prvi vrsti pa bo potrebno najti vratar- ja za celjsko moštvo. Mar- guč, vratar (3elja, lahko bra- ni izvrstno, toda tokrat je bil zelo nerazpolc«en in če bi prejel sedem ali osem 2adetkov, bi bilo v soboto dovolj. Za Rovinj bo potreb- no več. Zato pa nas rajsve- seljuje nastop Anderluha, ki je pokazal svoje strelce spo- sobnosti in bo s tem razbre- menil Levstika. Dobro igro pa so poleg omenjenih strel- cev pokazali Miha in Vlado Bojovič ter Luskar. Novi član repuli&ke lige, Minerva iz Griž, se je pred- stavila doma. V strečanju proti Poletu so domači fan- tje zaigrali v prvem delu slabo, (jostje so vse sko2ii vodili. Sele ob koncu so 2a- ger, ViTant in Prašnikar le dosegli prednost in zasluže- no zmagaU 29 : 24 (13 : 15) V nedeljo proti Dobovi bo potrebno pokazati mnogo bolj resno igio, kajti drugače bo okrog 2/00 gledalcev, ki so navdušeno spremljali prvo srečanje, razočaranih. Strelci za Minervo pa so tokrat bili: Virant 11, Žagar 9, Prašnikar 4, Kumerc 4 in Tumšek 1. Dekleta Smairtnega prvič sodelujejo v republiški ligi. V srečanju proti Izoli so pre- senetljivo zimgale 14 : 9. To je lep uspeh in Šmartno bo skupaj z Velenjem uspeš- no zastopalo celjski rokomet tudi v ženski konkurenca. V savmj&ko — koroški lig:i je Tehnomercator doma pre- magal Laško 32 : 29 (15 : 12). J. KUZMA KOŠARKA ODLIČNA IGRA KOVINOTEHNE Po zadnjih spodrsljajih vendar- le preporod celjskih košarkarjev. Na,tprej zmaga v pokalnem tek- movanju proti večno neugodne- mu nasprotniku Rudarju iz Tr- bovelj, ki je bila kot obliž za obe Izgubljeni prvenstveni tekmi v letošnji republiški košarkarski ligi in sedaj v soboto še zmaga proti trdemu nasprotniku Novo- teksu, ki je bila Izbojevana v. Igri, ki navdušuje ljubitelje ko- šarke. Tokrat je zJioj lil igral- cem Celja v potokih. Vsi brez Iz- jeme so bili zaslužni za lepo zmago, od že prekaljenih Igralcev T. Sagadina, Juga, Erjavca in Su- botlča do mlade garde Kralja, Kuljadija, Videča, Pipana, Golca in Štefanca. Tokrat so Celjani Igrali ves čas preslng v hitrem tempu, agresivno, kjer so svoje akcije tudi uspešno zaključevali z meti na koš. Tudi v obrambi so zaigrali bolje kot v prejšnjih srečanjih. Ce bodo Celjani tudi v prihodnje igrali takšno košarko kot proti Novoteksu, lahko priča- kujemo od njih še lepe dosežke. Trenutno so na 4. mestu v SKL. Včeraj je gostoval Fructal. ____________......■ .HLJUG^ NOGOMET ŠTIRI ZLATE TOČKE »Tokrat smo uspeli«. Tako so povedali po srečanju v Trbovljah Igralci NK Idadivar in dodali: »Enajsterica Andušič, Ramšak, Jovanovič, Reberšak, Cernlč, Sof- tlč, Hrlbernik, Kokotec, Dobrajc, Kuder In Brkovič, Je igrala kot ekipa, ki igra skupaj že več let. Lepo povezano, taktično zrelo smo srečanje odločili v 63. in 80. mi- nuti. Tu je najboljši celjski Igra- lec Reberšak z ostrima udarcema dvakrat premagal Stancerja. Sla- bih mest v moštvu ni bilo. Naš cilj Je, da to homogenost obdr- žimo do konca prven.stva«. Tudi poročilo Iz Smaxtnega nI slabo. Delegat srečanja Gorazd Badiura Je povedal: »Šmartno je bilo boljše moštvo v deževnem vremenu In na težkem Igrišču. Vsi domačini so Igrali dobro, to- da do odločitve je prišlo šele v nadaljevanju srečanja. Zadetke so dosegli Hrlbernik, Benetek In in Kompan. Ob koncu bi z malo več športne sreče domačini do- segli še kakšen zadetek«. Stir; točke je lep uspeh za obe ekitr:. Toda dobro igro bo po- trebno ponoviti tudi v prihodnje. Kladivar igra doma proti Drava, Sanartno pa v laoli. Se pred tem pa so na sporedu polftnalni tekmi za celjsfci nogometni po- kal. Smaxt.no igra doma proti Brežicam, 2alec pa proU Vele- nju. Srečanji sta bili včeraj v Smartnem in 2aIou. Celjski derbi I. Icola no-gomet- ne podzveae je prinesel neodlo- čen rezultat. Na težkem in ne- varnem terenu Ljubečne so igral- ci Olimpa igrali proti Opekarju 1:1 (1:0). Butinirana in tehnično boljša ekipa trenerja Ilije Ubavi- 6a je pokazala več .Toda borbe- nost In volja domačinov Je pri- nesla točko Opekarju, Strelca Muršič za Olimp in Osojnik za Opekarja. Za boljše rezultate in boljši nogomet pa bo potrebno na Ljubečnem čimprej dobiti pri- memo nogometno površino. _______.j.j£naMML ALPlNlSilCMI REŠEVANJE V SEVERNI STENI OJSTRICE Ccl.i-skl alpinisti so v sobo- to In nedeljo plezali na Okrešlju v vzhodni steni Ma- le Rinke, v Modčevi smeri Turške gore in južni steni Mrzle gore. Nad bivakom v steni O.j-strlce pa je Canžek s soplezak«'ni v soboto ponovil eno najtežjih smeri v Ojstri- ci »Zmaj«. V. +. V nedeljo sta vstopili dve navezi v Harletovo smer v severni steni Ojstrice. Med- tem ko je naveza Canžek, Žu- la In Bergant izplezala brez- hibno, Je v navezi Planiiišek, Dolžan prišlo do padta v drugem delu prečnice. Herle- tova prečnica, kot Jo alpini- sti Imenujejo, Je izredno tež- ka v prvi dolžini VI. —, drugi del Je nekoliko lažji in tu je ob prestopu okoli st<'h- riča zdrsnil Dolžan .Aleš. Pa- del je ca. 15 m v nihanju na spodnjo polico. Planinšek .fe padec zadržal, vendar jc Dolžan pri nihiinju udaril s koleni in glavo v steno. Po. škodoval si jc lažje levo. in težje desno kolen«, medt«-!« ko je glava (zahvaljujoč ple- zalni čeladi) ostala nepo.ško- dovana. Canžek mu je nudil takoj prvo pomoč, pustil re- zervno obleko in odhitel po pomoč v dolino. Pri pone- srečencu Je ostal n.jegov so- plezalec Planinšek Tone. Reševalci in alpinisti Celja in Šoštanja so že proti ve- čeru znosili potrebno reševal- no opremo na Klemenškovo, "b enih ponoči pa krenili po Koplnškovl poti nad steno i" ob svitu začeli z reševanjem. S pomočjo 200-metrske jek- lene vrvi 9o dvignili pone- srečenca preko previsnih pla- ti zgom,}ega dela stene in za njim še soplezalca. Ob 13 sta bila oba na grebenu In začel se Je hrredno težaven transport po Kopinškovi po- ti v Logarsko dolino. Akcija Je bila zaključena ob 18. uri. Kljub temu, da sta poško- dovani Dolžan .Aleš in Pla- nin.šnk Tone prest.ila noč z nalivom na polici v steni in nato še naporno reševanje, sta prispela v Logarsko dolino brez hujših posledic. To reševanje .ie bilo prvo težko in tehnično zahtevno re.ševan.ie v severni steni Oj- «true in je pokazalo, kako nujna je dobra oprema iz- vežbani ljudje in dosledno pozna\anjc stene, saj je pr- vi reševalec, ki se je spustil po jekleni vrvi v steno, pri- stal po 200 metrih točno pri ponesrečencu. Herletova smer beleži v svo- jih analizah precej padcev, ki so se pa vsi koneali sko- raj brez poškodb, ker je ste- na strma in v najtežjem de iu opremljena s klini. Edini smrtni žrtvi stene sta bila Dular In Zupan pred 15 leti ob zimske«! vzponu. 1 — Herletova smer, 2 — mesto padca, S — smer re- ševanja, 4 — smCT »Zmaj« CIC KEGLJANJE EVA IN VERA Dve odlični kegljavkl EVA LUDVIG bi VERA RAKITA, prva Kovinar Store, druga Hmezad Ža- lec, bo.sta nastopili v soboto v državni reprezentanci proti Ceho- slovaški. Ker pa je Istočasno tu- di republiško prvenstvo za posa- meznice, ne bosta nastopili v bor- bi za republiški naslov. Skoda! Toda nesoglasje in slaba pove- zava med republiškim vodstvom In državno reprezentanco ,je Veri in Evi onemogočilo na-stop na re- publiškem prvenstvu. Pozneje si bosta izven konkurence polskuša- le priboriti normo za državno pr- venstvo. Kljub temu pa bo celjska keg- IJaška vrsta na republiškem pr- venstvu številna. Med tekmoval- kami bodo tudi .Magdii Urh, Ja- nja Marine in Tanja Gobec. In ena od njih bi morala poseči v borbo za kolajne, to je za uvr- stitev med najbol.lšo tro.jko. TISOČ KEGLJEV "ŽELJA« Najboljši celjski in žalski keg- Ij.ičl so se v soboto in nedel.)0 borili v prvem nastopu na celj- skem obnovljenem kegljišču. Dru- 5;i nastop pa j« danes v Žalcu iia pravtako obnovljenih stezah. Torej novi pogo.ji so prinesli tu- di spremembo v vrhu najboljših. Do st-daj so najbol.lš" rezultate dosegli Tisovec (Cel.je) Kačič tn romašlč (Žalec), Ručig.ij (Ingrad), •^midt (.Aero) In Zore (Kovinar). Toda vsi ti rezult;»ti so mnogo stal>šl od nekdanjih. Sedaj je že znamka 900 kegljev pravi podvig. ■Številni kegljači, ki pa so pred tremi meseci dcsegli preko 1100 l(e;j:ljev. sedaj ne clnspžcjo niti «00 ~kegljev. V Ilustracijo navaja- mo najboljša. Tisovec 871 In Ka- čič 863. S časoma bo tudi tu bolje, pa čeravno gledalci razo- čarano gledbvjo, ko sthlaj kegljl manj skromno padajo pod meti najboljših celjskih kegl.iačev. i. KUZMA MISTERIOZNA ŽENA (ALI MOŠKI): HOP, (N)IMAM 301 stopala je na relaciji Ce- lje—Velenje. UstavU sem, kajti starejšim ljudem in še to oblečenim v črno (morda žalujejo) je pač treba po- magati. Potem sva se pelja- la. Avto sem ustavil za avto- busom v Vinski gori, ker je bil pač z nasprotne strani promet. Vzel sem fotoapa- rat in slikal, ženo v črnem namrečIPa glej zlomka, žena je pri tem zginila skozi za- prta vrata (tudi okna še ima moj fičak!) in ko sem dal naslednji dan film razviti, ni bilo na njem — nič! Priznam, to storijo sem si tanislil ,sa|n, da bi se pre- Tudi slUatli smo jo. Nič ne vidite? Pa res nimate domiš- ljije! Foto: Veritas pričal, kako lahkoverni so še nekateri ljudje v današ- njem času, ko pišemo leto 1975. Moja storija je pač na- stala na podlagi vseh prej- šnjih, ki so začele kot pijav- ke lesti v ljudi šiix>m po Koroški pa šaleški dolini. Savinjski, Celju z okoUco pa tja do šentjurskega konca. Ljudje so pripovedovali takš- ne stvari, da bi se same- mu Hitchcooku naježili lasje (če bi jih imel!) ali pa bi enostavno prenehal snemati grozljivke, ker so njegove že posnete prave nedolžne zgod- bice proti našim. Kaj pravzaprav ni bilo? Največkrat naj bi se pri Hudi luknji iz smeri Vele- nje—Slovenj Gradec pojavila ob cesti stoječa v črno oble- čena žena in ustavljala pred- vsem moške voznike. Potem je sedla na zadnji sedež in paberkovala o tem, kako bo tam, kjer bo letos veliko de- ževalo, prihodnje leto tekla kri in tam, kjer je letos padalo veliko toče, bo grme- lo od bomb. Potem je po- prosila za cigareto in skriv- nostno izginila. Zamislite si — iz drvečega avtomobila pri zaprtih vratih in oknih! Ja, izginila, kot izgine ciga- retni dim. Ogromno ljudi se je baje peljalo z njo in veliko šte- vilo prijav naj bi zapolnilo mape — predvsem — postaje milice v Velenju. Ko smo povprašali na celjski Upravi javne varnosti, če imajo res- nično kaj konkretnih prijav, so nam zagotovili, da niti ene! Ko smo brsikald dalje in iskali i2rvor te neprijet- no spletene zgodbice, nismo prišli daleč, ker enostavno tudi nismo mogli. Vsakega, ki smo ga povprašali, kje je to zvedel, jfe rekel, da od nekoga, za katerega ne ve ime, mu pa je taisti zagoto- vil, da je vse res. Ljudi je zajela skorajda panika in o tej misteriozni črni ženi so govorili povsod, kamor si prišel. Vse delo so odrinili na stran in speljali storije. Vsak je vedel nekaj novega in vsak je po dobri človeški domišljiji nekaj dodal. In potem se je začela širiti vest, da so črno ženo že prijeli in da jo imajo zaprto. Tudi, da črna žena ni žena, ampak moški preoblečen v ženo so govorili. Seveda so dodali še veliko drugega, takšnega, da se ti upira, če poslušaš, kaj šele, da bi napisal. V redakciji pa smo kasne- je razmišljali o tem pri- merčku, ki je zajel takšen obseg. Ali gre za človeka, ki je vrgel med množico nesla- no šalo in se zdaj smeji, kako jo je ta množica za- grabila in obglodala, kot da uima kaj drugega delati. Ali pa gre za premišljeno na- stavljeno akcijo, da bi ugo- tavljali, kaico ljudje hitro nekaj »zagrabijo« in kako hitro se da med ljudmi na- praviti panika. Ce gre za prvo, E>otem je to zelo, zelo neslano, če pa gre za dru- go, se pa je treba globlje za- misliti?! Radi se nasmejimo dob- rim zadevam, saj navsezad- nje nam je to v današnjem stehniziranem življenju po- trebno. Ni pa prav, da na sedamo takšnim plitkim za- devam. Širjenje lakšnih stva- ri bi morali v kali zatretJ ali pa jih prijaviti in poma- gati za to pooblaščenim, da jim pridejo do konca. Opu- stimo takšne storije in mi- stiko! TONE VRABL SKOK ČEZ LUŽO (4) ,3 Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Doktor BiH je zatem se- del za klavir. Poglej ga, pomislim, kako je vse- stranski. Tip .športnika, zdravnik in še klavir igra Iz kupa dolgih valjev na polički nad klavirjem je izbral enega ter ga na- mestil v odprtino nad tip kami. Z nogami je pritis nil na pedale in tipke so začele poskakovati v rit- mu vesele slovenske na- rodne pesmi. Medtem pa se je Bili držal z obema rokama za boke in- se po- zibaval. Trak s slovensko pesmijo se je odvijal, tip- ke so poskakovale, vsi pa smo peli. Tudi tisti, ki ne znajo slovensko. Ob robu traku je bilo namreč napri. sano besedilo v kratkih vrsticah in tako kot se je trak odvijal je ritmu sle- dil tekst. Ko sem Billu povedal, da imajo tudi pri nas mnogi takšne hiše kot je njegova (seveda brez ba- zena), se mu je obraz naj- prej podaljšal, nato pa razvedril: »Obiščem te,« je dejal, obraz pa se je zdaj podaljšal meni. Tako zdaj iščem dobrega pri- jatelja z veliko hišo, saj Bili gotovo ne bo prišel sam, v moji dnevni sobi pa je prostora za štiri od- rasle in dva otroka. Ce se stisnemo! Razumljivo je, da ima- jo v Ameriki takšne hiše samo tisti, ki se iz sred- njega razreda standarda pomikajo navzgor. Na dru- gi strani pa vidiš ogrom- na parkirišča dolgih av- tomobilskih prikolic v ka- terih so tisoči našli svoj dom. Mnogi Amerikanci vozijo svojo hišo iz kraja v kraj. Mnogo manj so navezani na določeno me- sto kot Evropejci. Selijo se iz države v državo, iz mesta v mesto. Ostanejo dokler se ne naveličajo aU uvidijo, da jih zaradi do- ločenih slabosti sosedje ne trpe. Nato sedejo za volan avtomobila hiše in hajd po širnih cestah. Po tujejo tedne, otroci običaj- no molijo noge skozi ok- na, žena kuha, mož p>a na^ bira kilometre Preden zaključim s sta- novanji še opis življenja v bloku. V bloku za lju- da s srednjimi prejemki. Stanovanja so praviloma zelo velika in strahovito draga, zat.o ni čudno, da imaš v mnogih blokih prazne prostore. Imaš ve- like stanovanjske hiše, kjer lahko stanovanje sa- mo kupiš in druge, kjer ga dajejo samo za meseč- no najemnino. Stanovanja kupujejo predvsem starej- ši zakonci, ki iščejo mir v prijetni soseski In imajo dovolj prihranjenega de- narja. Stanovanje, ki ima nekaj čez 100 kvadratnih metrov in je na razpolago v Clevelandu tik ob jeze- ru stane tudi do 80.000 do- larjev. Najemniško stano- vanje oziroma njegova ce. na pa je odvisna od več sestavin. Naj omenim sa- mo to, da je stanovanje, ki ima razgled na ježiero dražje od drugega za 80 dolarjev, najemnina pa je približno 450 dolarjev me- sečno. Jasno je, da jih nI veliko, ki si lahko privoš- čijo tolikšen Izdatek za stanovanje. Podzemna garaža je og- romna, vrata pa odpreš iz avtomobila s pritiskom na »električni odpiralec«, ki ga imaš stalno v vozilu. Po kratkem hodniku pri- deš pred dva lifta izredne hitrosti, saj kljub števil- nim stanovalcem čakaš da dvigalo le nekaj sekund. Zaradi selitve pa smo ne- kega dne le čakab' nekaj minut. Ko smo hoteli po stopnicah nihče ni vedel kje so. Tudi Američani, ki stanujejo tu že več let ne. Dvigalo se v zadnjih treh letih m nikdar pokvari- lo!!! Skozi vhodna vrata lahko gredo le stanovalci, ki imajo ključ, vsi drugi pa pokličejo s telefo- nom številko stanovanja. V pritličju sta urejeni dve veliki dnevni sobi — spre- jemnicd — z globokimi fo- telji, mizicami in zelen- jem. Na voljo so vsem stanovalcem, prav tako kot ogronma dvorana v zad- njem nadstropju, name- njena družabnim priredit- vam. Tako lahko vsak sta- novalec rezervira dvorano za »party«, najame nata- karje in ima zabavo. Hod- niki, s katerih prideš v stanovanja, nimajo oken. zaradi do skrajnosti izko riščenega prostora. Stano- vanja so velilca, večinoma pa brez naših težkih omar, ker so v stenah vgrajeni »lookerji« za obleko in razno kramarijo. Ob vsa- kem bloku je bazen, ne- kateri pa ga imajo na strehi. Koplje se malo lju- di, vendar ob vsakem ča- su. Uve upokojenki sta ra- di plavali ob dveh zjutraj. Vsak blok ihia tuda ure- jeno sprehajališče za pse, kamor jih stanovalci vodi- jo ob prvem mraku, saj bi bilo na ulici prenevar- no. Bazen ima tudi skozi vse p^etje stalnega »čis- tilca«, običajno dijaka, ki pazi tudd na kopalce. Ko je nekega dne starčka med kopanjem zadela kap, sta se od šestih drugih kop^J- cev na ležalnikih dvignila le dva in pogledala kaj se je zgodilo. Vse na razpo- lago, hkrati pa grozovita, nam nepojemljiva osam- ljenost, (se nadaljuje) Vsak blok svoje ograjeno dvorišče in seveda svoj ba- zen, vse skupaj pa tik ob jezeru Pogled na »stanovanjslco »osesko« z Empire State Buildinga Med ogromnimi nebotičniki tudi takšen »dvorec« s stolpičema Piše MILAN SENIČAR NOVI rEDNIK - Glasilo občmskib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina m oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik. Bojan Volk, tehmčni urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mllenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrteij - Izdaja ga C5GP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din poUerna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« LJubljana - Te- let uredništvo -ffi-SeS m 23-105. mali oelasi In naročnine 22-800