Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman Telji: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
I^aznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsalc dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
^tev. lOS.
V Ljubljani, v sredo 16. julija 1884.
LetiTilt XII.
Predragi volilei v Celjski okolici!
(Dalje in konec.)
Vam, spoštovani možje v Celjski okolici, kteri imate kakšen zaslužek pri takih ljudeh, ki nas pisano gledajo, Vam znabiti nekteri grozijo, da ne boste imeli več zaslužka pri njih, že volite naše slovenske može v občinski odbor. Takim možem rečemo to-le besedo:
Pošten Nemec Vam zavolj tega ne bo nobene krivice storil, če Vi kot pošteni Slovenci daste Slovencu svoj glas. če Vam pa nasprotniki našega ljudstva hočejo storiti kakšno škodo, ako pokažete očitno pred svetom, da nočete zatajiti svojega naroda in se odpovedati svojim pravicam, če Vas res hočejo s tem strašiti, da Vam ne bodo dali niČ več zaslužka, — se vendar zavolj tega ne smete prestrašiti, da bi ostali morebiti rajše doma, ali pa da bi potegnili z Vašimi nasprotniki. Proti lastnemu prepričanju in zoper svojo vest ne sme človek nikdar ravnati.
Naši Celjski in drugi nasprotniki, kteri znabiti s tem strašijo in žugajo, naj le pomislijo, kaj bi bilo, če bi se mi pogovorili in bi sklenili, da jim ne bomo več delali in ne ž njimi občevali in jim tudi nič več skupiti dali. V Celji je tako dosti takih poštenih prebivalcev, kteri nam niso nasprotni. Tem pravičnim ljudem damo mi zaslužiti, pa tudi oni nam.
Pošten delavec dobi že delo in zaslužek, če ne pri nasprotnikih našega naroda, pa pri poštenih Slovencih in pri poštenih Nemcih. Eavno s takim ravnanjem kažejo naši nasprotniki, ki se imenujejo „li-beralce", da niso liberalci. Ime liberalec pomeni namreč: „Vsakemu svoje"; če pa tirjajo ti krivi liberalci, da bi jim Vi prodali za denar, za zaslužek, za par litrov vina ali za nekaj smodk Vaše glasove, kažejo s tem, da hočejo imeti oni vso oblast nad Vami v Vaši občini in da Vam in Vašim rojakom nič ne privoščijo.
Dragi možje!
Borba bo pri prihodnjih volitvah gotovo zopet huda, velika in viharna. Naši nasprotniki bodo znabiti zopet čez nas okoli lagali, nas ene ali druge reči po krivem dolžili in morda še celo pri sodnijah nas po krivem zatožili. Na ta način bodo hoteli morda nas in Vas strahovati ali pa se drugače z dobrim prilizovati. Vam ponujati posebno v dnevih volitve vino, smodke in tudi denar, pa ne dajte se pregovoriti in ob poštenje spraviti. Slišali smo že, da ponujajo nekteri naši Celjski nasprotniki našim možem v Pečovniku in v Lokrovcu po 2 in 3 gold. za tisti dan, da bi šli naši možje z nasprotniki volit. Mi pa Vam rečemo, varujte se tega podkupovanja, ker taki, ki ljudi z denarjem podkupujejo in tisti, ki se dajo tako podkupiti, bodo po postavi kaznovani, če se pri sodniji zatožijo. Toraj ne jemljite Judeževih grošov od naših nasprotnikov, ki so za Vas zelo nevarni.
Naj nihče od volitve ne izostane, rekoč: „Toliko dela imam doma ali na polji!" Za tega voljo še nihče ni obožal, če je delo opustil na dan volitve in tudi Vi ne bote škode trpeli, če Vam delo zaostane za en dan. Toda cela Vaša soseska bi utegnila grozno škodo trpeti, če le eden izostane od volitve. Nihče naj tudi ne reče: „Ej, bojo že drugi tudi opravili volitev brez mene." Dragi moj, ki tako govoriš, pomisli, da bojo res opravili drugi brez tebe že tudi volitev; toda kako jo bojo opravili? Tako, da se boš pozneje silno kesal, ko boš zvedel, da v tvoji soseski gospodarijo možje, ki nimajo za tebe in za tvojo sosesko nobene ljubezni, nobenega srca.
Predragi sosedje! Pomislite tudi, da pred ne-kterimi leti, ko je bil naš župan gosp. Prohlich, so mestjani hoteli, naj se od naše okolice odtrgajo: Gaberje, Lava, Breg in Sovodna, in naj se pridružijo Celjskemu mestu. Pomislite, koliko reče stroške bi morali potem mi prenašati, če ostanemo pri manjši okolici; koliko veče stroške in davke pa bi morali
trpeti tudi tisti, ki pridejo iz teh vasi pod Celjsko mestno sosesko.
In ravno to smo zadnji čas že večkrat slišali, da se utegne zopet poskušati, namreč da se odtrgajo imenovane vasi od Celjske okolice in se pridružijo Celjskemu mestu, če zmagajo možje, ki so privrženci nemško-liberalne stranke.
Kako bi ta nemško-liberalna stranka gospodarila za našo okolico, če zmaga pri vohtvah, razvidimo tudi iz sledečega: Lani smo pri seji občinskega zastopa Celjske okolice enoglasno za dobro spoznali in sklenili, da lova ali „jage" v Celjski okolici ne bomo oddajali več na sedem let, temveč le na tri leta. To smo pa storili za tega voljo, da lovska družba ne bi preveč prizanašala zverinjati, ki našim sadonosnikom dela toliko škode. Kajti, če se lov oddd na sedem let, se zaredi preveliko zajcev itd. na veliko škodo našemu gospodarstvu in poljedelstvu.
S tem sklepom je bil zadovoljen tudi naš župan Malle. Sklenilo se je, da se ima lov očitno oddati po dražbi ali licitirengi, ki se mora ob pravem času razglasiti ali oklicati. Kako smo se pa začudili, ko nekoliko dni po tej seji zvemo, da je ta lov oče župan po neki dražbi, za ktero pa skorej nihče ni vedel, oddal dr. Stepischneggu, in sicer ne na tri leta, kakor smo sklenili, temveč kar na sedem let, pa še po tako nizki ceni, namreč za 60 gold. na leto, med tem, ko nam je lov do zdaj vendar na leto nesel 155 gold. Proti temu nepostavnemu, samovoljnemu, za našo okolico tako škodljivemu ravnanju našega župana smo se pritožili pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ki je tudi uslišalo našo pritožbo in ukazalo, da mora župan še enkrat lov dati na dražbo ali licitirengo, in sicer ne na sedem, ampak na tri leta. Lov se je morala licitirati še enkrat. To se je zgodilo in zdaj dobiva naša okolica od njega na leto ne 60 ampak 350 gold., to je tristopetdeset gold.
Glejte kakšno škodo bi naša soseska trpela, če bi se mi slovenski odborniki ne bili oglasili ob pravem času in bi se ne bili pritožili proti nepostav-
LISTEK.
Slal3i časi.
(Konec.)
To javno mnenje bi dobilo dobrih zaveznic tudi T ženskah. Njim ostajajo vsi križi z otroci, gotovo bi se tedaj vstavile poželjivim možem, ako bi jih podpiralo javno mnenje. In slednjič sreča velike večine človeštva je pač toliko vredna, da bi slednjič tudi država postavno kaznovala one, ki se ženijo na roke ali pak so očetje brez kruha.
Take so obe šole. Prva nad mero optimistična, druga kar se dd pessimistična — ktera ima prav?
Kje je resnica? V sredi kakor vedno. In to srednjo pot hodi krščanstvo. Krščanski ekonomi niso še nobenega sistema v tem smislu postavili, ko bi ga hotli, imeti bi moral svojo podlogo v besedah božjega odrešenika: „Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegovo pravice — vse drugo Vam bo na-vrženo. Ne skrbite, kaj bote jedli, ali kaj bote pili, kako se bote oblačili — za vse to skrb6 pogani — vsaj vaš oče nebeški ve, da vsega tega potrebujete."
Evo — to so besede, ktere naj so podlaga krščanskemu svetu. Da, resnično je, da revščina je velika — in bo še večja. Bolj ko se bo svet namno-
žil, več bo proletarijata, bolj obširen tisti stan, ki grozi celemu svetu — a najbolj svojim zatiralcem —• „GrosseDinge sind imWerden", pravi dr.Scheicher v svoji brošuri „Der Clerus und die sociale Frage". Velike reči nas čakajo — da bi nas pač dobile pripravljene. Velike ideje se v krvi rod^ tudi ta velika ideja bo prelila potoke krvi, preden bo svet spoznal, da ni nič, ako zapusti Gospodovo besedo in njegovo postavo. Mislečimu človeku se mora res čudno zdeti, da je tolika revščina pri tolikem napredku mogoča! Še bolj to, da v deželah, kakor na Angleškem, Holandskem, Francoskem, kjer se vedno in vedno po gotovih listih v tiradah proslavlja ljudsko blagostanje, da v teh deželah ogromna večina skoraj lakote poginja!
Človeški duh je dosegel, priplezal do visokega vrhunca napredka in omike. V ti nenavajeni višini prevzame se in ponavlja besede osobnega angelja: „Non tibi serviam". Ne poznam te, ne bom ti služil. Ni ga gospoda nad menoj, djal je Faraon. Človek je sam bog — tako misli in govori dandanes z redkimi izjemami svet. Bog pa hoče brezpametnemu svetu pokazati, kako slab bog da je, mu odvzame blagoslov svoj. In ta razum njegov, na kterega se toliko ponaša, ta bo vzrok njegovega padca.
Treba je delati, kaj pa da — kdor ne dela, naj tudi ne pa treba je, da se prvo s tem in dru-
zega ne pozabi. Tudi moliti, skrbeti za edini namen, kterega ima človek na svetu doseči, je potreba. Ako bo pa delal in molil, bo pa tudi toliko pridelal, kolikor potrebuje. Bog, ki je djal Noetu in njegovim sinovom, pojdite, množite se in napolnujte zemljo, bo tudi skrbel za človeški rod. Nikdar ne bo tako daleč prišlo, da bi ne imela zemlja kruha za vse ljudi, zato je bojazen Malthus-ova protikrščanska, nekako deistična, nasprotuje previdnosti in dobrotljivosti božji.
Sredstva njihova pa moramo kratko malo zavreči že sama na sebi, še bolj radi posledic, ki bi utegnile iz njih nastati.
Vsak človek ima pravico in to absolutno pravico, ako je drugače zmožen, k razširjanju človeštva pripomoči. Ti pravici se dotični lahko sam prostovoljno odreče, a nikdo pod solncem mu je ne smo vzeti zoper njegovo voljo. Kaj hočemo misliti o zakonskem zdržanji? Namreč da bi zavoljo golj zložnosti zdržno živel ? Ti gospodje pač ne poznajo ali pa nočejo poznati človeške nature. „Naturam exepellas furca". Naj bo človek kterikoli iz edinega namena, da bi lahko v prihodnje zložno živel, ne bo zdržno živel, pač pa bo vporabljal v zakonskem življenji sredstva, kterih no maram navajati. Gorje deželam, kjer jo materijalizem že v svetišče zakonskega življenja zašel.
—L
nemu ravnanju našega od nemških liberalcev odvisnega župan«. 290 gld. na leto bi imela naša okolica gotovo škode, to znese v sedmih letih, za ktere je župan Malle lov oddal, 2030 gold., to je dva tisoč trideset gold.
Še eno reč Vam moramo povedati. Lansko leto je slavno minieterstvo hotelo prenare^ti nekoliko šolsko postavo in sicer v tem, da bi otroci smeli le 6 let v šolo hoditi, v sedmem in osmem letu naj pa vsaj ob poletnem času doma ostajajo, če tako želijo stariši ali če tako tirja cela soseska. Vsi kmetje smo bili tega srčno veseli. Kaj pa stori naš župan Malle'? Nemški liberalci, vedni nasprotniki našega ljudstva, mu naredijo neko pismo in to je on v imenu cele naše soseske kot župan podpisal ter na Dunaj poslal. Kaj pa je stalo v tem njegovem pismu? Tirjal je, da morajo otroci kakor poprej, tako tudi v prihodnje celih osem let brez olajšanja v šolo hoditi.
Vprašamo Vas, ljubi sosedje, ali je smel župan v Vašem imenu za to prositi? Gotovo ne in tudi mi podpisani odborniki smo na Dunaj k državnemu zboru poslali drugo pismo, rekoč: Župan ni imel pravice pisati v imenu cele okolice, da naj otroci, kakor poprej, celih dolgih 8 let šolo obiskujejo, temveč naj se na željo starišev ali na prošnjo cele občine v 7. in 8. šolskem letu podeli nekoliko polaj-šanja. — Iz tega zopet lahko sprevidite, kako bi za Vas skrbeli nemški liberalci in njihovi pajdaši, če dobijo v roke našo Celjsko okolico.
Pred zadnjimi občinskimi volitvami so Vas, predragi sosedje, zviti ljudje motili in plašili tudi s tem, da če bodo naši možje izvoljeni za občinske odbornike, se bodo davki pomnožili, ker takrat bi naš prečastiti gospod knezoškof 10.000 ali 14.000 goldinarjev tirjali nazaj, ktere so darovali za zidanje poslopja šolskih sester. Žalibog, da so se nekteri dali zapeljati po teh grdih skozi in skozi lažnjivih besedah ter so volili može od nemško-liberalne stranke za občinske odbornike.
Zdaj pa, mislimo, da ste se že vsi prepričali, da je bilo tisto govorjenje o 14.000 goldinarjev le sama zanjka, v ktero so hoteli vaši in naši nasprotniki vloviti nevedne ljudi. Nikar ne verujte takim brbljačem, če Vas utegnejo zdaj zopet s tako ali enako neresničnostjo motiti. Blagi naš knezoškof še ne mislijo na to ne in tudi nobene pravice nimajo od naše soseske tirjati povračilo za tiste denarje, ki so jih dali za zidanje šolskega poslopja.
Pridite tedaj gotovo vsi k volitvi, ostanite pri volitvah vsi tako dolgo, da pride vsak na vrsto; ne cepite glasov tako, da bi znabiti eden ali drugi rekel: „Tega pa že ne volim, ta mi ni všeč". Če bi Vi tako ravnali in bi ne volili vsi kakor eden mož ravno tistih mož, kteri so zapisani na posebnih listih, ki jih Vam tudi pošljemo, boste s tem pomagali k zmagi le našim in Vašim nasprotnikom, nam vsem in Vam samim sebi v škodo in sramoto.
Naši nasprotniki bodo prišli vsi od prvega do zadnjega, kakor eden mož k volitvi in bodo brez razločka vsi le onim in tistim svojim možem dali svoje glasove, ktere si bodo poprej izbrali za občinske odbornike in namestnike.
Toraj predragi prebivalci, boditepre-vidni in pametni in ne izpustite pri volitvah nobenega teh mož, ktere mi volimo in jih tudi Vam priporočamo. Pomislite, da bo znabiti ravno od enega ali dveh glasov odvisna našain Vaša zmaga, ali pa propad, sramota, škoda in nes reča.
Skrbimo toraj vsi, da ostanemo sami gospodarji v naši soseski. Ravnajmo, kakor zahteva pravica, postava, poštenje in blagor naše občine!
Gorje panašimizdajalcem inJudežem Iškarjotom! Se enkrat: Ne vdajmo se!
V Oelji, meseca junija 1884.
Valentin Zupane, Matevž Glinšek, Jožef Lednih, Matevž Flanin^ek, Janez lialoh, Martin Breznik, posestniki na Zgornji Hudi nji; Miha Vošnjak, Franc Kajnis, Franc Kumerer, Franc Kmecl, posestniki v Celji; Jernej Ziipane, Jožef Amer^ek, Martin Kru^ie, Martin I^ednik, Anton Kovač, (ia^per Dermel, Jožef Kru^ič, Jakob Tjednik, Anton Jezernik, Jožef Lednih, Jernej Štor, posestniki v Lokrovcu; Jožef Mutec, Martin Kuder, posestnika v Levcu; Martin Mirnih, (iašper Jirežnih, Frane Dhnec, Franc Kodela, Frane I/iporseh, posestniki v Medlogu; Martin TurnM-, Jožef Zaffode, Janez Hhrohar, posestniki na Bab-nem;	Krušič, Janez Lipovšek, posest, na
Lož niči; Franc Korošec, Martin Kurent, Jožef Levičnik, posest, na Šmiklavškem hribu in na Bregu: Miha Žnidar, Lnka Vrečar, Andrej Bobnič,
Martin Hlačer, Anton Žnidar, Martin Žnidar, Atidrej Žnidar, Franc Majer, posestniki v Koš niči; Janez Žohar, Matevž Mimik, Franc Korže, v So vodni; Janez Zupane, Janez Hrašan, Valentin Črepinšek, 3Iutevž Vozu, posestniki v Gaberji; Franc Ostrožnik, posestnik na S p o d n j i H u d i n j i; Andrej Sribar, Janez Jezernik, Jožef Kodela, Franc Krajnc, Jernej Kandolf, Matevž Cocej, J. Boje, posestniki na Dobrovi; Martin Klenovšek, Martin Vrečar (Vipotnik,) Mat. I^gvart, posestniki naPečevniku; Anton Skorjanc, Franc Šorn, Vincenc Zupane, Jur Šorn, Maks Vidcmšek, Anton, Vazarinc, posestniki na Ost rožnem; Martin FolavM-, Kari Šah, posestnika v Liscih; Janez Krušin in Miha Škraber, posestnika na Lavi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. julija.
]Votrauje dežele.
Večkrat smo že opozorili naše čitatelje, da ima nemški „Scliulvevein'-', čegar odložki se tudi v Ljubljani nahajajo, svojo zibel v Berolinu. „D. Ztg." opozoruje svoje čitatelje na novo izšlo nemško knjigo „brezupui položaj nemških trpinov po Avstro-Ogerskem". Profesor Wattenbach ondi z ginljivim glasom toži, kako slabo se Nemcem v Avstriji godi in prosi „Schulverein" pomoči za-nje. Kdor še ne veruje, da ima „Sehulverein res svoje korenine v Berolinu in da je to le šola, ki bo izučila pijonirje za nemški most od Belta do Adrije, kupi naj si knjigo in prepričal se bo sam.
Sleparija, nič kot sleparija, vsklikniti mora vsak, komur je nemška politika v Avstriji znana. Nemci v Severočehih mislijo pod vodstvom dr. Schneiderjevim napraviti novo nemško-narodno stranko z naslednjimi načeli: 1. Stranka bo nemško-narodna in stopi v življenje za cesarja in cesarstvo, ob enem hoče pa tudi braniti pravice dru-zih narodov na podlagi temeljnih postav. 2. Stranka bo imela nalogo za to skrbeti, da se bo v državnih zadevah povsod čutil merodajni nemški vpliv. 3. Stranka se po pečala posebno z narodno-gospodarskimi vprašanji. Program je prav čeden in nič mu ni reči, ko bi se ga le tudi Nemci vestno držali. Kje pa je še kdo pri Nemcih videl, da bi jim bila v resnici ravnopravnost, kakor jo tukaj za druge narode obetajo, kaj mari, kedar se gre za njo in njeno vpeljavo v resnici! Volk-mesar in pa Nemec gospodar, je pač eno in tisto! Več se nam ne zdi potrebno omenjati.
Po Galiciji še po mnogih krajih vsled poslednjih povodnji vode stoji, da je groza. Marsikje je propljavlena ravnina jezeru podobna. Ljudje, ki so hoteli še enkrat sejati, zavoljo prevelike stoječe vode ne morejo in tako ne bo druzega ostalo, kakor prej ko prej deželni zbor sklicati, ki bode sklenil uravnavo rek, ter se bode moralo delo takoj pričeti, da se prebivalstvo obvaruje lakote. Povsod se na-pravljajo javni shodi, in povsod sklepajo resolucije, ktere se vse na to glase, da bi se skoraj deželni zbor sklical. Ouje se tudi, da se misli grof Taaffe sam tjekaj podati, da se prepriča o velikosti nesreče. Oblastnije naročile so uradom, naj se kolikor moč, hitro podvizajo s predložitvijo statističnih podatkov, da se bo na Dunaji natančno znalo za velikost napravljene škode.
Francozi se jako laskavo izražajo o minulih volitvah po Avstriji. „Rep. Fran^." omenja volitev po dolenji Avstriji in po Moravskem, konečno pa še onih v Praško trgovinsko zbornico, in pravi, da jo z radostjo in ponosom navdaja zavest, ktera se je Slovanov in druzih nemškim liberalcem nasprotnih mož polastila. Svedoči nam, da se bodo volitve v državni zbor, ki bodo bodoče leto, popolnoma v slovanskem smislu izvršile. S kakošno nado, s kakošnim napuhom, pravi „Eep. Fran?.", drli so liberalni Nemci povsod na volišče, in — kako sramotno so povsod propadli. Oe tudi so po dolenji Avstriji obviseli na poslednjem žeblji, ker letos niso pripustili še petakarske garde na volišče, drugo leto jim ne bode nobeno zdravilo pomagalo, da ne bi popolnoma propadli. Slovanom nasproti pa se mora priznati, da, odkar je minister Taaffe, so ves čas skrbno na to obračali, da so si politično utrjevali tla, kjer sedaj stoje, in s tega stališča jih sedaj ne bo vsaka sapa vrgla.
Huda vročina razburila je kri tudi našim bratom Hrvatom v poslednji seji na 13. t. m. Opozicija je bila zopet silovito razburjena. Ko so jo prečital zapisnik, predlagal je Kamen ar, zbornica naj izreče svojo nevoljo predsodništvu, da je sklicalo sojo na nedeljo. Pisači(= in T u š k a n sta predlog podpirala, V o j n o v i (• sklicaval se je pa glede tega na druge narode, ki imajo tudi ob nedeljah svojo seje. Krestič je opravičeval podpredsednika s tem, da je sklical sejo na nedeljo, ker je želel pri tej Inidi vročini obravnave kolikor mogoče podvizati, da bi jih poprej završili. Temu opravičevanju jo pa oporekala hudo levica. „Sram vas bodi! Ali ste kristjani?" zavpije Kutozovi«, nakar zopet na desni zagromi in ropot nastane. Jo-sipovič skuša, kolikor mogoče pomiriti, toda zastonj. Na levici začno zopet: „Vi brezbožneži, ve ničevne
prodane duše!" Na desni kličejo na red. Sliepče-vič" pokaže na Kutozovica, rekoč: ,;Temu tolovaju naj se dd ukor!« Na kar se desna oglasi, rekoč: „Venkaj ga vrzite!" Kutozo vi č pa pravi: „Le semkaj mi pridite in poskusite!" Tuškan: »Komur je dmgo začeti, le semkaj, tako ga bomo zdelali, da bo še za berača preslab!« Da bi se nedostojnosti konec storil, zahteval je Vojuovic od predsednika odgovor glede svojega predloga, kar mu je taist tudi takoj storil. Takoj na to so jeli debatovati o neza-visnosti sodnikov in so koneČno § 2 vladnega predloga sprejeli. Vročina v dvorani je znašala 30 stopinj po Celziju.
Dunajska vlada je pisala ogerski vladi v Buda-peU, da roka roko umije! „Zgradili smo na vašo korist Arlsko železnico, s ktero smo odprli vašim žitnicam in hlevom pot na kulturni zahod, sedaj je čas na vas, da se poprimete z vso resnostjo vrav-nanja železnih cest in dolenje Donave!" Tako je Dunajska vlada govorila in še pristavila nado, da se bodo Madjari izvestno prej ko prej dela polotili. Popolnoma pozabila pa je pristaviti, da naj bi tudi dovolili priklop bodoče Dolenjske železnice na Hrvaške oziroma državno-ogerske in bosanske, kajti z dolenjsko železnico tako dolgo ne bo resnice, dokler Ma-djari ne dovolijo priklopa pri Karlovcu ali pa kjer koli si že bodi drugod na državno - ogersko progo Zagreb-Reka, od koder se bo železnica potem v Bosno speljala.
Na Of/erskem so se naveličali političnih pretepov in počivajo. Opozicija vsedla se je v kot in se s tem tolaži, da bo morda še danes, in če danes ne pa vsaj jutri z vlado obračunila. Vlada pa pripravlja, kar bo za budget potreba in druge malenkosti, ki se bodo potrebovale za podaljšanje državno-zborske dobe na pet let in pa za preosnovo gosposke zbornice. Vse to pride na dnevni red že v prvem zasedanji, če bodo poslanci toliko miru dali in se morda ne bodo v zbornici stepli med sabo. Vrh lega imajo pa že pripravljeno: predlog o nasadbi tabaka, preosnovo rudarstva in vodne pravice, vravnavo Donave. Posebno na srcu jim mora biti uravnava Dolenje Donave, ako si hoče Ogerska ohraniti častno mesto v Evropi in v Avstriji.
Znano je, da se je ob svojem času Dunajskim Mdovskim Mvinakim predkupovalcem prepovedalo prekupovanje pitane živine, ktero so taisti potem še z velikim dobičkom mesarjem prodajali in tako ceno mesa nezmerno podražili. Ob enem se je pa Dunajski živinski trg zopet oživil v svoji prvotni obliki, da je namreč mesar zopet smel naravnost kupovati od živinorejca in ne še le od židovskega komisarja. Vsled tega so židje s pomočjo ogerske vlade, ktera jih silno neguje, vstanovili lasten živinski trg v Požunu, na kterem bi oni zopet sami vse ogerske in drugih deželd prignane pitance pokupili ter bi tako Dunajski živinski trg glede prigona živine na suho postavili. Vrh tega so pa še skrbeli za zdatno število agitatorjev, ktere so razposlali po Ogerskem in po sosednji Galiciji; tisti skrbe za to, da kolikor mogoče mnogo živine pokupijo in jo v Požun spravljajo. Tako je nedavno tudi prišel v Galiciji na postajo Luzan Lvov-Črnovške železnice tak živinski prekupec in je hotel oddati nakupljeno živino v Požun preko Ogerskega. Načelnik postaje pa živine ni hotel sprejeti. Prekupnik pritožil se je po brzojavnem potu v Levov in od ondot je dobil odgovor, da ako hoče živino po Lvov-Črnovški železnici v Požun poslati, mora jo poslati po avstrijskih železnicah preko Oderberg-Sillein in ne po Ogerskih preko Stanislava-Sterny-Ohyrow-Legenymi-haleji-Budapešt. Nekaj enacega se je tudi na postaji Snyatin prigodilo. Proga preko Oderberg-Sillein je mnogo daljša memo one na Budapešt in vsled tega tudi mnogo dražja. Toda kaj se hoče, vsak za svoje skrbi. Tudi tukaj velja nemški ocvirk: „Haust du meinen Juden, so haue ich deinen Juden!" Sa-pienti sat!
Tnaiije držare.
Novo bolgarsko ministerstvo sestavljeno je sledeče: Predsedništvo je prevzel Kar a vel o v, ob enem pa finance in oddelek za javna dela; Tzanov zunanje zadeve. Sla vecko v notranje zadeve, Radoslavov pravosodje in Karolov prosveto. Predsednik kamore, pravijo, da bo Sta m-jjorov.
Narodni praznik na 14. dan julija so na Francoskem vendar-le praznovali. Svečanost pri Strassburškem spominku bila je sijajneja, kakor vselej poprej. Več nego 200 društev zbralo se je ondi in so mimo spominka defilovali. Gospo so prišle v žaloobleki ter so 20 velikih vencev po spominku obesile, množica pa je vpila: „Živela Francija!« Vojake so pozdravljali, rekoč: „Živela armada!« Nekterim anarhistom, ki so mislili ondi napraviti demonstracijo, se je žvižgalo. Na nekem hotelu jo visela nemška zastava. Mladina jo je na drobne kosce raztrgala in za po vrhu pa še okna pobila.
Na Laikem pričakujejo zopet premembe v ministerstvu. Vojni minister, g. Ferrerp, jo sedaj na dnevnem redu in to zarad bolezni. Že ko so je prva preosnova v kabinetu vršila, je mož prosil, naj bi ga odpustili iz službe, toda Lahi tega niso hotli. Ob času, ko bi bil moral zastopati vojaški budget v karaori, je bil bolan in je svojega tajnika, polkovnika Pelouxa s tem opravilom pooblastil, kteri ga je tudi častno rešil. Če bi bil le nekoliko v višji
službi, potem ni noben drug za vojnega ministra kakor on; kajti na Laškem je navada, da je vojni minister vedno eden najvišjih generalov, toraj z polkovnikom Pelouxom ne bo nič.
LaSki kralj Humbert čuti se razžaljenega, ker je v španjski kamori minister Pidal proti njemu in na korist svetovne oblasti sv. očeta govoril. Laški minister Mancini svetoval je zarad tega kralju, da naj Španjolce tako privije, da bodo preklicali raz-žaljivo govorjenje a i pa naj svojega poslanca iz kraljevega dvora v Madridu domu pokliče. Vroče je res, vroče, vendar pa tudi Lahi dobro vedo, da se polenta nikdar tako vroča ne kakor se kuha; bodo že tudi tukaj nekoliko prijenjali, če tudi jih morda koža srbi, ker so že predolgo časa mir imeli na vse kraje.
V Belgiji jeli so ravnopravnost izvrševati, da se ostala Evropa, posebno pa Avstrija lahko nad njo izgleduje. Novi minister notranjih zadev, g. Jacobs izdal je okrožnico na deželne guvernerje v Brabant, Antverpen, Limburg, iztočno in zapadno Flandrijo, v kterem določuje z nedvomljivo besedo popolno pravico drugemu državnemu jeziku, t. j. Samskemu priznava in guvernerjem naravnost ukazuje, da morajo vso svojo pazljivost na to obračati, da se bodo uradnije v pismenem občevanji povsod flamskega jezika, kterega po tistih krajih narod zahteva, posluževali. Gledati se mora na to, pravi minister Jacobs, kaj vstreza željam naroda, in ne na to, kaj je uradnijam bolj pripravno. Vsa javna oznanila morajo biti ali v obeh jezicih, t. j. v flam-fikem in francoskem, ali pa le v flamskem objavljena. O kaj bi pač avstrijski Slovani dali za takoš-nega ministra Jakobsa, kakor ga imajo pod sedanjo konservativno vlado v Belgiji! Zlata bi bil vreden in v vsaki hiši morali bi imeti njegovo podobo, kajti to bi bil pravi rešitelj avstrijskih Slovanov, ki bi jih izvil iz nemčurskih okov, kamor so jih nemški liberalci zakovali. Sicer pa na svetu ni nič novega, vse je že tukaj bilo in se zopet povrne. Zakaj bi pa svoje dni, morebiti tedaj, ko od naših vnukov kosti že ne bo nobenega pepela več zaslediti, tudi v Avstriji ne nastopil tak minister, kakor je belgijski Jacobs, ki bo razumel, ter imel zadosti trdne volje član XIX. na pravi način v roke vzeti. Do tedaj bomo pa čakali. Saj moramo biti veseli, da imamo sploh nado, da bo vsaj enkrat kaj!
Španjski minister Canovas de CastUlo je takoj poslal laškega poslanca v Madridu barona Blanca za odpuščanje prosit zaradi razžaljivega govora na laškega kralja, kterega je minister Pidal javno pre( Korteši govoril. Laška vlada pa pravi: „RazžaIjenje je bilo javno, toraj mora se tudi preklic javno vršiti" Sicer pa že danes lahko rečemo, da vse skupaj ni nič druzega kakor ob enakih slučajih navaden, pa prazen ropot.
Vojska med Kitajci in Francor:t se je že pričela, vsaj tako poroča telegram admirala Cour-beta, zapovednika francoskega brodovja v kitajskem vodovji.
Izvirni dopisi.
z Goriškega, 12. julija. (^Iz dcMne hišenelcaj. Deželni zbor Goriški se je letos odprl že pred mno gimi tedni, pa še zdaj ni dovršil svojih opravil. Pa saj ni čuda, če se napove za vsak teden največ po ena seja. Tako imajo gg. poslanci čas da za vsako sejo zopet odhajajo iz Gorice, če ne bivajo ravno v mestu. Tako zborovanje pa se dozdeva našim ljudem ne samo dolgočasno in brezpotrebno, ampak tudi gospodarsko potratno in škodljivo, ker mora ■dežela po taki poti več potrositi, nego bi izdala, ko bi se predmeti zaporedoma izvrševali in hitreje pre tresli in obravnali. Pritožbe v tem oziru so toliko bolj opravičene, kolikor bolj se razvidi, da naš deželni zbor ne pretresuje letos nobenih zamotanih predlogov ali novih postav, in če je bil nepričakovano zgodaj sklican, se ne morejo zarad tega izgovarjati da niso bili pripravljeni, kajti taka deželica, kakor je naša, ima priprosta opravila, ali vsaj taka, ki se redno ponavljajo, in je bilo toraj skrbeti, da bi se bile snovi tako rekoč že izdelane zboru izročile v konečno presodbo.
Kakor zadeva omenjena graja bolj laško stran bi jo bili pa tudi na naši strani letos kmalu za bredli, in skoraj bi bil nastal razpor med našimi poslanci samimi, V obče se dajo naši poslanci pre več slepiti od laške stranke. Že lani je bil nasta razpor mod laškimi in našimi poslanci, ko je šlo določevati podpore za ceste po Goriški deželi. Ker imajo Lahi že od nekdaj lepo ceste, se v6, da tudi s pomočjo vse dežele izdelane, in ker zdaj oni nobenih cest ne potrebujejo, so se Lahi že lani branili Slovencem podpore deliti za nove ceste, kterih toliko več in prav živo potrebujejo, v kolikor veči meri se na nje v tem pogledu kar ozirali niso, in imamo najlepše kraje zaprte proti stranem, na ktere bi domače blago bolj po vrednem razpečavali. Lahi
so jo nasproti našim poslancem lani in letos tako zasukali, kakor da bi naenkrat bilo potreba varčnim )iti z deželnimi dohodki, in naši so jim šli lani na imanice, ne pomislivši, da v deželi gospodarimo samo takrat po občih gospodarskih zakonih, kedar skrbimo tudi za dobro komunikacijo, in da se nam stroški v malo letih z visokimi obrestmi povrnejo, če kaj deželi v prid izdamo. Deset tisoč prihranjenih glede na to, da se najpotrebniše poti in zveze naših gorskih občin opusti, provzroči v malo etih desetkrat večo škodo od navedene svote. Našim ljudem nikakor ni pomagano, s tolažbo, češ, da udi mi Lahom nič ne privolimo; naše edino zdravo načelo in načelna zahteva mora temveč biti ta, da mi živimo z Lahi v eni in isti deželi, da imamo en in isti deželni zastop, da, ker so do zdaj Slovenci za vse laške potrebe skupno skrbeli, ostane tudi Lahom dolžnost, da skupno skrbe tudi oni za naše potrebe. Naj pomislijo Lahi, da utegnejo razmerno veči stroški nastati za njih potrebe, in tedaj ne bodo gledali, ali v istem času Slovenci manj potrebujejo. Pač bi bila lepa, da Slovenci smo samo zato skupaj zastopani v deželi, da bi mi morali sami iz svojega dati, kedar česa potrebujemo, kedar bi pa Lah hotel zboijšati kaj svojega, bi moral pa takoj tudi Slovenec priteči na pomoč. Mi menimo da tu ni pogajanje na mestu, ampak odločno, načelno postopanje na podlagi skupnih bremen, kakor se je godilo Lahom v prid v preteklosti in se še vedno godi.
Pa prej ko ne se naši poslanci udajajo, ker na to deželni glavar posreduje. Ali njegovo načelo, povsod pogajati se, in odščipovati, tudi kjer ne gre, samo zarad ljubega mira, reetius zarad potrpežljivosti nasproti laški stranki, to načelo, ki izvira prvotno iz plemenitega srcA, ki pa bi rado celo resnico razdelilo med stranke, samo da bi ne bili prepira ali nejevolje, ni nikakor zdravo in Slovencem bolj škodljivo, nego koristno. Kaj nam pomaga plemenito srce, če se pa v sklepih in resultatih nagiblje na neslovensko stran. Mi moramo tako postopanje grajati, ne da bi nj. vzvišenost gosp. grofa Franca Goroninija hoteli žaliti, ampak ker močno želimo, da bi premišljeval prav načelno one meje, v kterih je mogoče pogajati se s strankami na podlagi enakopravnosti. Saj njemu je doslej največ škodovala omahljivost in nedoločnost v omenjenih mejah, tako v domači deželi, kakor v državnem zboru za njegovega predsedništva in poznejega postopanja v lastnem kluhu. G. grof se dii prej ko ne voditi, namesto da bi samostojno sam vodil, kar je kaj lahko z njegovim značajem na podlagi jasnih in odločnih načel. Poslednjih pa potrebuje neizogibno, ravno ker je mehke narave.
Naš milostljivi knezonadškof ni prišel letos v deželni zbor, kjer bi ga pravica velikokrat potrebovala, in bi ga utegnila v bodočnosti še bolj pogrešati, kolikor bolj se kaže, da laška stranka hoče postopati brezozirno, samo z močjo v rokah, sosebno ko bi se kedaj stavili novi predlogi, ki bi kazali na pravičnost tudi nasproti Slovencem. Goriški „Corriere" je našega višega pastirja pohvalil, da se ne vdeležuje zborovanja, in je upanje izrekel, da bo tudi v bodočnosti držal se v strani. Mi pa menimo, da se nCorriere" moti, in da je letos mil. knezonadškof samo zadržan, vdeležiti se deželnozborskih sej, ker birmuje v tem času po deželi. Zdaj, ko sam rimski cerkveni glavar opominja katolike, vdeleževati se državljanskih pravic, in ko škofje po vsem vstavnem svetu priporočajo in morajo priporočati vdeležitev tudi duhovništva pri volitvah in v zastopih, da bi se zdravi konservatizem vtrdil — zdaj pravimo mi, bi gotovo tudi naš telesno in duševno krepki viši pastir ne bil opuščal svoje državljanske dolžnosti, ko bi ga ne bil zaviral imeniten cerkveni posel. In tako upamo, da ga bomo videli pa prihodnjič v deželnem zboru, kakor se je to redno godilo od njegovega prednika, dokler se ga je zdravje držalo.
Ena druga popustljivost naših poslancev se nam pa letos in od prejšnjih jako čudna zdi. Da ne govorimo več o rokodelski šoli Goriškega mesta, v kteri se podučuje samo italijanski, dasi zahaja v isto šolo tudi slovenska mladina, in za ktero naši poslanci redno z Lahi odločujejo vsakoletne podpore, nam pa je vendar nerazumljivo, kako morajo novoizvoljeni slovenski poslanci voljno prenašati in molčati, da deželni odbor leto za letom pošilja vse svojeaktenavso gosposko, tedaj tudi na gosposko v popolnem slovenskih krajih, samo in edino v italijanskem jeziku. Govori se celo, da je tako
postopanje tako dosledno, kakor da bi se vršilo vsied kake posebne določbe ali zapovedi, da trdijo naravnost, da je deželni odbor zavezan tako uradovati. Kako je možno brez javnih protestov, ko sedita v deželnem odboru vendar dva Slovenca, g. dr. vitez Tonkli in pa dr. Abram, in kot načelnik grof France Coronini.
Tudi je neumljivo, kako more slovensko zastopstvo mirno gledati, da se v deželno hišo od leta do leta nastavljajo uradniki samo italijanske narodnosti, uradniki, ki ne znajo slovenski občevati, še manj pa pisati. Deželna denarnica in vse je popolnem italijanski osnovano, tako, da človek mora misliti, da deželna hiša je laški urad, a ne naprava, kjer bi se morala glede na jezik in uradnike popolna enakopravnost deliti ne samo za Lahe, ampak tudi za Slovence. Edino deželni računar je slovenskega rodu v deželni hiši; pravilno nastavljenega slov. uradnika tukaj druzega ne zaslediš. Po takem bi Slovenci kmalu želeli, da bi jim tako avtonomijo kar odvzeli, ker bi ne prišli na slabše, in bi še nekoliko doklad imeli znižanih, ker deželni aparat je vendar drag, predrag, če nimamo zanj dostojne odškodnine. Taka želja bi bila sicer reakcijonarna, pa da je ne bomo ponavljali in utemeljevali, naj deželni naši poslanci vendar pomislijo, zakaj jim je narod v trdem lanskem volitvenem boji zaupal: upamo, da se zganejo še o pravem času!
Od Velenja, 14. julija. {Hmeljna uMca.) „Vrli Žavčani so menda prvi prišli na srečno misel, saditi hmel v veliko na slovenskih tleh. Prve poskušnje so obveljale in dobiček je bil nepričakovano velik. Ljudje so dobili veselje, in zdaj se hmeljarstvo od leta do leta širi po lepi Savinjski dolini. Ni mi znano, ali se imajo slovenski hmeljarji že boriti s kakim neprijateljem ali ne. Ali preje ali pozneje uverijo se tudi oni, da ima hmelj poleg njih tudi med mrčesi svoje prijatelje in čestilce". Tako je rekel pisatelj knjige, ki jo je „Družba sv. Mohora" izdala pod naslovom: „Naše škodljive živali."
Da, ob bregovih čiste Savine se je ravno polje v veliki meri vzpremenilo v hmeljnike, ki so vsIed bogate letine koj v prvem času začeli spodbujati gospodarje še po drugih krajih na Malem Štajaru. Hmeljarstvo je danes razširjeno tudi po prijazni Skalski dolini in sosedstvu.
Letos so slovensko-štajarski hmeljarji dobili priložnost, spoznavati drobnega mrčesa, ki je v resnici veliki škodljivec hmelju, to je „aphis humuli — hmeljna ušica".
Vzpomladi so se mladike hmeljeve in sadeži razvijali, da je bilo kar veselje, ki se pa je imelo gospodarjem vzpremeniti v žalost, ker jim je ves trud in skrb brez vspeha; nabrali bodo namreč bo-bic ali oblic toliko kakor — nič. Grdega mrčesa, ki je, kakor se v imenovani knjigi str. 271 bere, leta 1854 vničil na Svabskem prostrane hmeljnike in tudi 1861. 1. veliko škode naredil, vse mrgoli po hmeljevem listji.
Vzmanjkanje hmelja bogati posestniki ne bodo preveč čutili, ali tem občutljivejše bo to pri tistih kmetih, kteri so v hmeljišče vzpremenili več njiv, kakor bi jih sicer lahko pogrešali. Saj je že staro pravilo, da se za hmeljnik sme vporabiti le toliko sveta, brez kterega se ni bati gospodarstvene škode, ako bi se hmeljarstvo sem ter tje ne obneslo, kakor je to slučaj nanesel sedaj, ko rastlina trpi vsled hmeljne ušice.
Domače novice.
{Vabilo k veselici,) kojo priredi narodna čitalnica Ljubljanska dne 20. julija 1884 povodom obletnico bivanja Nj. Veličanstva v Kranjskej na korist svojemu fondu. Vspored: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Tittl: „Slovanske melodije", svira vojaška godba. 3.Forster: „Sokolska", možki zbor (nov). 4. Metra: „Die Wclle", valček; svira vojaška godba. 5. Verdi: Finale iz opere „Don Carlos"; svira vojaška godba. 6. Lisinski: „Predivo je prela", čveterospev. 7. Millocker: „Die schone Polin", polka mazurka; svira vojaška godba. 8. Blodek: „Bratora"; moški .zbor s čveterospevom. 9. Komzak: „Slovenske Zvuky", potpourri; svira vojaška godba. 10. Weckl: „Spo-mladanska"; poluzbor (nov). 11. Straus: „Eosen aus dem Sfiden", valček; svira vojaška godba. 12. Nedved: „Pod oknom", moški zbor s tenor-solo; solist gospod A. Razinger. 13. Dr. Ipavic-Nemrava: „Domovina", pesem prirejena za vojaško godbo; svira
Tojaška godba. 14. Stern; „Pozdrav Ljubljani", ka-drilja; svira Toja&ka godba. 15. Straus: „Frisch heran", polka hitra; svira vojaška godba. Veselica se vrši pri ugodnem vremenu na vrtu, pri neugodnem pa v notranjih prostorih. Vstopnina za ude po 30 kr., za neude po 40 kr. Začetek ob 8. uri zvečer.
{Nevolja med Slovenci) po Ljubljani je velika zaradi zlovoljne domače notice „Našim Sokolom" v ^Ljubljanskem listu" štev. 113. v torek, 15. julija 1884. Dotična novica, bodisi iz peresa Petrovega ali Pavlovega, je večinoma neresnična, deloma pa za slovenski list v očigled naše narodne stvari — nesramna! Glede neresničnosti omenimo le toliko, da „živio"-klicev mimo kazine niso vpili „Sokoli", temveč občinstvo, ktero jih je spremljalo; pa tudi »Sokolom" bi ne bili nikakor v nečast, ako bi bili od ondot izvirali. Kar se pa tiče sikanja in žvižganja, nas pa veseli, da zamoremo tukaj priznati, da je ono prihajalo od nadepolne talminemške mladeži zbrane ob živi meji kazinskega vrta, kar smo sami slišali in videli.
{Letno poročilo) I. mestne 5razredne deške ljudske šole v Ljubljani 1884 kaže nam konec leta 7 učiteljev in 457 učencev, kteri se po svoji narodnosti dele v 431 Slovencev, 6 Hrvatov, 1 Srba, 31 Nemcev in 2 Laha. Za bližnji višji razred sposobnih je bilo 335 učencev.
{Letno poročilo druge mestna petorazredne dešTce šole) v Ljubljani 1884 ima na čelu gosp. Belarjev slavnostni govor pri slovesnosti 6001etnice, odkar je Kranjska združena z Avstrijo, dne 11. julija 1883. Drugi sostavek je šolska kronika. Učiteljev imela je ta šola 10, in pa enega učitelja ter eno učiteljico na ekskurendni šoli na Mahu (močvirji). Učencev je imela konec leta 703. Po narodnosti bilo jih je 726 Slovencev in 33 Nemcev. Sposobnih za višji razred je 450 učencev.
{Gorelo je) nocoj ob eni uri na južnem kolodvoru. Vžgala se je lesenina in kože. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Pogorel je nabiralni voz tovornega vlaka. Gasilci so bili prav kmalo na mestu.
(Vojakov) drugi batalijon domačega pešpolka prišel je danes zjutraj ob 6. uri iz Kopra. Sprejeti so bili z vojaško godbo, ktera jih je v bivšo „Slad-kornico" spremila.
{Znorel je) neki kovač rodom Štajarec, pravijo da zaradi pomanjkanja dela. Na Bregu letal je nag okoli, dokler se ga ni usmilil redar, ki ga je odpeljal T bolnišnico.
{Utonil je) vojak domačega pešpolka št. 17 včeraj popoludne pri kopanji v Ljubljanici. Potegnili so ga iz vode, kedar ga ni bilo mogoče več k življenju obuditi. Ob 9. uri zvečer so ga odnesli v mrtvašnico, kjer bo po postavi ležal do pogreba.
{Konj se je splašil) včeraj ob pol sedmih zvečer za Gradom in je proti živinozdravnici z vpreže-nim vozom vred drl. Vstavil se je sam blizo znamenja na spodnjih Poljanah, ko so mu ravno konji nasproti prišli. V resnici velika je malomarnost naših kmetov, kako vpreženo konjsko živino dostikrat kar meni nič tebi nič samo sebi pripuščajo.
{Zgubilo se je) 309 gold. denarja. Kdor jih je našel naj jih odda na magistratu Ljubljanskem.
{Potres.) Iz Šentvida pri Zatičini se nam poroča, da je bil 13. t. m. popoldan ob in in 14. t. m. dopoldan ob 10 in	uri potres. 13. dne je bil
močneji, nego 14. dne. Bil je pa le lokalen.
{Iz Sore), 14. julija, se nam poroča: 20. t. m. ob 10. uri se bo pri nas vršila slavnost blagoslov-Ijenja in pokladanja temeljnega kamna. S cerkvenim zidom smo do polovico cerkve že 1-5 metra od tal.
{^GospodarsM Glasnik".) Tako se zove dvakrat T mesecu izhajajoče glasilo kmetijske družbo Štajar-ske. Dosedanji „Štajarski Gospodar" je dobil rečeno ime. Isto glasilo v nemškem jeziku se je imenovalo „Der steierische Landbote", sedaj pa so ga prekrstili v „Landwirthschaftliche Mittheilungen fiir Steiermark".
{Iz poštne hranilnice.) Po najnovejši okrožnici omenjenega zavoda posnamemo poročilo, da je meseca junija 103.095 vložnikov shranilo 2,994.631 gld.; med temi je v VIII. skupini (Štajarska, Kranjska; Koroška) 6.628 vložnikov s 173.066 gld,, v VII. skupini (Tirol s Vorarlb., Gorica z Gradiško, Trst, Primorje, Dalmacija) pa 6.603 vložniki s 173.677 gl. V istem času se je 2,262.070 gld. vrnilo 27.762 vložnikom; od teh je v VIII. skupini 1.755 vložnikov z 109.075 gld., v VII. pa 1.349 s 96.283 gld. Od
otvorenja poštne hranilnice, namreč 12. januvarija 1883, do konca junija je 2,610.253 vložnikov shranjevalo 19,823.272 gld.; v isti dobi se je pa vložnikom vrnilo 11,010.891 gld. Knjižic se je izdalo 494.728 (slovenskih 9.128), izplačalo 95.390 (slov. 1.663), sedaj jih je med ljudstvom 399.338 (slov. 7.465). Na enega vložnika pride 22 gld. 6 kr., proti 20 gld. 46 kr. v majniku. — Eentno knjižico ima 5.200 vložnikov v vrednosti 1,877.150 gld. — Od dne 1. julija so brez izjeme vse pošte ob enem hiralnice c. kr. poštne hranilnice, in isto postane v prihodnje vsaka na novoustanovljena pošta.
Razne reci.
—	Na Dunaj i blizo Hernalsa na polji vnel se je med sprehajalci in delavci na 13. t. m. popoludne hud boj, ki je skoraj dve uri trajal. Redarji tjekaj dospevši so pretepače z veliko težavo ukrotili. Ko so jih pa s saboj vzeti hoteli, ustavila se jim je velika množica ondi pričujočih ljudi.
—	Med Motignjjem in Metzom trčil je naglič ob tovorni vlak, kteremu je razbil 47 voz do celega. Poškodovan je edino le vodja tovornega vlaka, drug nihče.
—	Kolernih mikrob (gobic, T ki človeška čreva po jedi zaplojena, kolero provzročijo) ni prvi dr. Koch osledil, temveč laški zdravnik, dr. Filip Pacini, leta 1854 v Toskani, kjer je za časa silne kolere omenjenega leta v svoji sobici preiskaval izmečke in čreva za kolero umrlih ljudi. Dr. Pacini pravi, da je mikroba tako majhna, da se s prostim očesom ne vidi, pač pa s pomočjo povikševalne leče. Lahi se sedaj čudijo in povprašujejo, ali francoski in nemški zdravniki s tem niso ničesa znali, da je dr. Pacini o kolerni mokrobi vže leta 1855 izdal posebno brošurico, ktera je bila potem po vseh večjih listih ponatisnjena tako političnih, kakor tudi medicinskih. Ako so zanjo znali, je jako čudno, da pri razlaganji mikrob niso imenovali laškega zdravnika, če pa niso znali zanjo je pa slava dr. Pacinija tolikanj večja.
Telegrami.
Dunaj, 16. julija. „Wr. Ztg." prinesla je imenovanje sekoijskega načelnika Osedika za predsednika generalnega ravnateljstva državnih železnic. Nadzornik pri prometnem ravnateljstvu Dunajskem Edvard Zinkl imenovan je za prometnega ravnatelja v Beljaku.
Budapešt. 15. julija. Dognal seje predlog o preklicanji postave tikajoče se neodstavljenja sodnikov s 63 proti 20 glasovi. Predsedniku hotečemu pričeti obravnavo o predlogu imunitetnega odbora, izročil mu je pristopli ban v gali cesarsko pismo, ktero deželni zbor na ugodneji čas prelaga. Ko se je pismo prebralo zaorili so viharni živio-klici po zbornici na cesarja in bana.
Pariz, 16. julija. V Marseillu umrlo je včeraj 30, v Toulonu pa 7 ljudi za kolero.
Tujci.
14. julija.
Pri Maliii: Ludovik Grober, trgovec, iz Liehtcnfelsa.
—	Julij Schmidt, arhitekt, z Dunaja. — Breitenfeld, Popper in Wesel, trg. potovalci, Dunaja. — Martin Blotnik, iz Gr. Beeskereka. — Josip Dittrieh, trg. potovalee, iz Nirdorfa. — Janez Wanzen, iz Zagreba. — Anton Ceroven, gostilničar, iz Trsta. — Dr. Janez Medovicli, odvetnik, z družino, iz Zadra.
—	Grof L»/,ansky, c. k. Bittmeister, iz Grundlhofa.
Pri Slonu: M. Benoist, zasebnik, s soprogo, iz Pariza.
—	Wayner in Herbstein, fabrikanta, z Dunaja. — Julijan pl. Roszkovsky, e. k. general-major, iz Gradca. — Kadler in Majer, duhovnika, iz Gradca. — Gustav Casati, c. k. major-auditor, iz Trsta. — Leon Elgcr, iz Pulja. — Omahen, zascbnica, iz Krškega. — Albin Omahen, zasebnik, iz Kranjske gore.
Pri Bavarskem dvoru: Oskar Pollej, posestnik, b soprogo, iz Sežane. — Morie Klaber, trgovec, iz Ocdenburga.
—	Jakob Šusteršič, z družino, iz Pulja.
Pri Tavčarji: Karol Floto, zasebnik, s soprogo, iz Sev. Amerike. — Grignaschi in Potonio, dijaka, iz Trsta. — Prane Broschenz, posestnik, iz Tržiča. — J. Benčina, trgovec, iz Kakeka.
Pri Južnem kolodvoru Julij Horwath, zasebnik, iz Budapešte. — Gauby in Seybert, iz Zagreba. — Dr. Josip Stanič, iz Dignane. — Mešiček in Kapler, zasebnika, iz Sevnice.
Pri A vstrijskem cesarji: Janez Ostermaier, posestnik, iz Laškega trga.
Javno zahvalo
izreka preč. g. Lovretu Eožmanu, duhovniku v Žabniei, ki je daroval učiteljski knjižnici Kranjskega šolskega okraja mnogo prav lepih knjih,
knjižnična komisija. Kranj, dne 12. julija 1884.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 20 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Kž 5 gl. 60 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 6 gl. 25 kr. — Proso 5 gl. 75 kr. - Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 16. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 55	kr
Sreberna „ „ „ ......81	„	65	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	10	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	80
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	855	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	302	„	50	„
London.......131	„	75	„
Srebro.........„	_	„
Oes. cekini.......5	„	77	„
Francoski napoleond......9	„	67	„
Nemške marke......59	„	55	„
Od 15. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	123	„ —	„
„ „ 4% . . . .	91	„ 25	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„ 20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	108	„ 50
„ Liinderbanke.....100	„ 60	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	526	„ —	„
„ državne železnice ....	318	„75	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	215	„ —
državne srečke iz L 1854 . 250 gl.	125	„ 25	„
„ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„ -	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„ 50	„
....... 1864 . . 50 „	168	„ -	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„ 50	„
ubljanske srečke . . . . 20 „	23	„ —	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„ 75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107	„ 80	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„50	„
Tržatiko tržno poročilo.
Kava: Santos po 58 gl., Eio 49, St. Domingo 60, Portorico86, biserna 98, Cejlon 74—120, Java
64,	Mokka 97—110. Sladkor po 22—30 gld. Dišave: poper 88 gl., žbice 63—100. Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate
10, iz Smirne 18, rozine 10, pomoranče 5, limone 3 za vsak zaboj, rožiči 5, mandeljni 85.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 43, angleško 33.50, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 71, indiški 48. Jezice po 11—25 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 55, ogerska
65,	špeh 57.
Žito: pšenica ruska 9.25—10.—, laška 10.25, koruza 7.25, rž 7, oves 7.50, fižol 11—12, grah 13—15, riž laški 18.75, indiški 12.— goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Zur Congrua-Frage
des
katholisclien Seeisorge-Clerus in Oesterreich
von
J. Martini,
Weltpriester.
Tretji pomnoženi in popravljeni natis.
416 strani v osmerki 1 gl. 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Kakor je bilo pred nekaj dnevi v „Slovencu" naznanjeno, je spisatelj te knjige, izišle pod tujim imenom „Martini", preč. gosp. dr. Mi s j a, prihodnji škof Ljubljanski. — Prečastito duhovstvo Ljubljanske škofije zna toraj to delo na novo in bolj zanimati, kakor pred, dasiravno je vsebina sama vsega pozora vredna.
K naročevanju se priporoča
Katoliška Bukvama v LjutljanL
Poll-tura
(8)
za
iiiobl-
llje.
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
Hj. Epsteiii, Wien, VI., Getreldemarkt 17.
Izvrstni med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
(8) Oroslavu Dolencu,
svečarji v Ljubljani.