Ministrica za Slovence v zamejstvu Ljudmila Novak danes v Trstu s Slovenci v Italiji V Eda center pripeljali Edino maketo Na šoli Trinko zadovoljni z vpisom, v Doberdobu pričakujejo pravi naval L- » 1 _i-1 iijjMrt"" issiiíj V"'"! ' ^ r' r" I as* . 7- Primorski Razprava o 18. členu zavajanje javnosti Dušan Udovič Tako kot se postavlja v ospredje, je razprava o osemnajstem členu delavskega statuta pesek v oči. Nobene osnove nima namreč trditev, ki jo v zadnjih tednih večkrat ponavljata tako predsednik vlade kot ministrica Fornerova, da se tuji investitorji izogibajo Italije zaradi navedenega člena. Vsakdo ve, in o tem skoraj dnevno piše italijanski in tuji tisk, da so v Italiji največji problem za tuje vlagatelje zverižena zakonodaja in neznosna birokracija, kot bi ju težko našli še kje. Dodati gre nezanesljiv plačilni sistem in kredibil-nost države kot take, ki jo Montije-va vlada s svojimi potezami v zadnjem času vendarle popravlja. Toliko kriminalizirani osemnajsti člen, ki se ga skuša prikazati kot največjo oviro za uspešno gospodarsko rast in razvoj, pa ni nič drugega kot zgolj varovalka, ki (v omejenem številu) ščiti delavce pred krivičnimi odpusti z dela. Sicer pa imamo vsi pred očmi dejstvo, da se množična odpuščanja zaradi gospodarskih razmer, žal, dogajajo kot po tekočem traku. Osemnajstemu členu navkljub. Delati iz njega nekakšen negativen mit in simbol nepopustlji-vosti sindikatov je zavajajoče. Ob tem zaskrblja Montijev pritisk na sindikate, ko je v javnosti že drugič ponovil, da bo vlada v teku marca vsekakor sprejela reformo zakonodaje, ki urejuje trg dela, ne glede na to, ali bodo socialni partnerji na to pristali, ali ne. Doslej so namreč sindikati z vso odgovornostjo pokazali pripravljenost na dialog v pogajanjih z vlado in združenjem industrijcev, ki so nedvomno zahtevna, kot spričo kriznih razmer že dolgo niso bila. Pozitiven izid teh pogajanj pa je ključnega pomena za posodobitev sistema, ki je v marsičem dotrajan in potreben prenove, kar vsi priznavajo, tako vlada, kot delodajalci in sindikati. Poleg tega je za izhod iz krize in gospodarsko rast potreben socialni mir, a tega brez dogovorov ne bo. To bi morala vedeti tudi predsednica indu-strialcev Marcegaglia, ki se je včeraj pridružila stališču predsednika vlade. Seveda obstajajo različni pogledi, a pogajanja so menda za to, da se stališča uskladijo in najdejo možne rešitve. Montijevi pritiski k temu ne prispevajo, prej obratno. Kakorkoli že, težko si je predstavljati uspešen dogovor o preurejanju delovne zakonodaje in socialne države brez upoštevanja potreb tistih družbenih slojev, ki so doslej najbolj plačali posledice krize, kljub temu, da zanjo niso odgovorni. Montijeva vlada ne bi smela pozabiti, da je protikrizne ukrepe sprejela z geslom o »strogosti in enakosti«. Strogost doživljajo šibkejši družbeni sloji iz dneva v dan, enakost je zaenkrat še fatamorgana. dnevnik SREDA, 22. FEBRUARJA 2012 Št. 44 (20.367) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Medtem ko se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke Nova zaostritev okrog reforme trga dela Marcegaglia napadla sindikat, ki»ščiti absentizem in tatove« energetika - Minister Franc Bogovič Slovenija pozdravlja tržaško stališče proti uplinjevalniku LJUBLJANA - Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pozdravlja odločitev tržaškega občinskega sveta, ki je sprejel sklep, s katerim nasprotuje umestitvi plinskega terminala pri Žavljah (foto Kroma). »To samo podkrepi naša prizadevanja, da se ta terminal ne umesti v ta občutljiv del Jadranskega morja,« je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Bogovič. Tudi novi minister podpira vse dosedanje usmeritve Slovenije, ki so šle v smer preprečitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Bogovič upa, da bo tudi italijanska stran, v skladu z evropskimi normami, ki morajo upoštevati lokalno prebivalstvo in dobre medsosedske odnose, resno premislila o tej temi in odstopila od tega projekta. Na 6. strani RIM - Medtem ko pogajanja med vlado in socialnimi partnerji o reformi trga dela, ki mora biti sprejeta do konca marca, stojijo na mrtvem tiru, se je vnel nov spopad med predsednico Confindustrie Em-mo Marcegaglia in vodjo sindikata Cgil Su-sanno Camusso. Marcegaglia je namreč sindikat obtožila, da »ščiti absentizem, tatove in ljudi, ki svojega dela ne opravljajo dobro«. Camussova ji je odgovorila, da žali dostojanstvo sindikata, in jo pozvala, naj prekliče svoje trditve. Napadla je tudi pre-mierja Montija, ker je dejal, da bo reformo izpeljal tudi brez sindikatov, in izrazila pričakovanje, da bo vlada »spremenila stil«. Na 5. strani Finančni stražniki in vztrajni trgovci s psički Na 2. strani Uspeh predstavitve FJK na BIT v Milanu Na 4. strani Marchionne ni pozabil na istrske korenine Na 5. strani Preiskava o turškem Hezbolahu tudi v Trstu Na 7. strani Starši zbirajo denar za igrala vrtca v Pevmi Na 14. strani V Gorici še niso vsi izpolnili popisnih pol Na 16. strani tržič - Na 128. pustnem sprevodu Zmagal voz iz Štarancana pred Bazovico in Praprotom 21. tržaški pust - Včeraj popoldne -v Čarbola kraljevala med mestnimi rajoni 2 Sreda, 22. februarja 2012 ALPE-JADRAN / KOMEN - Obisk predsednika Odbora za transport in turizem v Evropskem parlamentu Briana Simpsona Kras kliče Evropo! Srečanje organizirala slovenska evropska poslanka Tanja Fajon - Župani in predstavniki kraških občin z obeh strani meje predstavili gostu Kras in njegove potrebe - Prisotna evroposlanka Debora Serracchiani Ocena Fajonove in Serracchianijeve KODRETI PRI KOMNU - »S tem srečanjem smo hoteli še bolj povezati kraške občine, da bo prišlo res do čezmejnega sodelovanja,« je ocenila slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (na sliki zgoraj). »Doslej je bilo veliko dobrih idej, veliko zapisanih projektov, župani so nam spet sporočili, da res dobro sodelujejo, vendar pa ni nekih konkretnih projektov, ki bi dejansko bili opaženi,« je opozorila. Obisk predsednika Odbora za promet in turizem pri Evropskem parlamentu Briana Simpsona je Fajonova takole opredelila: »Ideja je bila, da bi nekako skušali nuditi pomoč županom vseh kraških občin pri čezmejnem sodelovanju. Spoznali smo, da je veliko izjemnih turističnih proizvodov, ki pa med sabo niso nekako povezani v celovito turistično ponudbo. Potrebno je torej neko koordinirano sodelovanje, povezovanje,skupna strategija, da bi kot celota lažje konkurirali na evropskih razpisih za sredstva.« Italijanska evropska poslanka Debora Serracchiani (na sliki spodaj) je ocenila srečanje kot zelo pomembno in koristno. »To bi lahko postalo izhodišče za temo, ki je sedaj v evropskih krogih zelo aktualna, in sicer turistično promocijo, ki bi znala biti izredno pomembna za Kras in njegov razvoj. Kras se mora predstaviti, da ga ljudje spoznajo v vsej njegovi večplastnosti in obenem celoti,« je poudarila videmska evropska poslanka. M.K. Udeleženci srečanja v Kodretih, spredaj v sredini Brian Simpson foto m.k. KODRETI PRI KOMNU - Sončno zimski Kras je včeraj v komenski občini pozdravil predsednika Odbora za transport in turizem v Evropskem parlamentu Briana Simpsona. Gosta je na ta delček Evrope pripeljala slovenska evropska poslanka Tanja Fajon, da bi ga spoznal, da bi se seznanil z njegovim naravno-kulturnim in turističnim potencialom in da bi nato na kraški zemlji pridobljeno znanje upošteval v sobanah evropskega parlamenta, ko bo treba odločati o biti ali ne biti raznih evropskih čezmejnih projektov in ustreznih finančnih sredstvih. Visokemu evropskemu predstavniku so Kras predstavili tisti, ki na njem živijo: župani kraških občin z obeh strani nekdanje meje. Sami se že dobro poznajo, saj so začeli medsebojno sodelovati, ko so meja in potni listi še obstajali. V začetku tisočletja so znali dobro izkoristiti možnosti, ki so jih ponujali takratni evropski čezmejni projekti. Kraški okraj je kronal ta njihova prizadevanja, na njem se je porodila zamisel obravnavanja Krasa kot enovite celote, ki s svojo naravno geografsko danostjo prerašča meje. Ob tem so stekli še številni drugi morda manjši, a nič manj pomembni čezmejni projekti, o katerih je bil tudi govor na srečanju z visokim evropskim predstavnikom. Mr. Simpson je za istim omizjem slišal za ocene in mnenja županov in predstavnikov kraških občin v Sloveniji (Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica) in v Italiji (Dolina, Re-pentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Doberdob). Kraške občine v Italiji so predstavili dolinska županja Fulvia Premolin, zgoniški župan Mirko Sardoč, de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in doberdob-ski župan Paolo Visintin. Vse občine družijo podobne težave, ki imajo v evropskih zaščitnih normah skupni kvarni imenovalec. Sardoč je ponudil zgovoren pri- mer: 70-odstotkov občinskega ozemlja je zaščiteno z evropskimi normami, kar po eni strani ščiti kraško naravno bogastvo, po drugi pa preprečuje kmetijsko rast tega območja. Te norme so potemtakem nekakšno zaviralo tudi za turistični razvoj Krasa. Sežanski župan Davorin Terčon je bil neposreden: »Občine ob meji sodelujejo že leta, srečujejo pa se z odločitvami, ki jim jih vsiljujejo z vrha. Podzemska visokohitrostna železniška proga 5. evropskega prometnega koridorja je klasičen primer. Mnenja občin niso bila upoštevana, opravljena ni bila resna ekonomska analiza.« Podobno je bilo z zaščitenimi območji: »Nihče nas ni nič vprašal,« je obtožil. Obregnil pa se je tudi ob turizem ob meji in v tej zvezi namignil, da bi bilo treba »umakniti svinjarijo na mejnih prehodih, ki tam - štiri leta po ukinitvi meje - še ostaja.« Na pladnju so bili tudi čezmejni projekti. Občine z obeh strani meje so jih predstavile v lepem številu, financiranje pa je bilo pod pričakovanji. Predsednik Simpson je postal ob tem vprašanju nekakšen zagovornik Evropske unije. »Unija ne zavrača projektov, ki jih podpirajo države in posamezne regije. Če pa teh podpor ni, postane odobritev projektov bolj problematična. Domnevam, da se je s čezmejnimi projekti za Kras zgodilo nekaj podobnega: po vse verjetnosti niso uživali ustrezne podpore države ali regije,« je menil. Srečanje na Komenskem, ki se ga je udeležila tudi furlanska evropska poslanka Debora Ser-racchiani, je predsedniku Simpsonu po vsej verjetnosti posredovalo širšo vizijo Krasa in njegovih potreb. Upati je, da se bo v evropskem parlamentu spomnil nanje. M.K. KOROŠKA - Statistični podatki Manj rojstev, odseljevanje in slaba podoba razlogi za upad števila prebivalcev CELOVEC - Medtem ko se je v letu 2011 število prebivalcev v Avstriji zvišalo za 36.000 ljudi, je populacija na Koroškem upadla za 742 ljudi. Iz poročila statističnega urada za Avstrijo je nadalje razvidno, da je Koroška edina od devetih zveznih dežel, v kateri število prebivalcev že nekaj let stalno upada. Vzroki so manj rojstev, odseljevanje in premalo priseljevanja. Nekateri strokovnjaki vidijo vzrok za odseljevanje in podpovprečno priseljevanje tudi v tem, da je Koroška predvsem v zadnjem desetletju, v katerem so na vladi (desničarski) svobodnjaki, dobila negativno podobo, in sicer predvsem kot dežela, v kateri tujci niso dobrodošli. Konkretno kažejo podatki statističnega urada, da se iz Koroške vsak dan odseli povprečno osem ljudi. Gre predvsem za mlade in dobro izobražene kadre, ki zaradi pomanjkanja delovnih mest in skromne poklicne perspektive iščejo zaposlitev v drugih zveznih deželah ali v tujini. Če se bo razvoj v tem obsegu nadaljeval, bo leta 2050 na Koroškem živelo približno dva odstotka manj ljudi, kar je primerljivo s številom prebivalcev mesta Velikovec, so izračunali pri statističnem uradu. Koroška ima trenutno okoli 558.000 prebivalcev. (I.L.) Aretacija na parkirišču KOPER - Na parkirišču pri koprski tržnici so policisti včeraj ob 11.30 aretirali domnevnega preprodajalca droge. 47-letnega moškega z območja Obale so prijeli po večmesečni preiskavi, ki jo vodijo kriminalisti koprske policijske uprave. Včeraj so obenem opravili najmanj pet hišnih preiskav, podrobnosti pa bodo predstavili v prihodnjih dneh, ko bo postopka konec. S sekiro in lesenim kolom POSTOJNA - V ponedeljek ob 17. uri so policiste poklicali v Stude-no pri Postojni, kjer je 57-letni moški na dvorišču zmerjal 52-let-no sosedo in ji grozil s sekiro. Ženska se je zaradi groženj zatekla v svoje stanovanje in tam počakala policiste. Po končanem postopku in odhodu policistov pa je moški na dvorišču z lesenim kolom napadel in udaril še 29-letnega sosedinega sina, ki so ga reševalci zaradi lažjih poškodb odpeljali na pregled v zdravstveni dom. Policisti so se vrnili na prizorišče in zoper kršitelja uporabili prisilna sredstva, nakar so ga odvedli na pridržanje. Doletela ga je kazenska ovadba za ogrožanje varnosti. PALMANOVA - Nov zaseg za finančno stražo Še 209 psičkov Neprevidni Italijan z dvema ovadbama v enem tednu PALMANOVA - Tržaška finančna straža je prejšnji teden na avtocesti A4 pri Pal-manovi naletela na vozilo, v katerem je bilo natrpanih 272 pasjih mladičev, v ponedeljek pa je približno na istem mestu zasegla še drugih 209 psičkov. Tudi v tem primeru je sodstvu prijavila dva italijanska državljana, ki sta psičke prevzela na Madžarskem. Enega od dveh so zasačili že prejšnji teden, tako da si je v nekaj dneh v istem kraju nakopal dve kazenski ovadbi. Finančni stražniki tržaškega oddelka davčne policije pa so skupno zasegli 481 izmučenih mladičev. Finančna straža je preiskavo, ki se je razvila ravno po akciji iz prejšnjega tedna, imenovala Bulldog. Preiskovalci so po prvem zasegu ugotovili, da bo po avtocesti v teku nekaj dni pripeljalo vozilo z novim tovorom psičkov, naročnik pa je bil spet isti trgovec iz Neaplja. V ponedeljek so tako ustavili vozilo, v katerem so odkrili 209 psičkov raznih pasem, kot so pin-či, čivave, labradorci, bernardinci idr. Prostor ni bil prezračen, Italijana sta odprtine zamašila, da bi bolje skrila živali. Eden od ovadenih se je kljub zasegu v prejšnjem tednu spet odpravil na Madžarsko in se neprevidno vrnil z novim tovorom ter spet padel na cestni kontroli. Oba tvegata denarno kazen od 3000 do 15.000 evrov in od 3 do 12 mesecev zapora, ker so psički stari manj kot 12 tednov, nekateri pa celo manj kot štiri tedne. Njihova skupna vrednost je 230.000 evrov. Preiskava se še nadaljuje, medtem pa so za varstvo prvih 272 psičkov že prejeli pet tisoč prošenj z raznih koncev Italije. PSI IN NJIHOVO ZDRAVJE - Veterinar Tomaž Pipan ■ m «v ■ v« • Ko psiček ziv prispe na cilj, V • V •• 9 m ■■ še ni rešen, saj je verjetno bolan TRST - Organi pregona vse pogosteje naletijo na pasje mladiče, ki v neznosnih razmerah potujejo iz Madžarske proti zahodu. Z veterinarjem Tomažem Pipanom, ki je doma iz Saleža pri Trstu, smo se pogovorili o zdravstvenih posledicah napornih potovanj. Finančni stražniki so v ponedeljek spet zasegli več madžarskih psičkov, mlajših od 12 tednov, nekateri so celo mlajši od štirih tednov. Kakšne so lahko posledice tako napornega potovanja? Veliko je odvisno od razmer v vozilu. Več ko jih naložijo, slabše je. Navadno imajo ti psički bolezni, ki se ob prevelikem številu živali v vozilu hitreje širijo. Tudi samo potovanje pa jih seveda izmuči in najšibkejše psičke dejansko uniči. Veliko jih zaradi prevoza pogine, ob tem, da marsikdaj nimajo dovolj hrane ali vode. Psički, ki živi prispejo na cilj, pa še niso rešeni, saj so utrujeni in bržkone bolni. Zakaj je verjetno, da so bolni? Ker niso cepljeni. Pse prvič cepimo, ko so stari dva meseca, drugič pa mesec pozneje. Tomaž Pipan Proti steklini? Ne, to je cepljenje proti virusnim boleznim, kot so pasja kuga, leptospiroza, re-spiratorna virusna obolenja, kužni hepatitis. Ko so psički stari dva meseca, jim vcepimo mešanico teh virusov, da razvijejo pro-titelesca, ki jih bodo ščitila v primeru okužbe. V nekaterih evropskih državah tega postopka nimajo. Tu pa je še problem notranjih zajedavcev, ki dodatno oslabijo imunski sistem. Kaj pa steklina? Cepljenje se opravi pri tretjem mesecu starosti in je obvezno za vse pse, ki po- tujejo iz države v državo. Zaseženi psi gotovo niso v skladu s predpisi: nekateri so premladi za cepljenje, ostali pa gotovo še nimajo potnega lista in mikročipa. Tudi to dvoje je obvezno. Mladiči lahko potujejo samo skupaj z mamo, ki je cepljena in ima potni list ter mikročip. Kaj se skriva v mikročipu? Serijska številka, nekakšna koda, ki je povezana z imenom lastnika. To sredstvo so uvedli, ker je veliko ljudi zapuščalo svoje pse. Mikročip je kot riževo zrno, ki ga z iglo vstavimo pod kožo, pred lopatico. Z bralnikom preberemo številko, ki jo hranijo v registru psov. Če zapustiš psa, te takoj najdejo, ko pes pogine pa mora lastnik v roku petnajstih dni izbrisati številko iz registra. Psički prihajajo v glavnem iz Madžarske. Jih tam vzrejajo? Da. Tam je taka »kultura«, veliko ljudi masovno vzreja pse, zato so cene nižje in je pse lažje najti. Živali sicer niso vse čistokrvne, čeprav jih prodajajo kot take. Cene so zelo nizke, v Italiji pa jih trgovci preprodajo za nekaj tisoč evrov. Aljoša Fonda / ALPE-JADRAN, DEŽELA_Nedelja, 19. februarja 2012 3 ministrica za slovence v zamejstvu in po svetu za sta - Ljudmila Novak danes v Trstu »Želim okrepiti sodelovanje z vsemi slovenskimi manjšinami« LJUBLJANA - Izboljšati sodelovanje, predvsem z znanstveniki iz tujine in na področju gospodarstva ter šol na obmejnih območjih, bodo med glavnimi nalogami nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu, predsednice NSi Ljudmile Novak. Napovedala je, da se bo čim prej srečala z vsemi slovenskimi manjšinami. Danes bo na obisku v Trstu pri Slovencih v Italiji Katere prioritete ste si začrtali kot ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu? Najprej bom nadaljevala vse, kar je bilo že doslej zastavljeno, želim pa izboljšati vse, kar se je doslej pokazalo, da še ni dovolj dobro urejeno. Želim izboljšati sodelovanje na področju povezovanja znanstvenikov, kjer je bila narejena strategija, ki pa še ni v polnosti zaživela, in povezovanje na področju gospodarstva. Seveda si želim, da bi čim več Slovencev navdušila za to, da bi vlagali v Slovenijo in okrepili gospodarsko sodelovanje. Želim okrepiti sodelovanje s Slovenci v zamejstvu, torej z vsemi slovenskimi manjšinami, posebej na področju povezovanja mladih. Želim si tudi, da bi rešili nekatere probleme, s katerimi se soočajo Slovenci po svetu, tudi odpravljati administrativne ovire, s katerimi se srečujejo. Vzdrževati in okrepiti stike s Slovenci po svetu z namenom, da bi naši rojaki po svetu čutili, da se Slovenija zanima zanje, da so v Sloveniji dobrodošli, da smo vsi Slovenci del enega naroda. Kje vidite največje morebitne težave? Slovenci v zamejstvu in po svetu so združeni v zelo različnih skupinah, vsaka ima svoje težave. Tudi manjšine same imajo več različnih organizacij... Zdi se mi pomembno, da vse te organizacije Ljudmila Novak kroma sprejmem kot enakovredne in si prizadevam, da bi vse med seboj sodelovale in delovale enotno takrat, ko je to za skupnost pomembno. Ne domišljam si, da bom uspela z nekim poenotenjem, ker tudi v Sloveniji nismo vsi enotni in uniformirani. Smo ljudje, ki pripadamo različnim političnim opcijam, z različnim mišljenjem. Kam se boste kot ministrica podali na prvi obisk? K slovenski manjšini v Trst v sredo, nato bo sledil obisk avstrijske Koroške, Porabja, Hrvaške. V čim krajšem času se želim srečati z vsemi slovenskimi manjšinami. V mandatu ministra Boštjana Žekša je bil po več desetletjih dosežen dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Kako gledate nanj? Veseli me, da je prišlo do napredka. Tudi sama sem na te probleme veliko opozarjala, še v času, ko sem bila v Evropskem parlamentu. Seveda si bom prizadevala, da bodo šli koraki še naprej in da bo izpolnjen 7. člen Avstrijske državne pogodbe, kot se spodobi za napredno, demokratično državo, Avstrijo. Ta spada zagotovo med najbolj napredne evropske države, zato sem prepričana, da lahko tudi na področju manjšin naredi še več. Kako ocenjujete položaj slovenske manjšine na Madžarskem in Hrvaškem? Ves čas se zavedamo, da Slovenija zelo dobro skrbi za madžarsko manjšino v Sloveniji in si seveda želimo, da bi na drugi strani meje bilo podobno ali enako. Nek napredek je tudi tam dosežen. Zavzemala se bom, da pride do realizacije obljube o boljši cestni povezavi. Marca se srečata predsednika obeh držav in upam, da bom tudi sama vključena v program. Velike možnosti razvoja tega področja vidim s pomočjo turizma. Kar se tiče slovenske manjšine na Hrvaškem, poznam deloma to problematiko, morala pa se bom srečati s predstavniki in pogledati, kje so področja, kjer lahko v najkrajšem času izboljšamo njen položaj. V prejšnjem mandatu je med manjšinskimi organizacijami burila duhove delitev finančnih sredstev. Kakšno politiko nameravate ubrati vi? Za letos so denarna sredstva v glavnem že razdeljena. Če se bo pokazalo, da bi lahko prišlo do izboljšav na tem področju, si bom za to prizadevala. Omenili ste, da si boste prizadevali v večji meri pritegniti mladino, znanstvenike in gospodarstvenike iz tujine. Imate že kakšne konkretne načrte? Prizadevala si bom za povezovanje šol na obmejnem območju. To je še neizkoriščena priložnost, kajti če pride do povezav med šolami, je to lahko obojestransko koristno. Zaradi gospodarske krize je znova aktualno izseljevanje iz Slovenije. Se boste posvetili tudi temu? Za Slovenijo je zagotovo velika izguba, če gredo mladi, izobraženi ljudje po svetu. Imamo nek nov val emigracije. Najprej moramo doma nekaj narediti, da bomo te mlade lahko obdržali. Tudi ta vlada ima določene načrte z uvedbo socialne kapice oziroma odpiranje novih delovnih mest. Tu je največji problem. Po eni strani naloga domovine, da omogoči zaposlovanje izobražene mladine, po drugi strani pa se ne bomo mogli izogniti temu, da bi določeno število mladih odšlo po svetu, kar je po svoje lahko tudi neka obogatitev. Kajti znanje, pridobljeno v tujini je lahko bogata izkušnja. Sploh če se ti znanstveniki ali mladi vrnejo. Ste edina ministrica v vladi. Kakšne je vaše stališče o tem? Seveda bi si želela, da bi bila še kakšna ministrica oziroma da bi bila vlada po spolu bolj uravnotežena. Po drugi strani se mi zdi, da je najpomembneje, da bo vlada čim bolje delovala. To ne pomeni, da nimamo tudi sposobnih žensk. Vem pa, da je glede na razdelitev resorjev vsaka stranka poskušala za resor, ki ji je pripadel, najti najboljšo rešitev. (STA) POPUSTI DO 40 ODPELJITE „ DOMOV NEKAJ VEC Za datume in pogoje o popustih in dodatnih popustih za člane IKEA FAMILY in IKEA BUSINESS, obiščite spletno stran www.IKEA.it Dodaten popust v trgovini samo za člane IKEA FAMILY in IKEA BUSINESS. IKEA VILLESSE - VILES (Gorica), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20. 4 Sreda, 22. februarja 2012 GOSPODARSTVO turizem - Obračun udeležbe Furlanije-Julijske krajine na BIT v Milanu Zanimanje je bilo veliko, stroški predstavitve pa omejeni Na standu, ki ga je organizirala agencija Turismo FVG, so razdelili 42.000 kopij turističnega gradiva TRST - Turistična predstavitev Furlanije-Julijske krajine na milanski mednarodni turistični borzi BIT je bila tudi letos zelo uspešna, čeprav je prireditelj - deželna agencija za turizem Turismo FVG znižala stroške sodelovanja. Včeraj je agencija objavila nekaj podatkov, ki dokazujejo, da je bilo zanimanje obiskovalcev in turističnih operaterjev zelo veliko. Stand Furlanije-Julijske krajine na milanski prireditvi, ki se je končala v nedeljo, je odmeval tudi po socialnih omrežjih, pozornost pa je požel tudi v televizijskih oddajah mreže RAI in Mediaset. Na standu so obiskovalcem razdelili več kot 42.000 kopij reklamnega gradiva, od tega jih je bilo 13.000 namenjenih letošnjim kulturnim dogodkom v deželi. Na drugem mestu povpraševanja obiskovalcev je bil splošni vodnik po deželnem ozemlju s 3200 razdeljenimi kopijami, tretja pa je bila publikacija o enogastronomskih poteh z 2000 kopijami. Med publikacijami z informacijami o kulturnih dogodkih in spomenikih je bilo povpraševanje največje za brošure o Trstu, o umetnosti in kulturi in o obmorskih letoviščih (vsaka po 1500 kopij). Med protagonisti so bile tudi gore, posebno s stezami za tre-king, saj so za privlačnosti Karnije, Trbi-škega in Piancavalla razdelili po tisoč brošur za vsako. Stand FJK so vztrajno obiskovali tudi novinarji, saj jih je bilo akreditiranih kar 210, posnetki naše dežele pa bodo zaživeli tudi v prihodnjih televizijskih oddajah RAI Sereno varia-bile in Voyager. Ena od novosti letošnje predstavitve Furlanije-Julijske krajine na BIT je bil glasbeni kotiček Music&Live, ki se je vrtel okrog fotografskega tekmovanja. Obiskovalce so namreč vabili, naj se fotografirajo med »interpretiranjem« nekaterih podob in dogodkov v FJK in tako tekmujejo za vstopnice za nekatere velike koncerte v letošnjem koledarju Music&Live. Ta operacija, pri kateri je sodelovalo okrog tisoč obiskovalcev, je omogočila promovirati podobo naše dežele in hkrati profilirati podatke konkurentov za njihovo poznejšo in širšo vključitev v naslednje promocijske pobude. Kot vsako leto je k uspehu predstavitve Furlanije-Julijske krajine v Milanu prispevala tudi enogastronomija oziroma možnost za profesionalce turističnega sektorja, da poskusijo tipične dobrote naše dežele. Pri delavnicah Številni obiskovalci so se ustavili na razstavnem prostoru Furlanije-Julijske krajine dežela fjk okusa (dve na dan s po dvajsetimi mesti) je sodelovalo 160 obiskovalcev iz vrst turističnih operaterjev in specializiranih novinarjev, zadnja dva dni sejma pa tudi ostali obiskovalci oziroma potencialni turisti. Zaradi omenjenega krčenja stroškov letos na standu ni bilo restavracije, ki ga je nadomestil prostor Live Gusto, kjer je povabljeno občinstvo lahko pokusilo tipični krožnik. Vsak dan je bilo ponujenih 600 krožnikov, pri pripravi katerih je sodeloval videmski zavod Istituto Bonaldo Stringher. Trst prvi za Lonely Planet Glavno mestu Furlanije-Julijske krajine se je nepričakovano uvrstilo med deseterico (po krivici) premalo poznanih krajev sveta, ki jo je sestavila mednarodna založniška hiša Lonely Planet. V Trst se je namreč »zaljubila« njena potujoča pisateljica Abigail Blasi, ki je ravno na dan sv. Valentina objavila seznam desetih krajev, ki redno ostajajo zunaj najbolj uveljavljenih svetovnih turističnih itinerarjev. In to kljub »čudovitom stvarem«, ki jih lahko ponudijo, saj so zapostavljeni zaradi geografske lege, iz golega naključja, ali pa zaradi bližine bolj slovečih turističnih krajev (v primeru Trsta so to Benetke). Novica o uvrstitvi Trsta se je razširila po socialnih omrežjih, v nedeljo pa so jo povzeli tudi veliki italijanski časniki. pristanišča - V okviru naveze NAPA Tržaško prosto pristanišče na sejmu SITL v Mumbaju TRST - Največja svoboda dostopa in tranzita blaga v režimu carinske ekstrateritorialnosti - to je eden od adutov, s katerim se bo tržaško pristanišče predstavilo potencialnim indijskim strankam na sejmu SITL v Mumbaju. Tržaško pristanišče se bo sejma udeležilo v okviru združenja severnojadranskih pristanišč Napa, njegove posebnosti pa bo indijskim gospodarstvenikom predstavila predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. »Carinska ekstrateritorialnost prinaša celo vrsto operativnih olajšav, ki jih ponuja tržaško prosto pristanišče in je hkrati njegova prednost pred sorodnimi pristanišči, saj ga uravnava disciplina, ki je drugačna od italijanske in tudi evropske,« je povedala Marina Monassi. V tem smislu po njenih besedah »ni lahko imeti, kot je možno pri nas, pravico do vstopa tovora v prosto pristanišče ne glede na njegovo destinacijo, izvor ali naravo«, poleg tega pa se lahko ta tovor zadržuje v prostem pristanišču za nedoločen čas brez carine in drugih dajatev, razen seveda plačila operaterja za njegove storitve. Indija je v prvem polletju leta 2010 izvozila v Italijo za 1,8 milijarde dolarjev (+19,4% glede na enako obdobje 2009) blaga, predvsem tekstilnih izdelkov in oblačil, prevoznih sredstev, kemijskih in kovinskih izdelkov. V Evropsko unijo pa Indija izvaža - in tudi uvaža - rastoče količine proizvodov z najrazličnejših področij, ki bi v tržaškem pristanišču našli koristne sogovornike za tranzit. Za blago v tranzitu namreč ni potrebna evropska carinska izjava, medtem ko je za blago, ki potuje po železnici, predviden poenostavljen carinski postopek. V prostem pristanišču je mogoča tudi popolnoma svobodna industrijska obdelava tovorov, za katere tudi ni predviden carinski postopek. sdgz - Popust za člane Do konca februarja plačilo pristojbine SIAE za glasbo v lokalih TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča gostince, trgovce in operaterje, ki imajo v svojih lokalih radijske in TV sprejemnike ali druge aparate za reprodukcijo glasbe, da morajo do konca februarja poravnati pristojbino SIAE za leto 2012. Člani SDGZ lahko pri tem privarčujejo 25% predvidenega zneska, saj jim ustanova Societa Italiana degli Autori ed Editori (SIAE) priznava iste ugodnosti kot za operaterje, ki pripadajo drugim stanovskim organizacijam. Kdor želi koristiti ugodnost, mora prej urediti članarino 2012 in druga plačila za SDGZ, na sedežu v Trstu in tudi ostalih podružnicah. Tam dobi potrdilo o članstvu za SIAE, s katerim gre na pristojni urad ali sedež SIAE in plača pristojbino s popustom. Možno je tudi plačilo z obrazcem MAV in že določenim zneskom, ki ga zavezanec prejme po pošti na osnovi lanskega plačila. V tem primeru je treba preveriti, ali je obračunan popust za člane SDGZ (informatska številka za SDGZ je D9 - p.e.). Za plačila MAV je treba posredovati potrdilo o plačani članarini po faksu. Če niste dobili obrazca na dom, ali so se vaši podatki spremenili glede na leto 2011 (npr. število sprejemnikov) oz. ni predviden popust, je treba na pristojni urad SIAE in tam poravnati plačilo. Posebno so vabljeni novi ali tisti člani, gostinci, trgovci in drugi, ki so doslej plačali polno tarifo za glasbo, naj se oglasijo tajništvu SDGZ v Trstu na tel. 040 6724824. Popust velja samo za letno plačilo SIAE (tudi za glasbo po telefonu), ne pa za ostala plačila za občasne prireditve. energija - FJK Samo 15% stavb z energetskim spričevalom TRST - Po skoraj dveh mesecih od uveljavitve novih predpisov o obveznem energetskem spričevalu za stavbe je v Furlaniji-Julijski krajini samo 15 odstotkov oglaševanih stanovanj v prodaji opremljeno s tem spričevalom. Podatek s spletnega portala Immobiliare.it potrjuje zaostanek naše dežele na tem področju, saj je v državnem povprečju energetsko certificiranih 22 odstotkov stanovanj v prodaji. V skupini Gruppo Immobiliare.it so vzeli v poštev več kot 6000 oglasov s področja ponudbe stanovanj v FJK, od katerih je le eden od šestih v skladu z zakonodajo. Najvišjo stopnjo energetsko certificiranih stanovanj v prodaji ima Gorica z 19 odstotki, sledi Pordenon s 16 odstotki, Trst in Videm pa dosegata komaj 14 odstotkov. Furlanija-Julijska krajina je sicer na sredini državne lestvice, kjer vodi Tridentinska - Južna Tirolska (39%), zadnja pa je Bazilikata (9%). EVRO 1.3222 $ -q,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. februarja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 21.2. 2G.2. ameriški dolar 1,3222 1,3266 japonski jen 105,38 105,47 kitajski juan 8,3258 8,3511 ruski rubel 39,4500 39,4734 indijska rupija 65,2240 65,1820 danska krona 7,4358 7,4339 britanski funt 0,83640 0,83640 švedska krona 8,8107 8,8110 norveška krona 7,5200 7,4880 češka krona 24,912 24,907 švicarski frank 1,2073 1,2075 madžarski forint 288,03 287,40 poljski zlot 4,1837 4,1680 kanadski dolar 1,3172 1,3159 avstralski dolar 1,2385 1,2303 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3565 4,3525 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6977 0,6982 braziljski real 2,2670 2,2731 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3182 2,3094 hrvaška kuna 7,5820 7,5824 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. februarja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24550 0,49310 0,75110 0,05917 0,08417 0,14000 0,610 1,036 1,334 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.603,86 € +538,52 sejmi - Od 2. do 5. marca Na Olio Capitale pozornost skupinam za solidarno nakupovanje TRST - Letošnji sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki bo od 2. do 5. marca na tržaškem sejmišču, se bo spogledoval tudi s skupinami za solidarno nakupovanje. Šesti salon žlahtnega olja, ki ga prireja tržaška Trgovinska zbornica s svojim posebnim podjetjem Aries, bo tako ovrednotil izkušnje ozaveščenega potrošništva in zdrave prehrane, ki so značilne za ljudi in družine, zbrane v skupine za solidarno nakupovanje. Druži jih skupna zavezanost zdravi prehrani in novi etiki pri njenem pridelovanju, torej v kmetijstvu in agroživil-stvu. Te skupine so bile povabljene k sodelovanju na sejmu, kjer bodo obiskovalcem pomagale spoznavati najboljšo oljčno produkcijo, zastopano na tržaški specializirani prireditvi. Šesti salon Olio Capitale ne bo samo izjemna priložnost za spoznavanje proizvodov najvišje kakovosti in raznolike ponudbe za vse žepe, ampak bo predvsem ponudil možnost vzpostavljanja stikov z desetinami proizvajalcev, olj-karji in oljarji. V ospredju teh stikov pa bo odnos med porabo in proizvodnjo, kar je sicer eno od ustanovnih načel skupin za solidarno nakupovanje. Skupine, ki so se prijavile na Olio Capitale, bodo imele možnost vodenega ogleda sejma z degustacijami v Oil baru, ki bosta na sporedu v soboto, 3. in v nedeljo, 4. marca. V nedeljo bo zgodaj popoldne na vrsti tudi posvet o biološkem gojenju oljk, na katrem bo v ospredju prava vrednost take pridelave, njene težave in prednosti. Srečanje se bo končalo z de-gustacijo, ki jo bodo vodili izvedenci za biološko olje. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. februarja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,35 IMTCDCI IDr»DA AfiR +1,40 -4 11 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,50 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,65 125,00 +1,16 -6,72 TELEKOM SLOVENIJE 161,10 66,10 -0,56 -2,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,51 DELO PRODAJA 24,00 rrm +0,10 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,03 1 70 -6,06 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,10 -- KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 9,00 5,20 9,90 -1,98 SALMS, L_JMBL__JANA SAVA TERME ČATFŽ 224,00 11,91 178 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,13 10,50 +0,03 -2,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. februarja 2G12 -G<79 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,77 90,65 12 82 +0,13 -0,38 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,49 +0,23 +5,05 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,36 0,49 +3,06 +8,24 -0 12 EDISON ENEL ENI 0,84 3,00 1746 -0,92 FIAT FINMECCANICA 4,77 +0,69 +0,59 -3 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,91 11,94 +0,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,52 12 61 -2,36 +1 20 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,06 +0,93 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,47 4,85 1 73 +1,81 +1,17 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,14 13 37 +0,35 -0,18 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,35 +0,53 -0,49 +0 17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,63 5,65 -0,96 TENARIS TERNA 0,82 15,47 -0,60 -1,02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,79 0,03 -0,29 +2,84 UNICREDIT 3,82 4,22 +2,14 -1,31 SOD NAFTE (159 litrov) 106,32 $ +2,62 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. februarja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 565,49 -1,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.754,16 810 77 +1,00 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C B/aj-v/Nr-az-l 1.790,62 C3Q10 +0,99 -0,84 üuicA i jjutuyiau j ju, i o SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /IQÛ1C _i_n->-> un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.091,68 + 1,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.999,71 2.593,11 +0,38 +0,34 S&P 500, New York 1.366,64 +0,40 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.296,42 6.848,03 5.905,07 +1,27 +1,42 +0,33 CAC 40, Pariz 3.465,24 -0,21 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.203,00 1.016,0 2.541,60 +1,45 -0,22 +2,14 Nikkei, Tokio 9.463,02 -0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.021,19 21.424,79 4.843,84 +0,69 -0,31 +1,29 Sensex, Mubaj 18.428,61 +0,76 / ITALIJA Torek, 21. februarja 2012 5 DELO - Izredno napeto ozračje okrog reforme trga dela Marcegaglia očita sindikatu, da ščiti absentizem in slabo delo Confindustria ni za odpravo 18. člena, a je za reformo - Camussova zahteva opravičilo RIM - Medtem ko se pogajanja za reformo trga dela med vlado in sindikati približujejo slepi ulici, se je vnel spopad med Confindustrio in Cgil. Jabolko spora je poziv Emme Marcegaglia sindikatom, naj ne ščitijo »absentiste in tatove«. Cinfindustria noče ukinitve 18. člena statuta delavcev, ampak možnost odpusta »oseb, ki svojega dela ne opravljajo dobro«, in tak sindikat, ki »ne bo ščitil kroničnih absentistov« in »tatov«, je dejala Emma Marcegaglia na posvetu zveze Federmeccanica v Firencah. »Nočemo ukinitve 18. člena, možnost vrnitve na delovno mesto mora ostati za primere diskriminacije,« je dejala in dodala: »Hočemo imeti možnost odpuščanja oseb, ki svojega dela ne opravljajo dobro.« V isti sapi je predsednica Confin-dustrie dejala, da si industrijci želijo »tak sindikat, ki se bo tudi ostro boril z nami za zaščito dela, a ki ne bo ščitil kroničnih absentistov, tatov in tistih, ki ne opravljajo svojih nalog«. Emma M ar- Sedem milijonov globe za RAI in Formiglija MILAN - Neverjetna in šokantna razsodba. Tako je novinar Corrado Formigli komentiral odškodnino sedem milijonov evrov, ki jo je sodišče naložilo njemu in ustanovi RAI za neko reportažo o Fiatu v sklopu oddaje Annozero decembra leta 2010. Formigli je avtomobile turinskega koncerna primerjal z avtomobili nekaterih evropskih hiš. Fiat je reportažo ocenil kot obrekovalno, sodišče pa mu je dalo prav. Fiatovi odvetniki so v začetku zahtevali 20 milijonov evrov odškodnine, ki naj bi jo namenili v dobrodelne namene. Pismo mladih Montiju dvignilo val polemik RIM - Devetnajst študentov iz različnih italijanskih mest (tudi iz Gorice, Trsta in Vidma) je pisalo odprto pismo italijanskemu premierju Mariu Montiju. V pismu, ki ga je objavil dnevnik Corriere della Sera, zahtevajo večjo pozornost do mladih in njihovega zaposlovanja. Pismo pa je sprožilo val polemik, saj je marsikdo ocenil, da so nekatere trditve podpisnikov dokaj sporne. Na primer tiste vrstice, v katerih so mladi zapisali, da zaupajo Montijevi vladi, da ne nasprotujejo ukinitvi 18. člena statuta delavcev in da so prepričani, da je generacija njihovih očetov preveč zaščitena, njihova pa premalo ... Štiridesetletnik tihotapil milijon evrov COMO - V avtomobilu je neki 40-letni delavec skril milijon evrov in jih skušal pretihotapiti iz Švice v Italijo. Denar je skril v posebej izdelan prostor pod armaturno ploščo, odkrili pa so ga zaradi sumljivega obnašanja na meji. Specialna enota finančnih stražnikov je pri podrobnem pregledu avtomobila odkrila skrivališče, v katerem so bili v hermetično zaprtih plastičnih vrečkah spravljeni svežnji bankovcev. Denar je tihotapil 40-letni delavec, preiskovalci pa domnevajo, da je šlo le za kurirja, ki je denar čez mejo prenašal za nekoga drugega. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia na skupščini združenja Federmeccanica ansa cegaglia je pojasnila, da za Confindu-strio »sprememba 18. člena sama po sebi ne more rešiti vseh problemov rasti, toda boj proti slabi fleksibilnosti in možnost fleksibilnosti pri odhodu z delov- nega mesta pomaga tako podjetjem kot delavcem, da pridejo do bolje delujočega trga dela«. Podjetniki se torej strinjajo s potrebo po ukinitvi »slabe fleksibilnosti«, ker nočejo »izkoriščanja pre- kernosti«, vendar hkrati zavračajo višjo ceno »dobre fleksibilnosti«, ker »višja cena pomeni več slabe fleksibilnosti in dela na črno«. Na odgovor vodje največjega sindikata, Susanne Camusso, ni bilo treba dolgo čakati. Generalna sekretarka Cgil je predsednici Confindustrie odgovorila po Twitterju«: »Govoriti, kot to dela Marcegaglia, o sindikatu, ki ne bo ščitil kroničnih absentistov, tatov in tistih, ki ne opravljajo svojega dela, je res preveč.« Za Camussovo so to »neresnične trditve, ki žalijo vlogo konfederalnega sindikata, zato jih mora Marcegaglia preklicati. Sicer pa je Cgil v ofenzivi tudi proti vladi, čeprav je ministrica za delo Elsa Fornero še vedno prepričana v možnost dogovora s socialnimi partnerji. Ca-mussova se je odzvala na besede pre-mierja Montija, ki je dejal, da »reforma trga dela bo, s sindikati ali brez njih«. »Groziti nikoli ne pomaga,« je dejala vodja Cgil, ki sicer pričakuje, da bo vlada na naslednjem srečanju o reformi trgi dela uporabila drugačen stil. RAI - Po glasnih protestih prekernih in širše javnosti »Protiporodniški« člen bodo ukinili, naročnina za računalnike ne bo potrebna RIM - Italijanska javna radiotelevi-zijska hiša RAI je v zadnjih mesecih nenehno v središču takih ali drugačnih polemik. V minulih dneh je dvignila val ogorčenja vest, ki jo je razširila koordinacija rimskih prekernih novinarjev Erroridi-stampa: v pogodbi, ki jo Rai sklene z nekaterimi zunanjimi sodelavci med drugim piše, da jo bo podjetje preklicalo, če bo sodelavka zanosila, saj bi ta nov status kompromitiral njeno produktivnost. Včeraj je glavna direktorica Lorenza Lei najavila, da bo njeno podjetje umaknilo sporni 10. člen pogodbe, obenem pa poudarila, da je RAI podjetje, ki so mu sodelavci pri srcu: zato je že pred leti sestavilo notranji pravilnik, ki prekernim zagotavlja minimalno število letnih sodelovanj, ko izpolnijo določene pogoje pa tudi stalno zaposlitev. Javna televizija RAI je včeraj tudi pojasnila, da umika sporni ukrep, na podlagi katerega bi tudi lastniki računalnikov in pametnih telefonov morali plačevati na- Glavna direktorica Lorenza Lei arhiv MINISTRI Lani največ zaslužila Paola Severino Ministrica za pravosodje Paola Severino ansa RIM - Premoženje ministrov italijanske vlade je po novem vsem dostopno na spletnih straneh. To je eden od ukrepov premierja Maria Montija za povečanje transparentnosti upravljanja države, ki naj bi mu v kratkem sledila še objava premoženja višjih državnih uslužbencev in menedžerjev v državnih podjetjih. Najvišjim državnim uslužbencem je Montijeva vlada že pred kratkim omejila letne dohodke na največ 305.000 evrov. Včeraj objavljeni podatki kažejo, da je ministrica za pravosodje Pao-la Severino leta 2011 zaslužila 7.005.649 evrov in od tega plačala 4.017.761 evrov davkov. Letos pa bo z ministrsko plačo zaslužila »le« 195.225,20 evra letno. Eden najbogatejših članov Montijeve vlade je minister za gospodarski razvoj Corrado Passera, ki je lani, ko je bil še šef banke Intesa San-paolo, zaslužil 3,5 milijona evrov bruto. Od tega je plačal 1,4 milijona evrov davkov. Ima še 8,8 milijona evrov depozitov, ki izvirajo predvsem iz prodaje delnic Intese Sanpaolo ter 140 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Parizu. Kot minister bo letos zaslužil približno 220.000 evrov. Po lastništvu nepremičnin izstopa ministrica za notranje zadeve Anna Maria Cancellieri, ki je lastnica ali solastnica kar 24 nepremičnin. Kot ministrica bo letos zaslužila dobrih 180.000 evrov neto. Ministri Montijeve vlade sicer ne zaslužijo znatno več kot na primer predsedniki deželnih vlad. Največ je leta 2010 po poročanju italijanskih časnikov zaslužil predsednik deželne vlade Sicilije, ki je ena najrevnejših italijanskih dežel. Skupaj je na letni ravni prejel dobrih 188.000 evrov. Njegov kolega v Laciju na primer slabih 145.000 evrov neto, sledil pa mu predsednik deželne vlade Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo s slabimi 140.000 evri. TURIN - Dan spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre Marchionne ni pozabil na svoje istrske korenine »Novi Fiatov avtomobil naj se imenuje Istria« TURIN - V okraju Santa Cateri-na di Lucento v predmestju Turina se je lokalna sekcija združenja Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD) predvčerajšnjim spomnila eksodusa Italijanov iz Istre. Prireditev (udeležilo se je je tristo ljudi) se je odvijala ob spominski tabli, ki jo je v spomin na ezu-le in na žrtve fojb leta 2005 postavila Občina Turin, lani pa so jo neznanci pomazali in oskrunili. Spominske slavnosti se je nenapovedano udeležil tudi pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne, ki očitno ni pozabil na svoje istrske korenine. Njegova mama je bila namreč doma iz vasi Carnizza (v hrvaščini Krnica) pri Labinu. Zastopniki ANVGD so bili zelo veseli Marchion-nejevega obiska, pred odhodom ga je eden od ezulov glasno pozval, naj nov Fiatov avto imenujejo Istria. Marc-hionne se je nasmehnil in odšel. Marchionnejev oče Concezio je bil po rodu iz Abrucov, kot karabi-njerski podčastnik je pred drugo sve- tovno vojno in med njo služboval v Istri, kjer je spoznal bodočo ženo Mario Zuccon. Septembra 1943 so njenega očeta in Marchionnejevega deda Giacoma Zuccona ujeli partizani, nakar je tragično končal v eni od istrskih fojb. Podobna usoda je nekaj dni zatem doletela tudi Marchionnejevega strica Giuseppeja Zuccona, ki so ga Nemci zamenjali za partizana ter ga ustrelili. Po teh tragičnih dogajanjih se je družina Marchionne preselila v mesto Chieti v Abrucih, kjer se je leta 1952 rodil Sergio. Ko je bilo sedanjemu voditelju turinskega avtomobilskega kon-cerna 14 let se je njegova družina preselila v Kanado, kjer se je nekaj let prej že nastanila Anna Zuccon, Marchion-nejeva teta. V Turin in v okolici se je po odhodu iz Istre naselilo precej Istranov, ki so se kot uradniki in delavci v glavnem zaposlili v Fiatovih tovarnah. Zi-veli so predvsem v okolišu Santa Ca-terina di Lucento, kjer jim je občinska uprava posvetila spominsko tablo. Marchionne na odkritju spominske table istrskim beguncem (ANVGD-La Stampa) 6 Sreda, 22. februarja 2012 TRST / APrimorski r dnevnik 1 J r^ Ulica dei Montecchi 6 r tel. 040 7786300 fax 040 772418 u U CV^J trst@primorski.eu energetika - Ljubljana pozdravlja odklonilno stališče mestne skupščine Slovenija vidi v občinskem svetu zaveznika v boju proti terminalu Slovenski strokovnjaki so na tematiko uplinjevalnikov pripravili dodatna strokovna stališča Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pozdravlja odločitev tržaškega občinskega sveta, ki je na predzadnji seji sprejel sklep, s katerim nasprotuje umestitvi plinskega terminala na območju Žavelj. »To samo podkrepi naša prizadevanja, da se ta terminal ne umesti v ta občutljiv del Jadranskega morja,« je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Bogovič. Tudi novi minister in z njim očitno vlada Janeza Janše podpirata vse dosedanje usmeritve Slovenije, ki so šle v smer preprečitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Bogovič upa, da bo tudi italijanska stran, v skladu z evropskimi normami, ki morajo upoštevati lokalno prebivalstvo in dobre medsosedske odnose, resno premislila o tej temi in odstopila od tega projekta. »Slovenija ni tista, ki bi izdajala soglasje, torej v tem primeru pravno formalno težko preprečimo postavitev terminalov. V kolikor pride do dokončne odločitve o gradnji, nam ostane zgolj to- žba proti tej odločitvi. Upam, da ne bo potrebe, da bi morali tudi o tem razmišljati,« je dejal Bogovič. Tržaški občinski svet je pretekli teden sprejel sklep, da mesto noče plinskega terminala. Na glasovanju je bilo 37 članov občinskega sveta proti, nihče za, dva sta bila vzdržana, dva pa se nista udeležila glasovanja. To je bil že tretji ne občinskega sveta gradnji žaveljskega uplinjevalnika. Prvič ga je zavrnil leta 2006, drugič - potem ko je Gas natural vključil nekatere popravke - leto pozneje. Španska družba je kljub temu vztrajala in dobila oporo v italijanskem ministrstvu za okolje, ki je leta 2009 izdalo pozitivno mnenje o okolj-ski presoji. Tako je Gas natural lahko izdelal dokončni načrt, ki ga je občinski svet z glasovi desne in leve sredine zavrnil. Občinski tehnični uradi so za izdelavo negativnega mnenja opravili zelo veliko delo, o čemer najbolj zgovorno priča dejstvo, da obsega le goli seznam priloženih dokumentov deset tipkanih strani. Slovenski minister Franc Bogovič (na sliki) je pohvalil tržaški občinski svet, ki se je opredelil proti gradnji uplinjevalnika pri Žavljah Sklep je predstavil občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Izpostavil je celo vrsto nedorečenosti na- črta (kot na primer dejstvo, da ni mogoče izvedeti, kam bodo dovajali mrzlo morsko vodo, da bi jo ponovno segreli: v sežigalnico AcegasAps ali v centralo družbe Elettra na območju ške-denjske železarne?). V plinskem terminalu bodo vodi dodali klor, klorirana voda se bo nato izlivala v morje, kar bo pomenilo hudo onesnaženje morskega okolja. Laureni je nadalje opozoril, da bi prišlo v terminalu do kemijskih sprememb, območje pri Ža-vljah pa nima take namembnosti. Načrt je preprosto obšel norme tako imenovanega zakona Galasso, po katerem bi se morala za strukture v razdalji do 300 metrov od morja izreči vsa za to pristojna ministrstva. Slovenski strokovnjaki so konec januarja na tematiko plinskih terminalov pripravili dodatna strokovna stališča. Po podatkih, ki jih ima minister Bogovič, gre za 44 strani pripomb na 129 strani dokumenta. »To pomeni, da gre resnično za tehtne in strokovne pripombe. Gre tudi za to, da je s strani Evropske komisije neka usmeritev, da naj se v skladu z dobrimi medsosedskimi odnosi te stvari uredijo,« je še pojasnil Bogovič. občina trst Rossetti, dolg vreden 850 milijonov Na ponedeljkovi občinski seji je tržaška mestna skupščina soglasno odobrila zunajpro-računski dolg v višini 850 tisoč evrov, ki ga bo morala tržaška občina poravnati podjetju No-stini. Slednjemu je bila že za časa Illyjeve uprave poverjena obnova gledališča Rossetti. Pri tem je prišlo do zapletov in do sodnega spora. Pred meseci je tržaško prizivno sodišče dalo prav podjetju in razsodilo, da mora tržaška občina poravnati dolg v višini 850 tisoč evrov. Cosolinijeva uprava se je odločila, da ne vloži priziva na ka-sacijsko sodišče in poravna dolg, kar so občinski svetniki dolžnostno potrdili. Mestna skupščina je z glasovi levosredinske večine in svetnikov Gibanja 5 zvezd odobrila tudi spremembo tarif za izdajo kopij dokumentov za gradbena dovoljenja za dela, ki se vlečejo več kot 10 let. Tarifa je bila povišana na 30 evrov. Pač pa je bil zaradi netočnosti v besedilu umaknjen sklep o garantu za zapornike. tržaška občina - Izvolitev na ponedeljkovi občinski seji Konzulta priseljencev Sestavlja jo 21 članov - Srbi najbolj številčna skupnost priseljencev v občini Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji izvolil novo konzulto za priseljence. Organ je bil prvič ustanovljen v prejšnji mandatni dobi, sedaj ga je bilo treba obnoviti. Predstavilo se je 21 članov, prav toliko, kolikor jih sestavlja konzulto, zato je bilo glasovanje preprosto: treba je bilo le potrditi kandidate, izpadel ni nihče. Konzulta je bila izvoljena z 29 glasovi, štirje svetniki so oddali bele glasovnice, prav toliko glasovnic pa je bilo neveljavnih. Člani nove konzulte za priseljence so (tako kot so bili prijavljeni) Jerioth, Kouani Tchatieu, Nguefack Epse Teka-dam (vse prihajajo iz Kameruna), Beye, Dia (oba iz Senegala), Chique Lopez, Zi-rene Blanco (obe in Kolumbije), Cere-don (iz Filipinov), Sommerkamp Castillo (iz Peruja), Sardar (iz Bangladeša), Hussein Taha (iz Iraka), Hidri (iz Albanije), Zelezetsky (iz Belorusije), Osmanovic (iz Bosne), Gojanovic Perkovic, Ille (obe iz Hrvaške), Krstic, Marinkovic, Marko-vic,Radovanovic (vsi iz Srbije) in Mer-dova (iz Ukrajine). Konzulto v tržaški občini bivajočih priseljencev sestavlja 10 žensk in 11 moških. Pet jih je iz Afrike, trije z ameriškega območja, prav toliko z azijskega, deset pa jih je iz Evrope. Sedem članov (Sommerkamp Castillo, Zirene Blanco, Hector Sommerkamp Castillo Sardar,Zelezetsky, Osmanovic, Ille in Marinkovic) so bili že člani prejšnje konzulte. Sommerkamp Castillo (letnik 1952) je najstarejši, Senegalec Dia (letnik 1986) najmlajši. Sommerkamp Castillo je tudi tisti, ki največ let biva v tržaški občini: od leta 1978. Najbolj številčna skupnost priseljencev v občini je srbska (29,6 odstotka vseh prijavljenih priseljencev), sledijo pripadniki hrvaške skupnosti (7,12 odstotka), albanske (4,85 odstotka), bosanske (3,32 odstotka), ukrajinske (2,7 odstotka), senegalske (1,59 odstotka), kolumbijske (1,28 odstotka), kamerunške (0,88 odstotka), iz Bangladeša (0,86 odstotka), filipinske skupnosti (0,23 odstotka), iraške (0,15 odstotka) in beloruske skupnosti (0,11 odstotka). Po izvolitvi konzulte je občinski svetnik Demokratske stranke predložil resolucijo o spremembi pravilnika za imenovanje članov konzulte za priseljence. V njej je predlagal nekaj novosti, med drugimi, prav v zadnji točki, nekakšno »preverjanje«, kar je zagnalo vik in krik v vrstah desnosredinske opozicije. Svetniki Paolo Rovis, Piero Camber, Everest Ber-toli, Claudio Giacomelli, Maurizio Buc-ci (vsi Ljudstvo svobode), Maurizio Ferrara (Severna liga) in Carlo Grilli (Di-piazzova lista) so ocenili »preverjanje« kot nekakšno »rasistično dejanje«, ki naj bi omejilo »svobodo konzulte priseljencev. Vodja skupine Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni je hotel omiliti zadevo, kar pa ni zadovoljilo desnice. Sam Beltrame je napovedal, da umika zadnjo točko resolucije s spornim »preverjanjem,« kar je zadovoljilo svetnika Gibanja 5 zvezd Paola Menisa. Prišlo pa je do proceduralnega zapleta: Beltrame je umaknil zadnjo točko resolucije potem, ko so se že začele glasovalne izjave, kar po pravilniku občinskega sveta ni mogoče. Ker je resolucija dvignila že preveč prahu in bi ga, v primeru, da bi jo izglasovali, gotovo še več, se je Beltrame odločil, da jo umakne. Tako je občinski svet po nepotrebnem porabil uro svojega dragocenega časa ... M.K. uplinjevalnik WWF kritičen do politike in politikov Tržaški in deželni politiki so pri obravnavi načrta za kopenski uplinjevalnik pri Zavljah doslej močno zanemarjali okolj-ske vidike tega projekta. Zanemarjali so tudi načrt za podmorski plinovod družbe Snam, ki je temeljnega pomena za plinski terminal družbe Gas Natural. Takole razmišlja Svetovni sklad za naravo-WWF, ki postavlja na zatožno klop tržaške in deželne politike. Naravovarstveno združenje je v prvi vrsti kritično do podpredsednika deželne vlade Luce Cirianija, ki se je obregnil ob odklonilno stališče tržaškega občinskega sveta do žaveljskega terminala. Ciriani očita tržaški mestni skupščini, da ni dovolj poglobljeno ocenila načrta družbe Gas Natural, kar ni naredila niti Dežela, so prepričani pri WWF. Zadnje uradno stališče o upli-njevalnikih je Furlanija-Julijska krajina zavzela pred petimi leti, ko je deželni vladi predsedoval Riccardo Illy. »Ciriani ne more kritizirati Občine Trst, da je stala križem rok, potem ko sama Dežela ni naredila ničesar za poglobitev okoljskih posledic terminala,« meni Dario Predonzan, ki pri WWF odgovarja za energijo in prometnice. WWF ni prizanesljiv niti do prejšnjega tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki se je sicer ukvarjal z Zavljami, a v glavnem le v luči protivrednosti, ki bi jih mesto dobilo v zameno za upli-njevalnik. Trst z Dipiazzo ni naredil nič drugega, priziv proti uplinjevalniku so vložili drugi, med katerimi občinski upravi Milj in Doline, ugotavlja Predonzan. Kritičen je tudi do tržaške Confindustrie. Naravovarstveniki opozarjajo tudi na nerešen problem podmorskega plinovoda družbe Snam, za katerega italijansko okoljsko ministrstvo še ni izdalo okoljskega dovoljenja. Energetski rebus in nove tehnologije V kavarni S. Marco bo v petek popoldne (začetek ob 16. uri) tekla beseda o energetskem rebusu med velikimi infrastrukturami in novimi tehnologijami. Prireditelji so študenti masterja v komunikaciji visoke šole Sissa. Govorili bodo raziskovalec Vanni Lughi, izvedenec v nanotehnolo-gijah, Maurizio Melis, ki na Radiu 24 vodi oddajo o znanosti in energiji, ter Gianfranco Pellegrini, pooblaščeni upravitelj podjetja STP, ki se ukvarja z inovativ-nimi tehnologijami. Petkov posvet bo vodil Gianluca Carta, študent Sisse. Preveč prekernih v podjetu Esatto Podjetje Esatto se pri svojem poslovanju poslužuje preveč pre-kernih delavcev, posebno tistih, ki pri občanih »preštevajo« števce za elektriko, vodo in plin. Na to opozarjata tržaška občinska svetnika gibanja L'altra Trieste Franco Bandelli in Alessia Roso-len, ki pozivata Občino Trst (slednja ima pri Esattu pomembno besedo), naj se potrudi za zajezitev prekernega oziroma pogodbenega dela vsaj v javnih ustanovah. / TRST Sreda, 22. februarja 2012 7 ŠOLSTVO - Pogovor z Marino Castellani o openskem did. ravnateljstvu in NSŠ Iga Grudna Sredstev in osebja premalo, ponudba pa kljub temu bogata Porast vpisov v otroške vrtce openskega ravnateljstva, v osnovni šoli stabilni V otroških vrtcih Didaktičnega ravnateljstva Opčine se obeta zelo veliko število vpisov v prvi letnik, zato bodo verjetno oblikovali čakalne sezname, medtem ko bi v osnovnih šolah moralo število učencev prvega letnika ostati približno enako kot v letošnjem šolskem letu, čeprav je število otrok v zadnjem letniku vrtca tokrat nekoliko manj kot v zadnjih letih. To je vtis, ki se ustvari ob - seveda še nepopolnem - pregledu vpisovanja za novo šolsko leto 2012/2013, ki se je pravkar izteklo. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico Marino Castellani, ki v letošnjem šolskem letu poleg openskega didaktičnega ravnateljstva vodi tudi Nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini. V vrtcih in šolah openskega ravnateljstva so seveda že pred časom stekla informativna srečanja, predmet zanimanja staršev pa je predvsem možnost popoldanskih dejavnosti in urnikov. Glede tega, pravi ravnateljica Castellanijeva, je od ponedeljka do petka na vsaki šoli do 15.30 zagotovljen pouk oz. dejavnosti, prav tako je na vseh šolah zagotovljeno kosilo. Seveda je vse odvisno od števila razpoložljivega osebja, v veliko pomoč pa so združenja staršev, ki skrbijo za dodatne popoldanske dejavnosti, kar pa seveda predstavlja strošek za družine. Marsikatera družina pa si res ne more več privoščiti takega stroška, zato se vedno bolj postavlja potreba po t.i. integrirani šolski službi s popoldanskim bivanjem in dejavnostmi, ki bi jo morala Občina Trst zagotoviti tudi slovenskim šolam, potem ko jo že zagotavlja tistim z italijanskim učnim jezikom. Z razpoložljivim učiteljskim kadrom namreč le za las krijejo redno dejavnost. Tudi na Celodnevni osnovni šoli Pinka Tomažiča v Trebčah, ki je celodnevnega značaja, nimajo popolnoma dvojnega seznama osebja. Podobna slika se kaže pri neučnem osebju, kjer ravnateljstvo razpolaga s petnajstimi šol- Levo ravnateljica Marina Castellani, desno starši na informativnem sestanku v šoli Iga Grudna v Nabrežini kroma skimi sodelavci, ki morajo skrbeti za dvanajst stavb (šest vrtcev in šest šol), na upravnem področju pa ima opensko ravnateljstvo vodjo uprave in tri pomožne tajnice. Ko bo prišlo do napovedane združitve openskega ravnateljstva z Nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela v nov večstopenjski zavod, bi bilo po mnenju Castellanijeve prav, da bi imeli več osebja v tajništvu. S komaj zadostnim številom osebja pa v vrtcih in šolah openskega didaktičnega ravnateljstva zagotavljajo pestro ponudbo dejavnosti, npr. s skupnim projektom s ciljem oblikovati prijazne in ozaveščene otroke ali s projekti, za katere je ravnateljstvo prejelo deželni prispevek (gre npr. za projekte o kompetencah, tujem jeziku ali pomoči otrokom v težavah), polet tega se prijavljajo na razne natečaje. Ravnateljica Marina Castellani ima tu besede pohvale za učiteljski kader, ki se zelo trudi in skuša narediti vse, da se obogati klasično vzgojno-izobraževalno delo: na neki šoli učitelji tako popoldne opravljajo nadure, da pridejo staršem na roko, na splošno pa se učitelji stalno in redno izobražujejo. Tako so na ravnateljstvu imeli predavanja o disleksij ter o pouku slovenskega jezika v okviru ponudbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, prav tako se učitelji redno udeležujejo izobraževanja glede varnosti, pri čemer so po besedah Castellanijeve eno redkih ravnateljstev. Ker je Marina Castellani letos tudi ravnateljice nabrežinske NSŠ Iga Grudna, nas je zanimalo tudi, kako bo prihodnje leto na tej šoli, pri čemer kaže, da bo na koncu precej več vpisov v prvi razred kot letos. Dijaki nabrežinske srednje šole pa bodo v prihodnjem šolskem letu doživeli tudi prijetno novost: odslej bo tudi na tej šoli namreč sobota pouka prost dan, kar je bila tudi želja velike večine staršev in dijakov, to željo pa je potrdil tudi zavodski svet šole, podjetje Trieste Trasporti pa je zagotovilo prevoz dijakov, ki bodo zaradi proste sobote v ostalih dneh imeli podaljšan urnik. Glede dejavnosti pa tudi v Nabre-žini ne stojijo križem rok: šola Gruden se je, tako kot tudi Didaktično ravnateljstvo Nabrežina, namreč vključila v projekt Državljanstvo, ustava in varnost, ki ga vodijo na Večstopenjski šoli Gorica in v okviru katerega potekajo predavanja in delavnice na temo varnosti, spoštovanja pravil in zakonov. Poleg tega šola sodeluje z Občino Devin-Nabrežina in krajevnimi ustanovami, tudi v tem primeru pa je Castellanijeva pohvalila profesorje, ki so po njenih besedah zelo dejavni. Tudi šola Gruden bo v prihodnjem šolskem letu skupaj z nabrežinskim didaktičnim ravnateljstvom tvorila novo večstopenjsko šolo, glede priprav na združitev pa pogovori še niso stekli, verjetno se bo to zgodilo po končanem obdobju vpisovanja. Vsekakor ravnateljica Castellanijeva meni, da bo združitev prinesla veliko pozitivnega, čeprav ni mogoče pričakovati, da bo to tega prišlo takoj, ampak bodo pozitivni učinki postali prepoznavni v teku let. Danes namreč neka majhna samostojna šola zelo težko preživi v smislu finančnih sredstev (slednje šole prejemajo na podlagi števila učencev) in organizacije, zato je zelo težko narediti kaj inova-tivnega, medtem ko je v neki večji skupnosti to laže. Če se gre v pravo smer s tem, da se krepi učno-vzgojna kontinuiteta, bo to samo dobro za šolo, kader in predvsem za otroke, je prepričana ravnateljica Marina Castellani. Ivan Žerjal Pomoč študentom, ki vstopajo v svet dela Profesor Franco Grossi prireja jutri, v sklopu svojih predavanj o spletnih skupnostih, srečanje, namenjeno študentom, ki zaključujejo študij, in diplomirancem. Med 9.30 in 12.30 bo v veliki dvorani stavbe H3 govor o tem, kako iščemo delo v času interneta, kako napišemo življenjepis, kako se najbolje odrežemo na razgovoru za zaposlitev. V baru Never Inn od danes fotografska razstava o Nigru Kriminalno ravnanje nekaterih multinacionalk, med katerimi prednjačita družbi Shell in Eni, je že dodobra uničilo izliv reke Niger. Življenju na tem koščku afriške celine je posvečena razstava, ki jo bodo danes ob 19. uri odprli v prostorih bara Never Inn (Ul. Madonna del Mare 19). Prirejajo jo Amnesty International, Arci, Senza confini/Brez meja, Bora.la in drugi krajevni partnerji. V Mieli Bellocchiov film V naši deželi se nadaljuje retrospektiva, posvečena italijanskemu režiserju Marcu Bellocchiu. V tem okviru bodo danes ob 19. uri v gledališču Miela zavrteli dva njegova filma, L'ora di religione (Il sorriso di mia madre) s Sergiom Castellittom, ob 21.30 pa Nel nome del padre. V Verdiju razstava Sabrine Notturno V predverju občinskega gledališča Giuseppe Verdi bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarke Sabrine Notturno. Razstavo, ki jo je postavil kritik Roberto Vidali, bo odprla Alessandra Vicari, prireditelj pobude je kulturno združenje Julliet. V palači Gopčevic o zgodovini Trsta V dvorani Bobi Bazlen palače Gopčevic bo danes popoldne tekla beseda o arhivskih in fotografskih dokumentih nekdanjega Trsta. Srečanje bo vodila Antonella Cosenzi, ki je koor-dinatorka vojaškega muzeja za mir Diego de Henriquez. Začetek ob 17.30. PREISKAVA - V Trstu ena kazenska ovadba PREFEKTURA - Protokol z občinami in zasebnimi varnostnimi službami Nezakonito priseljevanje Tisoč oči nad mestom s priokusom kebaba Cilj protokola je integracija javnih in zasebnih varnostnih služb - Sodelovanje najprej na izobraževalnem področju V okviru preiskave, ki jo vodi državno tožilstvo v umbrijskem mestu Terni, je policija oddelka Digos izvedla včeraj šest hišnih preiskav v Trstu. V središču preiskave je mreža turških državljanov, ki naj bi spodbujali nezakonito priseljevanje, samo enega izmed šestih v Trstu, 40-let-nega moškega, pa so zaradi omenjene domnevne dejavnosti kazensko ovadili na prostosti. Šesterica turških državljanov dela pretežno v mestnih prodajalnah keba-ba in drugih turških specialitet, kakor tudi večina rojakov iz drugih mest. Na državni ravni so policisti aretirali devet ljudi, trideset pa ovadili na prostosti. Preiskava se je začela v Lombardiji, kjer so pred časom pridržali turškega državljana, za katerega so turške oblasti razpisale mednarodni nalog za prijetje. Osumljen je terorističnih dejavnosti. Policisti iz Ternija in z osrednjega italijanskega urada za boj proti terorizmu so nato razkrili večjo mrežo članov turškega Hezbolaha, skupine, ki zagovarja turško državo z islamskim zakonom šarijo in baje nima nič skupnega z istoimensko libanonsko stranko. Skupina naj bi v Italiji s proizvajanjem lažnih dokumentov spodbujala nezakonito priseljevanje Palestincev in Kurdov, ki so v tej državi prosili za politično zatočišče in dovoljenje za bivanje. 40-letni tržaški osumljenec naj bi bil med odgovornimi za prehajanje priseljen- cev čez italijansko-slovensko mejo. Za tukajšnje hišne preiskave so se preiskovalci odločili zaradi sorodstvenih in prijateljskih vezi med turškimi državljani v Trstu in drugih mestih. Obiskali so tudi gosta krajevnega sprejemnega centra za priseljence, za katerega pa se je izkazalo, da ni povezan z združbo. Slednja naj bi po ocenah umbrij-ske policije privedla v Italijo okrog 50 ilegalcev, s terorizmom pa ni imela opravka. Stranka razdejala taksi Uslužbenci sprejemnega centra Te-resiano so v ponedeljek popoldne poklicali policijo, ker ena izmed gostov ni hotela oditi. 36-letno romunsko državljanko S. M. so zapodili iz hotela, ker ni imela denarja. Prenočila je v sprejemnem centru, naslednjega dne pa so jo odslovili. Ni hotela ven, po prihodu policistov pa se je sama odpravila proti Ul. Udine, kjer je dom za brezdomce. Sedla je v taksi in kazalo je, da je težav konec, policisti pa so kmalu zatem prejeli še taksistov klic. Stranka ni hotela plačati, ostala je v avtomobilu in začela razsajati. Z rokama je mahala vsevprek in poškodovala vzvratno ogledalo, fotografski aparat, taksistova očala ter mikrofon radijske naprave. Policisti so jo s silo povlekli do rešilca službe 118, nakar so jo prijavili sodstvu. Včerajšnjemu omizju je predsedoval prefekt Alessandro Giacchetti Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj gostil predstavnike vseh občin tržaške pokrajine in nekaterih zasebnih varnostnih služb, ki delujejo na njenem ozemlju. Z njimi je podpisal protokol Tisoč oči nad mesti (Mille occhi sulle citta); gre za krajevno inačico protokola, ki so ga 11. februarja podpisali notranja ministrica Annamaria Cancellieri, združenje italijanskih občin ANCI in stanovske organizacije zasebnih varnostnikov. Cilj projekta, ki bo poskusno trajal do septembra, je ustva- riti sinergije med javnimi varnostnimi službami (policijo in ka-rabinjerji) ter zasebnimi družbami, ki varujejo razne mestne objekte. Slednje lahko namreč med opravljanjem svojega poklica pridobivajo informacije, ki so policiji koristne. Zato bodo policisti in karabinjerji nudili zapriseženim varnostnikom svoje docente, varnostniki pa bodo lahko tudi sledili izobraževalnim tečajem krajevne in državne policije. Na tak način naj bi bila njihova pomoč policiji še bolj kakovostna in koristna. 8 Sreda, 22. februarja 2012 TRST / dsi - Ponedeljkov gost evangeličanski škof Geza Erniša Evangeličani v Sloveniji med predsodki in strpnostjo Trubarjeva vera danes najbolj razširjena v strpnem Prekmurju Vsi vemo, da se je reformacija začela 31. oktobra 1517, ko je Martin Luther pribil na vrata Wittemberške cerkve 95 tez, ker je želel reformirati takratni cerkveni sistem, marsikdo pa ne ve, da se je iz tega gibanja razvila tudi evangeličanska cerkev. Luther je kot zelo izobražen človek in dober poznavalec Erazma Rotterdamskega hotel, da se cerkev vrne k svojim temeljem, to je k Svetemu pismu. Na Slovenskem je ta nauk naletel na zelo plodna tla, saj smo s pro-testantizmom dobili prve slovenske knjige. Trubarja pojmujemo kot učitelja slovenskega naroda, ker nas je prvi naslovil z »Lubi Slovenci«, torej kot samostojen narod. O evangeličanski cerkvi, njeni preteklosti in delovanju ter razvoju do današnjih dni je v Peterlinovi dvorani spregovoril škof Geza Erniša s sodelavci. Škof se je osredotočil najprej na Trubarja, posledično na pomen dneva reformacije kot slovenskega državnega praznika in na podobo kovancev: »Slovenci smo edini narod v Evropi, ki imamo na evrskem kovancu prevajalca Svetega pisma. Zanimivo je, kako zna tako majhen narod definirati svojo na- rodno substanco«. Beseda je tekla o evangeličanskih vernikih v Sloveniji, ki jih je približno dvajset tisoč, skoncen-trirani so pretežno na Prekmurje. Leta 1771 smo Slovenci dobili prevod Nove zaveze v prekmurščini. Škof je izpostavil prav prevajalca, Štefana Kuzmiča, »prekmurskega Trubarja«, ki ga je doletela podobna žalostna zgodba: tudi zanj, tako kot za Trubarja, ni bilo tolerance, da bi bil pokopan v domačem kraju. Med evangeličani in katoličani so zanimive stične točke, kot je Sveto pismo in molitev Oče naš. Medtem ko imajo katoličani sedem zakramentov, jih evangeličani poznajo samo dva, to sta sveti krst in sveta večerja. Evangeličani nimajo zapovedi celibata, tudi ženske lahko postanejo duhovnice, ne priznavajo pa istospolnih odnosov. Velik pomen je na sožitju med ljudmi. Slovenski evangeličani gradijo družbo s strpnim dialogom. Ekumenizem je tudi dialog med vernimi in nevernimi. Kot je povedal Geza Erniša pa še vedno drži Einsteinova trditev, da je lažje razbiti atom kot predsodke. »Srečo imamo, da je Prekmurje ena izmed najbolj strpnih narodna in študijska knjižnica - Otroška urica Pravljični čar in ustvarjalnost Pravljičarka Alenka Hrovatin vžgala domišljijo otrok - Zadnja urica v sezoni bo 15. marca Minuli četrtek popoldne je bila v prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst na sporedu nova pravljična urica, pravljičarka pa je bila bila tudi tokrat Alenka Hrovatin. Otroške urice se je udeležilo okoli 15 otrok, ki so z velikim zanimanjem spremljali pripovedovanje vesele pripovedke o miški, ki si je želela prebrati pravljico. Zapeli so tudi pesmico Priletela muha na zid, reševali živalske uganke, ob koncu pa so se udeležili še ustvarjalne delavnice. Alenka Hrovatin je po uvodnem »intermezzu«, v sklopu katerega je pisano druščino otrok umirila, prebrala pravljico Stefana Gemmla z naslovom Nekoč je bila ... Nemški otroški in mladinski pisatelj je za to slikanico prejel nagrado Švicarskega inštituta za otroško literaturo, v njej pa je spregovoril o miški, ki najde knjigo pravljic. Zaman se je trudila, da bi našla kotiček, kjer bi lahko prebrala pravljico. Povsod jo motijo: bratje se igrajo, mama tre orehe, žabe kvakajo, še veter ji ne da miru. Ze misli, da nikoli ne bo mogla prebrati knjige, pa se nenadoma domisli ... Vse gozdne prebivalce povabi na uro pravljic. In kdo ne mara poslušati pravljic? Prav vsi poslušalci ji napeto prisluhnejo, tako miška lahko knjigo prebere do konca. Pripovedki, ki jo je izdala založba Epta, ilustrirala pa Marie - José Sacré, Otroci med podoživljanjem zgodbe o miški, ki je želela brati kroma so napeto prisluhnili tudi naši mali poslušalci, ki jih je pripovedovalka Alenka Hrovatin na zabaven in prijazen način ponesla v miškin bralni svet. Po koncu pripovedovanja so malčki lahko tudi sami ustvarjali. Vsak je moral po svoji domišljiji ali spominu narisati dogajanje v zgodbici, ki jim jo je povedala Hrovatinova. In ker domišljija otrok nima meja, smo lahko občudovali risbice, ki so presegle pravljični svet pripovedke Nekoč je bila ... Naslednja Otroška urica, zadnja v tej sezoni v NŠK, bo na sporedu v četrtek, 15. marca, ko bo pripovedoval-ka Biserka Cesar zvestim obiskovalcem naše knjižnice predstavila zgodbico z naslovom Kukavček. (sč) Društvo Finžgaijev dom vabi na 4. predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom VZGOJA K POZITIVNI SAM0P0D0BI Kako priti k pozitivni samopodobi oz. kako naj starši in pedagogi s tem v zvezi pomagajo otrokom, bo govoril znani psiholog in defektolog mag. SILVO ŠINKOVEC Finžgaijev dom, četrtek, 23. februarja ob 2oh Včeraj danes Škof Geza Erniš med predstavitvijo evangeličanske cerkve v Sloveniji kroma slovenskih pokrajin, tako versko kot narodnostno.« Poleg škofa so spregovorili še inšpektor cerkve dr. Aleksander Kerčmar, odgovorni za evangeličansko humanitarno organizacijo Podpornico Jože Ri-tuper in Branko Sipod. »Inšpektor cerkve ne pregleduje oziroma inšpecira, kot to zaznamo iz besede, ampak predstavlja laični del evangeličanske cerkve. Naša cerkev ima štirinajst občin, glavnina je v Prekmurju, ena pa je tudi v Ljubljani. Najvišji organi cerkve sta sinoda in prez-biterij« je še dodal Kerčmar. EHO Podpornica skrbi za pomoči potrebne ljudi ne glede na politično in versko pripadnost. Dnevno pripravijo sto obrokov za revne ljudi. Ob koncu je škof opozoril še na pomembnost prekmurščine, ki ni samo narečje, ampak samostojen jezik z izrazito izdelano slovnico in pa na izobrazbo evangeličanskih duhovnikov. Slednji lahko študirajo le v tujini. Po petletnem študiju na protestantsko teološki fakulteti jih čaka še pripravniški oziroma kaplanski staž in duhovniški izpit, šele nato so posvečeni kot duhovniki in lahko prevzamejo samostojno župnijo. (met) Danes, SREDA, 22. februarja 2012 MARJETA, PEPELNICA Sonce vzide ob 7.57 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.44 - Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 18.36 Jutri, ČETRTEK, 23. februarja 2012 MARTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,4 stopinje C, zračni tlak 1029,5 mb raste, vlaga 55-odstotna, veter 22 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,9 stopinje C. [I] Lekarne ba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. št.: 348-3667765. ZARADI DRUŽINSKIH RAZLOGOV prodam avto renault new megane berlina 1.6 atractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, luči bi-xeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040212228. ¿j Čestitke Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 -040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. B Mali oglasi DRAGE MAMICE, na vašem ali na svojem domu lahko pazim na vašega otroka in mu pomagam pri učenju: dopoldan in popoldan. Tel. št. 3479933778. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami in z veliko izkušnjami išče delo kot pomočnica za ostarele osebe, tudi ponoči. Tel. 00386-51852892. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM zemljo za vrt. Za razpoložljivost pokliči na tel. št. 338-6985052. PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664. PODARIM akacijeva drevesa za kole vinogradniku, komur poskrbi za žaganje gozda na bazoviški cesti. Tel. št.: 040-51175 (ob uri obedov). PRODAM BMW X5 letnik 2006, full optional z malo prevoženimi km, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna so- Prišel je DEAN na svet, za mamico Adriano je to lep cvet. Očka Vasja je res vesel, da bo potomca v hiši imel. Mi nazdravimo in vse najboljše vam želimo Sergij, Irina, Ivan, Peter, Jasmina in Paula. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik|Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka. Grudnova hiša v Nabrežini, Nabrežina 158 v četrtek, 23. februarja, v sredo 7. in v torek, 13. marca, od 18. do 20. ure. V sodelovanju z Občino Devin Nabre-žina. informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu, tel. 345-9703933. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Cu-riel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mladin-ski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. IH Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. RENZO je odprl osmico v Repnu št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3916147. V VIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Pernarčič. Tel. 040-291498. / TRST Sreda, 22. februarja 2012 9 1 U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 19.00, 21.40 »War Horse«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Com'e bello far 1'amore«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 19.50 »40 Carati«; 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 21.15 »Millennium -Uomini che odiano le donne«; 16.30, 22.00 »Mission Impossible - Protocol-lo fantasma«; 16.30, 18.50 »Benvenuti al Nord«; 16.00, 18.50, 21.40 »War Horse«; 16.30, 20.00, 22.15 »In time«. FELLINI - 16.00, 20.00 »The Help«; 18.20, 22.20 »The artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.50, 19.55, 22.10 »Hugo Ca-bret«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.05, 20.00 »Albert Nobbs«; 22.00 »L'arte di vincere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 21.00 »Gri-vasti vojak«; 19.10 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 »Obuti maček 3D«; 12.55, 14.55, 16.55 »Obuti maček (sinhr.)«; 12.05, 21.00 »Grivasti vojak«; 17.00 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 14.20, 19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 13.55, 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 15.05, 17.05, 19.05 »Izlet«; 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.05 »To je vojna!«; 19.20, 21.30 »Nevidni jezdec 3D«; 18.55, 21.25 »Varna hiša«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »In time«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »The Iron Lady; 18.30 »Benvenuti al Nord«; 22.10 »Star wars«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Jack e Jill«; 18.00, 20.05 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.30 »War Horse«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »In time«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Tre uomini e una pecora«; 22.10 »Benvenuti al nord«. 13 Obvestila BOLJUNSKI PUST vabi vse pustarje in cenjeno občinstvo danes, 22. februarja, ob 15.30 na G'rico, kjer bo Lovre ponovno vzletel v vesolje z Boljunikom št. 25. Nova G'rico, nova zasedba, nov Lovre, stara raketa! Pridite, ne bo vam žal. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem Loterija 21. februarja 2012 Bari 60 7 41 75 55 Cagliari 57 81 10 59 15 Firence 65 60 73 47 56 Genova 68 90 87 62 54 Milan 25 68 23 20 35 Neapelj 77 51 44 16 10 Palermo 25 9 20 26 86 Rim 39 48 27 76 17 Turin 74 8 51 43 16 Benetke 19 26 62 27 90 Nazionale 59 18 5 4 81 Super Enalotto Št. 22 28 29 30 39 75 87 jolly 65 Nagradni sklad 2.488.154,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 65.824.138,77 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 497.630,89€ 2 dobitnika s 5 točkami 186.611,59 € 740 dobitnikov s 4 točkami 508,50 € 33.030 dobitnikov s 3 točkami 22,69 € Superstar 16 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 50.850,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 2.269,00 € 2.892 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.302 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.265 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake in prijatelje na pepelnico danes, 22. februarja, od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju na skupno slovo od pusta 2012 »Cofkota-Popkota«. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na Pravljične urice. Peto srečanje bo v četrtek, 23. februarja, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Na sporedu: »Prijatelj in pol« U. Wei-gelta. SKD TABOR ZA OTROKE v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v petek, 24. februarja, ob 16.00 ura pravljic »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smotlak; v soboto, 25. februarja, ob 10.00 »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 24. februarja, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Furlanije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 24. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane, da se udeležijo čistilne akcije na Krmen-ki, ki bo v soboto, 25. februarja, ob 8. uri v bližini prostora, kjer se odvija ša-gra, ob železniški progi. S seboj naj prinesejo tudi primerno orodje. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 29. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! ZSKD vabi mlade od 19. do 30. leta, ki so dejavni v slovenskih kulturnih društvih ali pa so člani mladinskih skupin in krožkov, na delavnico »Kult-ura zate«. Udeleženci bodo z izkušenimi mentorji spoznali učinkovite načine vodenja in organiziranja dogodkov v društvih in krožkih. Informativno srečanje bo v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, II. OTVORITEV CICI KNJIŽNICE v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 2. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Program: pevski pozdrav OPZ otroškega vrtca Elvira Kralj in COŠ Pinko Tomažič iz Trebč (dir. Aljo-še Saksida), glasbeni pozdrav gojencev Godbeniške šole Viktor Parma iz Trebč, pevski pozdrav OPZ Krasje (dir. Petra Grassi), predstavitev knjige »Ti-pitapi v rusi kapi« z avtorjema Martino Legiša in Štefanom Turkom, sodeluje Lutkovna skupina Tipitapi liceja A. M. Slomšek, nagrajevanje likovnega natečaja na temo »Jaz in knjiga«, slavnostni govor domačina, učitelja Bruna Kralja, Prerez traku. VADBA QIGONG - Vadba je učinkovita za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ohranjanje in krepitev psihofizičnih sposobnosti, preprečevanje prezgodnjega staranja. Spodbuja sproščenost in umirjenost. Primerna je za vse starosti. Vaje so preproste in se izvajajo v manjši skupini. Prvo brezplačno srečanje bo v soboto, 3. marca, od 9.30 do 10.30. Vodi Vesna Klemše. Rezervacije na info@melanieklein.org, tel. 345-7733 569. TEČAJ ŠTIKANJA namenjen osebam, ki bi se radi približale svetu štikanja. Spoznali bomo osnovne vbode, s katerimi lahko ustvarimo prave umetnine ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 5. marca. Prijave sprejema Študijski center M. Klein ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8. Tel.: 345-7733 569, in-fo@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapka-nja). Vodila bo Barbara Zetko. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce lahko dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini - št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 - tel. 040-2017370. S3 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« danes, 22. februarja, ob 10. uri. 16-letna Anjel Lavin bo predstavila svoj knjižni prvenec »Poti v peski«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM na Op-činah (Dunajska št. 35) vabi v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja k pozitivni samo-podobi«: o njenem pomenu, o tem, kako lahko otrokom pomagamo k pozitivni samozavesti in kako si odrasli s sa-movzgojo lahko povečajo samospoštovanje, bo govoril znani psiholog, filozof, defektolog in teolog, mag. Silvo Šinkovec. COŠ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v petek, 24. februarja, ob 19. uri Prešernova proslava v Ljudskem domu v Treb-čah. Učenci se bodo predstavili z igrico Maček Muri, v režiji Danijela Ma-lalana. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi v petek, 24. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Nastopa Mladinska gledališka skupina »Tamara Petaros« z Opčin, nekaj misli o pomenu kulture za slovensko narodno skupnost in o svoji knjigi o zgodovinskih običajih pri sv. Ivanu v Trstu, bo podala prof. Neva Zaget. Sledi tradicionalno družabno srečanje. Toplo vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČ KO LJ E vabi na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«. Srečali se bomo s člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre ter z ljudsko glasbo družine Batista v petek, 24. februarja, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. 150-LETNICA CERKVE M. MAGDALENE V BAZOVICI: v soboto, 25. februarja, ob 20.30 koncert MePZ J. Gallus; v nedeljo, 26. februarja, po nedeljski maši bo arhitekt, prof. Boris Grgič, predaval o gradbenih stilih in arhitekturi v cerkvah na splošno in o naši cerkvi. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE START Mladinska vokalna skupina Anakrou-sis, Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod (Sv. Ivan), SKD Skala - Gropada in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabijo na predstavitev zgoščenke »Start« v soboto, 25. februarja, ob 18. uri v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. Vsebinsko bo zgoščenko razčlenil predavatelj zborovodstva na Akademiji za glasbo v Ljubljani prof. Marko Vatovec. Sledil bo nastop vokalne skupine, vodi Maurizio Marchesich. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 25. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega zbora Cantate No-biscum Zelezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa. V nedeljo, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu; vpisovanje v nedeljo, 4. marca, v Gropadi. DAN SLOVENSKE KULTURE Dom Jakob Ukmar, PD Kolonkovec, KD Ivan Grbec vabijo v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri v dvorano KD I. Grbec, Ške-denjska ul. 124. Nastopili bodo: Malčki škedenjskega otroškega vrtca in otroci OŠ I. Grbec - Marica Gregorčič Stepančič; MLVS Ana Konsis, vodi Maurizio Marchesich, spremlja Aljoša Starc, pianistka Alenka Cergol. Predstavijo se izolske pesnice z zbirko »Bilka v burji«. Slavnostni govornik Peter Verč. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava Sapramišja sreča v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00 (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KOTNOVEL in Združenje tržaških gledaliških skupin L'Armonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Ma... chi te son ti?« v nedelo, 26. februarja, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bo razstava izdelkov Marise Dolce in fotografik Marka Lupinca v dvorani ZKB na Opčinah odprta v torek, 28. februarja, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. Toplo vabljeni! SKD VESNA - PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE: v sredo, 29. februarja, predstavitev vodnika Kako lep je Trst. Prisotni bosta avtorici Erika Bezin in Po-ljanka Dolhar, pogovor bo vodil novinar Sandor Tence, glasbeni utrinek MoPZ Vesna. Začetek ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v soboto, 3. marca, na predvečer 45-le-tnice Finžgarjevega doma. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, moški PZ Sv. Jernej, mešani PZ Sv. Jernej in gledal. skupina Tamara Petaros. Priložnostni govor bo imel Marjan Škerlavaj. Začetek ob 20. uri. Prispevki V spomin na mamo Lidijo Gulič daruje hči Nives z družino 20,00 evrov za vrtec Anton Fakin na Colu. V spomin na mamo Lidijo Gulič vd. Guštin daruje hči Nives z družino 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na drago Pino Benvenuti darujeta Edi in Veronika z družinama 100,00 evrov za združenje za raziskavo redkih bolezni Rudi. V spomin na teto Lojzko darujeta Rado in Liliana 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na teto Lojzko darujeta Rado in Liliana 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na prijatelja Daria Jagodica in na prijateljico Nevo Martelanc, ob 10. obletnici, darujeta Nora in Miria-no 100,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Daria Jagodica darujeta Sonja in Laura 40,00 evrov za Skupino 85. V spomin na dragega Daria Jagodica darujejo Ingrid, Maja in Saško 100,00 evrov za Tončičev Sklad. V spomin na drago mamo Marijo Križmančič daruje hčerka Ema 50,00 evrov za MePZ Lipa. t Zapustila nas je naša draga Alma Hrvatin por. Russignan Zalostno vest sporočajo mož Vinicio, otroci ter ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v petek, 24. februarja, ob 14.45 v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Sv. Križu. Križ, 22. februarja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Nona, za vedno boš v mojem srcu. Roberta z Marcom, Vladijem, in Rosano Ob nenadni izgubi drage none Alme izrekamo Roberti in svojcem iskreno sožalje kolegi in odbor Društvene prodajalne na Opčinah Ob izgubi drage Alme izreka svojcem iskreno sožalje družina Purič t Nenadoma je preminila naša draga mama Luciana Ludvik vd. Hrovatin Naznanjajo otroka Giuliana s Santom, Renzo z Mariso, vnuki, Stanko in Ivanka ter vsi sorodniki Pogreb bo jutri, 23.2., ob 13.20 v ulici Costalunga. Padriče, 22. februarja 2012 Žalovanju se pridružuje družina Marcuzzo Zmago Sedmak Vittorio Pogreb našega predragega bo jutri-četrtek, 23. februarja 2012. Za zadnji pozdrav bo krsta izpostavljena v tržaški mrtvašnici v ulici Costalunga od 10.00 do 13.00. Ob 13.30 bo sprevod krenil od kriškega spomenika v cerkev in nato na pokopališče. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 1 0 Sreda, 22. februarja 2012 TRST / 21. TRŽAŠKI PUST - Vreme prizaneslo, hladno pa je vseeno bilo Na Velikem trgu je slavila Čarbola ... ob pogrnjeni mizi Med gosti tudi pustarji z Opčin in združenih vosi zgoniške občine s svojima vozovoma ter skupini Prosek-Kontovel in Luna Puhna .....- «'Mf.!!.. » ■r ■■ - f*: u.....ni ■:; ■ ill 1L : Na Velikem trgu so včeraj slavili pustarji s Čarbole (Aggiungi un posto a tavo-la 106 točk). Žirija letošnjega, 21. tržaškega pusta je med pustarji iz devetih mestnih rajonov nagradila vesele šeme, ki so vabile gledalce k mizi s krožnikom riža in graha, rezanci none Pine, paradižnikove mi-neštre in še marsičem slastnim a tudi izvirnim. Na drugo mesto so se uvrstili Ro-jančani s svojimi igračami (Zoghi e zoga-toli - 100 točk), na tretje pa ex aequo maske iz Škednja (Crisi a Trieste, conzadi per lefeste - 91 točk) in Kolonje (Un buso in mia contrada con l'arcobalenfemo una zogada). Kljub soncu, ki je včeraj posijalo, so bile temperature vseeno dokaj nizke in burja je nagajala. Na Borznem trgu, kjer je bila postavljena tribuna za žirijo in ugledne goste, je prav posebno žvižgalo in v nebo nosilo pisane konfete (korjandole) in zvitke, ki so jih s topovi streljali v zrak. Pred tribuno so maškare od Sv.Ivana, iz Škednja, od Stare Mitnice, iz Rojana, Čarbole, Melare, Naselja Sv. Sergija, Valmaure in Kolonje dale vse od sebe, pokramljale z voditeljem Mauriziom Testijem in se klanjale ocenjevalcem. Mitološka bitja, tržaške vrtnice, smrkci, vlakci polni igračk, plišaste gozdne in domače živali, lepotice s fe-rariji, Sneguljčica (biancaBeve) in sedem Levo voz vasi zgoniške občine ob prihodu na Veliki trg, desno pa Openci med korakanjem po Korzu kroma palčkov, pajaci in železničarji so svoj mimohod zaključili na Velikem trgu, kjer sta jih pričakala Riki Malva in Maxino, ob številnem in navdušenem občinstvu seveda. V Trst so se tokrat pripeljali pustarji z Opčin (riMONTIrjmo Italijo) in združenih vasi zgoniške občine (Bogati kradejo revežem), pa tudi skupini Prosek-Kon-tovel (Frito mišto) in Luna Puhna s Padrič-Gropade (Lego world), ki so poskrbeli za dodatno dozo veselja ob glasbi in ritmičnih koreografijah pustarjev. Za glasbeno spremljavo so med številnimi godbami in muzikanti poskrbeli tudi športno našemljeni proseški godbeniki. (sas) Današnji pustni pogrebi KONTOVEL - Tako kakor vsako leto se bodo od pusta letos slovesno poslovili na Kontovelu. Ob 14. uri se bodo pustarji zbrali v Hramu žalosti na Kontovelu (za društveno gostilno), kjer bo na parah ležal pokojni Franc Ščetinou, ob njem pa neutolažljiva Neža Brkun'va. Pogrebci bodo pokojnega Franca pospremili do Proseka in nato do kontovelske mlake, kjer ga bodo sežgali. BOLJUNEC - Boljunski pust vabi danes ob 15.30 na G'rico, kjer bo Lovre ponovno vzletel v vesolje z Boljunikom št. 25. ŠEMPOLAJ - Pustna skupina Šempolaj vabi vse pustne veseljake in prijatelje danes na pepelnico. Od 18. ure dalje bodo v Štalci počastili spomin na letošnjega pusta Cofkota - Popkota. PUSTNA RAJANJA in KOLEDOVANJE - Po vaseh in društvih Oblast prevzele male pustne šeme Princeske, kavboji, tigri in miške so prišli v teh dneh na svoj račun - Animatorji po društvih pognali na noge otroke in tudi njihove starše - Vsepovsod so leteli pisani konfeti in zvitki / TRST Sreda, 22. februarja 2012 1 1 ZGONIK - Učenci 4. in 5. razreda OŠ 1. maja 1945 Ogled del ekspresionistov • ■ • • • v je bil zanimiv in poučen Slovenski vodič v vili Manin jim je razkril veliko skrivnosti Učenci 4. in 5. razreda šole 1. maja 1945 - L. Kokoravec-Gorazd iz Zgonika so si ogledali razstavo Ekspresionizem v vili Manin, ki jo koordinira Slovenec Tomi Vugrinec iz podjetja Linea D'Ombra. Prvič v Italiji je v dvoranah vile Manin do 4. marca na ogled preko sto slik ekspresionistov, ki so navadno izpostavljene v Bruck-Museum v Berlinu. Zgoniške učence obiskali na šoli, kjer so nam kar sami povedali, kaj vse so videli in kaj so se novega naučili o umetnosti. V vilo Manin jih je peljal šofer Marino Grilanc s šolabusom. Ker je kulturen človek in ga umetnost zanima, si je tudi sam z učenci ogledal razstavo, kar je bilo učencem zelo všeč. Matej iz 5. razreda nam je povedal, da so vilo Manin zgradili v 6. stoletju. Bila je hiša na podeželju Ludvika Manina, kamor je zahajal poleti, ker mu je bila všeč narava. Mat-teo iz 5. razreda nam je nato obrazložil, da je leta 1700 vila postala Napoleonova rezidenca. Ogledali so si tudi njegovo spalnico. Presenetila jih je dolžina Napoleonove postelje: bila je kratka, kajti Napoleon ni bil zelo visok. Povedali pa so, da ni važno, da si izredno visok. Tudi nizki ljudje so pametni. Skozi razstavo je učence vodil slovenski vodič Igor, ki jim je zelo lepo pripovedoval o razstavljenih slikah. »Kot umetnik,« so povedali učenci. »Bil je poseben. Imel je čudno, umetniško frizuro,« so nam ga opisali. Pri sliki, na kateri je bil naslikan barvan obraz, jim je vodič obrazložil, da lahko vsako barvo povežemo s čustvom. Vprašal jih je, zakaj je slikar uporabljal toliko barv. Jan iz 4. razreda nam je obrazložil, da zato, ker smo sestavljeni iz veliko čustev. Ekspresionizem je namreč likovna smer, kjer umetniki izražajo svoja čustva in jih upodabljajo z barvami na platnu. Otroci so se tudi naučili, da imamo dve vrsti barv: primarne in komplementarne. Ekspre-sionisti so se igrali z barvami, ko so živeli na ŠKEDENJ Upravljanje prevzel S. Parovel Nov zagon delovanju bara v Ljudskem domu V petek je tam napovedana predstavitev zbirke poezij E. Kanziana podeželju. Ko so se preselili v mesta, so zaradi 1. svetovne vojne postali žalostni in so začeli uporabljati temne barve. Ekspresionizem je nastal v severnih nemških vaseh na meji z Dansko. Takrat so se umetniki združili v skupino in si dali ime Most, ker so prehajali iz ene umetnosti v drugo. Učenci so povedali, da so umetniki živeli v neredu, slikali so zelo hitro s čopiči z oljnatimi barvami. Andrej iz 5. razreda se je spomnil, da so včasih v barvo zmešali bencin, da se je ta hitreje posušila. Niso bili natančni. Včasih pa so tudi pili alkohol. Ilijanu iz 5. razreda je ostal v spominu slikar Otto Mueller. Bil je zelo zanimiv, ker je slikal na žakljevino. Barvo in lepilo si je kar sam naredil doma z materiali, ki jih je dobil v naravi. »Njegove slike zgledajo resne,« pravi Ilijan. Chiari iz 4. razreda je bila posebno všeč slika z deklico, ki je imela roko kot drevesno vejico. Slika je predstavljala človeka, ki raste z naravo. Ob tem se je spomnila še slike z gospodom, ki kaže hrbet. »Pomeni, da hoče, da vstopimo v sliko. Ponazarja nas, ki gledamo sliko,« je obrazložila. Roda iz 4. razreda se je spomnila umetnika Emila Nolda, ki je priimek prevzel iz rojstne vasi. Všeč ji je bila njegova slika Hiša družine Jäger v Alse-nu, ker so na njej naslikane rožice. Upodablja harmoničnost v vasi, zaradi tega je bila umetniku posebno všeč rojstna vas. Jan iz 4. razreda se je spomnil, da so videli platno, na katerem sta bili naslikani dve sliki. Umetnik je namreč bil reven. Ko je poslikal platno na eni strani, ga je obrnil in ga poslikal še na drugi strani. Vodič Igor jih je opomnil na sliko z gospo na travniku. Čeprav je bila naslikana s čopičem s črno barvo, je vsak učenec videl barve, ker je umetnik izrazil svoja čustva. Andreja Farneti KNJIGA - Ekonomist Tonino Perna Iz krize zasuk v novo smer »Izjemni pojav« v ekonomiji kot v podnebju »Potrebno je spremeniti strukturo našega sistema, odpraviti finančne špekulacije in omogočiti, da denar prevzame svojo socialno vlogo, to je, da služi kritju resničnih potreb prebivalstva.« Gre za eno osrednjih misli, ki jih je ekonomist Tonino Perna izrekel na predavanju, ki je na pobudo odbora za promocijo Etične banke, Trgovine sveta in združenja Senza confini Brez meja, potekalo v dvorani NŠK nekdanjega tržaškega Narodnega doma. Na srečanju je avtor spregovoril o svoji knjigi z naslovom Eventi estremi (založba Altreconomia), v kateri primerja naravne »izjemne pojave« s tistimi, ki se dogajajo na finančnih tržiščih. V uvodnem nagovoru je v imenu organizatorjev pozdravila Marija Besednjak, ki je prisotne tudi opozorila na zgodovinski in simbolni pomen palače, v kateri je dogodek potekal. Per-na, ki prihaja iz Sicilije, kjer poučuje ekonomsko sociologijo, spada med tiste kritične strokovnjake, ki si prizadevajo, da bi človeštvo v znamenju solidarnosti krenilo na pot trajnostnega razvoja. Napisal je veliko del, v katerih je razmišljal o oderuštvu, zaposlitveni prekernosti, politiki, okoljski vzgoji, realnem gospodarstvu in o odnosih med severno in južno poloblo. Še posebej rad se posveča kritičnemu pregledu posledic globalizirane ekonomije. V svoji zadnji knjigi avtor pravi, da se podobnosti med borzo in podnebjem ne tičejo zgolj izrazoslovja. V čedalje večji meri se namreč za oceno dogajanja na svetovnih borznih tržiščih uporablja besede kot - nihanja, nevihta, sunki -, ki so do včeraj bile skoraj v izključni domeni vremenoslovcev. Po njegovem se meteorološki in finančni »izjemni pojavi,« ki so čedalje bolj pogosti, pojavljajo v podobnih okoliščinah: izpuščanje v atmosfero velikih količin ogljikovega dioksida je slično vnašanju na tržišče ogromnih količin denarja. Perna spominja, da v primerjavi s preteklostjo vlada danes v svetu precej večji kaos temperatur. V zadnjih 40 letih so tudi eksponentna nihanja na borzah dokaj razpoznavna. Masa de- narja se je na svetu občutno povečala, ko je Nixon na začetku 70ih let preteklega stoletja ločil tečaj dolarja od zlata. Pozneje sta Bush starejši in Clinton odpravila vse ovire zoper finančne špekulacije, ki so bile v ZDA postavljene po krizi iz leta 1929. Promet na borzah se je vsled tega zelo povečal. Danes je finančna masa denarja, ki kroži v svetu, 12 krat večja od vrednosti realne ekonomije (proizvodnja, storitve, itd.). Ko bi vnos teh finančnih sredstev potekal v časovno daljšem obdobju, bi ne prišlo do tolikšnih neravnovesij. Čeprav predstavlja sedanja finančna kriza priložnost za zmanjšanje teh finančnih sredstev, do tega ne prihaja. Dejstvo, da so vse zahodne vlade dale denar bankam, ki se (z redkimi izjemami) še naprej posvečajo finančnim špekulacijam namesto, da bi pomagale realnemu gospodarstvu, zatrjuje avtor, vodi v ciklično ponavljanje kriz. Rešitev je po njegovem v deglo-balizaciji svetovne ekonomije: v uresničitvi 5 velikih makro-tržišč na svetu, ki bi omogočala dosego prehrambene suverenosti vsakega izmed teh območij. Dalje, opozarja, na lokalni ravni je potrebno spremeniti odnos med mestom in podeželjem v smislu razvoja neposredne preskrbe, ki bi v trenutkih potrebe omogočila črpanje iz zalog. Nenehni razvoj tehnike, ki je v tolikšni meri odpravil uporabo delovne sile v tovarnah, bi moral voditi k zmanjšanju delovnega urnika. Gospodarska rast ne more biti nenehna: »V naravi ima vsaka stvar svoj ciklus: nobeno drevo ne zraste namreč do oblakov.« V zvezi z visokim javnim dolgom ju-žno-evropskih držav je Perna prepričan, da bi bilo smotrno, ko bi se le-te skupno odpravile na pogajanja za zmanjšanje dolgov. V kolikor je človek na svetu, ki ga določajo »izjemni pojavi,« zbegan in šibek, obstaja nevarnost, da se potem ljudje prepustijo toku dogodkov, »ki nenehno spreminjajo smer. Danes so za rešitev lepote življenja na našem planetu potrebni razmislek, globoka prepričanja in akcije, ki gredo v smer iskanja složnosti,« meni Perna. (Mch) Krožek Falisca v Ljudskem domu Zora Perello v osrčju Škednja (ulica Son-cini 191) ima novega upravitelja bara. V januarju je vodenje gostinskega obrata prevzel Svetoivančan Sergio Parovel, ki je v kratkem času že dokaj poživil delovanje lokala za člane, v katerega pa smejo tudi včlanjeni v razne neprofitne ustanove, med katerimi je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Ker so Škedenjci zgodovinsko znani pustarji, je bilo v teh dneh večkrat živo ob spremljavi harmonike. Parovel bi rad poleg starih članov v dokaj toplo in domače urejenem okolju zbral tudi mlade, ki bi imeli v Ljudskem domu možnost, da brezplačno razvijajo dejavnosti, ki jih najbolj veselijo. Lokal je namreč odprt glasbenim bendom, ki bi radi tu vadili in nastopali, opremljen pa je tudi z bogato knjižnico in namiznimi igrami, vsak dan so na voljo glavni časopisi. Novi upravitelj si želi, da bi organizirali turnirje v pikadu, prostor pa je primeren tudi za razstave in predstavitve knjig ter raznih dogodkov. Že v petek, 24. februarja, popoldne bo predstavitev knjige poezij Škedenjca Edoarda Kanziana Memorie e Re-esi-stenze. Lokal, ki nudi pijače in hladne ter tople prigrizke, je odprt vsak dan do večernih ur, v nedeljah pa dopoldne, ko se redno srečujejo člani. Sergio Parovel je tudi velik košarkarski navdušenec, svoj čas je igral pri domačem Boru. Članska Borova ekipa (na sliki s Parovelom) je bila kmalu po odprtju že na večerji v krožku Falisca Social Club, kot ga je poimenoval novi upravitelj. Parovel pa načrtuje, da bi spomladi ob koncu sezone morebiti na zaključni večerji združil igralce vseh slovenskih članskih peterk. COŠ M. SAMSA IN IVAN TRINKO - ZAMEJSKI - Zanimiva učna ura o zasvojenosti Nič ni učinkovito kot preventiva Od videoiger do alkohola in prepovedanih drog - Otroci občudovali za odkrivanje drog izurjenega psa »v akciji« Na COŠ M. Samsa in Ivan Trinko - Zamejski so učenci 4. in 5. razreda sledili res izredno zanimivemu predavanju o mamilih in koristnosti finančne straže. Komandant dr. Francesca Ghiotto in sodelavci so nazorno prikazali svoje delo. Učenci so s pomočjo filma in prepričljive razlage predstavnikov finančnih stražnikov spoznavali škodljivost in posledice uživanj mamil. Film, ki je sestavljen prav za otroke, je dal možnost pravilnega razmišljanja o neprimernih družbah in mamilih. S primernimi argumenti so se lotevali različnih vrst zasvojenosti, kot so lahko prekomerno uporabljanje računalnika - videoigre, alkohola in nazadnje drog. Skupno so si ogledali nasade marihuane in vrtnega maka (Papaver somniferum). Marihuana (»trava«, »gandža«) je mešanica, podobna tobaku, ki jo pridobivajo iz sušenih listov in cvetov kanabisa. Je verjetno najbolj razširjena prepovedana droga pri nas. Uporabniki marihuano pretežno kadijo, samo ali pomešano s tobakom. Redkeje pa jo mešajo tudi s hrano ali pijačami. Najpogosteje jo uporabljajo pomešano s tobakom v obliki cigarete, imenovane »spinelli«. Surov opij je strjen sok, iztisnjen iz nedozorele glavice rastline maka (Papaver somniferum), ki uspeva na področjih z zmernim in subtropskim podnebjem. Opij je poznan že 5.000 let, izvira pa iz vzhodnomediteran-skih pokrajin. Je pa tudi surovina za nezakonito proizvodnjo heroina. Otroci so izvedence zasuli z vprašanji. Spretno in vzgojno so jim razlagali. Mamila ali droge so snovi, ki človeku med ali po uživanju povzročijo dobro počutje. Drog pa se človeško telo zelo hitro navadi, in človek lahko postane odvisen. Droge se delijo na zakonite in nezakonite. Nekatere zakonite droge so: ko- fein, tobak, alkohol, kava in čaj. Nezakonite (nedovoljene) droge se delijo na naravne droge (opij, konoplja), polsintetične (heroin, kokain, crack),sintetične (LSD, amfetamin, ekstazi). Samo če je otrok seznanjen z nevarnostjo, se ji lahko izogne. V zadnjem delu srečanja pa so finančni stražniki so predstavili učencem izurjenega psa kako išče droge v zabojih in kovčkih. Pes je takoj zaznal, v katerem kovčku je prepovedana snov. Učencem so pojasnili, da je »popolnoma neutemeljeno prepričanje, da so usposobljeni psi narkomani in zavohajo snov, ker so v abstinen- ci. Če bi bilo to res, bi pes tvegal življenje oziroma bi bilo njegovo zdravje resno ogroženo. Psa privlači le vonj, ker so bili izurjeni, da iščejo lutko, ki oddaja vonj prepovedanih snovi. Ob vsaki dobro zaključeni operaciji dobi pes lutko, ki mu jo zadnji trenutek podtakne njegov voditelj«. Res pa je, da pse zaradi posebnosti njihove čutne ostrine in poguma uporabljajo za prepoznavanje opia-tov, kokaina in derivatov. Nazadnje pa so se psička in njegove prijaznosti veselili tudi malčki zadnjega leta otroškega vrtca Palčica iz Ricmaj. (ep) 495 Nedelja, 19. februarja 2012 15. SOVODENJSKI PUST / SOVODNJE - Ob petnajstletnici pustnega sprevoda Privlačen čez mejo in z vse večjim ugledom Sovodenjski pust na Goriškem po množičnosti zaostaja le za Tržičem Šempetrske barbike (levo); števerjanski gusarji iščejo Petra Pana (desno zgoraj) bumbaca, aw. Pri slovenskem pustnem društvu Kar-nival so upravičeno zadovoljni z uspehom 15. Sovodenjskega pusta, ki je vse bolj privlačen čez mejo, sploh pa ima iz leta v leto večji ugled. Leta 1997 so prvo povorko izvedli bolj za šalo kot zares, ker je bila nepričakovano uspešna, pa so vztrajali in iz leto v leto bogatili svoje pustovanje. Odborniki društva Karnival so marsikateri koristen nasvet dobili pri prirediteljih Kraškega pusta na Opčinah, pred devetimi leti pa je bil nedvomno zelo pameten njihov predlog o ustanovitvi Posoškega pusta. Takrat so prireditelji pustnih sprevodov z Goriškega združili moči, kar je vsem prineslo koristi. V prvih letih je Sovodenjski pust po številu udeležencev in vozov zaostajal za Romansom in Gorico, zdaj pa je oba prekosil. V Gorici je sicer letošnji pustni sprevod odpadel zaradi dežja, vendar iz organizacijskega vidika precej zaostaja za sovo-denjskim. V Gorici skrbi za organizacijo pustnega sprevoda peščica posameznikov, ki so pred letošnjim pustom že najavili, da potrebujejo pomoč, saj sami ne bodo več dolgo vztrajali s prirejanjem goriške povor-ke. V Sovodnjah velja ravno obratno, saj je večina odbornikov društva Karnival zelo mlada, na pomoč pa jim vsako leto priskoči veliko društvenih članov in sploh domačinov, za katere je pust eden izmed najlepših praznikov v letu. Sovodenjski pust je v zadnjih letih prekosil sprevod v Romansu, kjer je bilo letos pet vozov in deset skupin. Prireditelji povork iz Romansa in Sovodenj (letos se je sovodenjskega sprevoda udeležilo enajst vozov, devet skupin in dve godbi na pihala) so pred leti ugotavljali, da ciljajo na različno publiko, tudi udeleženci pa prihajajo iz različnih krajev. V Romansu se zberejo zlasti pustarji iz Furlanije, ki se jim pridruži še nekaj vozov in skupin iz Gorice in s Tržiškega, medtem ko navadno slovensko pustno tradicijo predstavlja voz iz Medje vasi in Štivana. Med udeleženci Sovodenjske-ga pusta so zlasti vozovi in skupine iz slovenskih vasi. Prva leta so po Sovodnjah korakali pusti iz Gabrij, Sovodenj, Števerjana, Štandreža in Štmavra, kaj kmalu pa so se jim pridružile maškare s Tržaškega. V zadnjih letih so stalni gostje Sovodenjskega pusta vozovi in skupine iz sosednjih krajev v Sloveniji; njihov doprinos k uspehu prireditve je iz leta v leto večji tako z vidika števila udeležencev kot občinstva. Letos so se v So-vodnje pripeljali trije pustni vozovi iz Slovenije, in sicer iz Šempetra, Vrtojbe in Ore-hovelj, dodati pa jim je treba še tri skupine - Opatje selo, Vrtojbo in Sela na Krasu. Njihova množična prisotnost je nedvomno dobra spodbuda, da pri društvu Karnival še naprej vztrajajo pri krepitvi čezmejnih stikov, saj je Sovodenjski pust pridobil pomembno vlogo pri navezovanju prijateljskih vezi v goriškem obmejnem območju. Vse najboljše Sovodenjskemu pustu ob njegovem 15. rojstnem dnevu so med nedeljskim nagrajevanjem na ves glas zapeli vsi udeleženci sprevoda, ki so skupno pesmijo na najboljši način sklenili nadvse razposajeno povorko. (dr) | pust, p ust I Pošlji svoje fotografije # na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu M "tO* v Letošnjega sovodenjskega sprevoda se je udeležilo 1200 maškar (desno); priprava štmavrske »transgenske« frtalje, klarinetist iz Trebč in smučarke iz Križa (spodaj) bumbaca fe- A i ML i ur ■i L L > \ f * J- v ^ t .1_„ i_■__t_I_ SOVODENJSKI PUST Sreda, 22. februarja 2012 1 3 več fotografij na www.primorski.eu Katera je lepša? Hobotnica s Proseka-Kontovela (levo) ali kraljica iz Štandreža (desno)? Dinozaver lovi sovodenjske praljudi (spodaj) bumbaca, a.w. Otroško rajanje v župnijski dvorani v Doberdobu (zgoraj); v Dolu se po vasi odpravijo izključno moški, saj tako veleva stara doljanska pustna tradicija (desno) bumbaca Energijo črpajo iz tradicionalnih koledovanj Sovodenjski pust od vsega začetka sobiva s tradicionalnimi koledovanji, ki jih iz leta v leto prirejajo v slovenskih vaseh na Goriškem. Ponekod se na obhod vaških domačih odpravijo kar z vozom, s katerim so se udeležili sovodenjske povorke. To se dogaja v Gabrjah, Sovodnjah, Štandrežu in Števerjanu, to se pravi v vseh štirih vaseh, kjer delujejo društva, ki so leta 1999 ustanovila slovensko pustno društvo Karnival. Pust je še zlasti doživet na goriškem Krasu, kjer je zanimiv tudi za etnografe, saj ohranja svoje tradicionalne prvine. Tako se na pustni ponedeljek odpravijo na obhod vaških domačij v Dolu in na Poljanah, kjer vaščani na stežaj odprejo vrata pustarjem, ki v svojih barvanih kostumih odganjajo zimo in prinašajo veselje. Na pustni ponedeljek se po vasi odpravijo tudi neporočeni pusti in otroci iz Doberdoba. Ob zaključku obhoda vasi se mladi pustarji zberejo v župnijski dvorani, kjer so pred večernim žurom že drugo leto zapored skupaj priredili otroško rajanje kulturno društvo Jezero, prosvetno društvo Hrast, pihalni orkester Kras, športno združenje Mladost in OK Val. Na pustni torek je na vrsti tradicionalni vrhovski pust, med katerim pepelju-harji oblegajo vas, z njimi v sprevodu pa korakajo še fant, pupa, jajčar in druge tipične maske. Pustni običaj je vsako leto enak, za njegovo ohranjanje pa seveda skrbijo tudi mladi. Pustni torek je namenjen pustu tudi v Jamljah; vaški pusti vsako leto obiščejo tudi Bonete in Sabliče, potem pa se odpravijo po vasi. Pust se v Jamljah in drugih vaseh navadno sklene s plesom, ki marsikje velja za eno izmed najbolj norih zabav v letu. 1 0 Sreda, 22. februarja 2012 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA-DOBERDOB - Vpisi na slovenski nižji srednji šoli Na šoli Trinko zadovoljni, v Doberdobu pravi naval Septembra bo doberdobskih nižješolcev devetnajst več kot letos - Krvavo bodo potrebovali nove učilnice Če so v Gorici zelo zadovoljni, so v Doberdobu zabeležili pravi naval. V ponedeljek, 20. februarja, so se tudi na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici in na slovenski nižji srednji šoli v Doberdobu zaključila vpisovanja za šolsko leto 2012-2013. Podatki so povsem pozitivni: v Ulici Grabizio bodo prihodnje leto imeli isto število novincev kot v tekočem šolskem letu, v Doberdobu pa se bo število učencev znatno povečalo. Od letošnjega septembra dalje bo prvi razred doberdobske nižje šole obiskovalo 47 učencev: 27 jih bo prišlo iz romjanske osnovne šole, 19 iz do-berdobske, eden pa z Vrha. Letos je učencev v dveh prvih razredih skupno 30, torej kar 17 manj. »Visoko število vpisov v prvi razred smo pričakovali,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, po kateri predstavlja dober rezultat, s katerim je zelo zadovoljna, tudi izziv. »Velik priliv otrok iz Romjana, ki prihajajo pretežno iz italijanskega okolja, postavlja seveda našo šolo in profesorje pred zahtevno nalogo. Dvigu ravni znanja slovenščine pri teh učencih bo treba posvečati posebno skrb in veliko truda,« opozarja ravnateljica. Nižja srednja šola v Doberdobu bo tudi v prihodnjem šolskem letu štela skupno šest razredov (dve sekciji za vsak letnik), šolo pa bo skupno obiskovalo 118 učencev, 19 več kot danes. Zato vodstvo Večstopenjske šole Doberdob srčno upa, da bo občinski upravi čim prej uspelo rešiti problem, ki se je pojavil pri širitvi poslopja nižje srednje šole. Od konca decembra so namreč gradbena dela prekinjena, saj občinska uprava ne pristaja na zahteve gradbenega podjetja Bellotto po dodatnem denarju za nadaljevanje posega. Občina že pripravlja dokumentacijo z »ultimatom« gradbenemu podjetju, ki bo imelo le do konca meseca čas, da nadaljuje z gradbenimi deli nad sla-čilnicami. Drugače bo uprava začela postopek za razrešitev pogodbe in takoj zatem poiskala drugega izvajalca. »Z začetkom prihodnjega šolskega leta bomo krvavo potrebovali nove učilnice. Doberdobska občinska uprava pozorno spremlja zadevo, zato verjamemo, da bo problem pravočasno rešen,« zaključuje ravnateljica Sonja Klanjšček. Z vpisom v prvi razred so zelo zadovoljni tudi na goriški nižji srednji šoli Ivan Trinko, saj bodo v prihodnjem šolskem letu lahko ohranili tri sekcije za vsak letnik in torej skupno devet razredov. V prvi razred se je namreč vpisalo isto število učencev kot letos - skupno 60 otrok -, ki bodo porazdeljeni v sekcije A, B in C. »Da bi preprečili osip na prehodu s slovenskih osnovnih šol na nižjo srednjo šolo, smo se tudi letos zelo potrudili. Z usmerjanjem smo začeli pravočasno, naša ponudba pa je starše očitno prepričala. Italijanskim staršem in mešanim družinam, ki so imele dvome, smo skušali tudi po- jasniti, da je v funkciji znanja jezika pomembno, da otrok nadaljuje šolanje na slovenskih šolah,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeta Kovic in izpostavlja, da odigravata pri tem pomembno vlogo tudi slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič in Mladinski dom. »Ti dve ustanovi sta družinam v NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠOLSKO LETO 2012/2013 1. RAZ. SKUPNO ŠOLSKO LETO 2011/2012 1. RAZ. SKUPNO I. TRINKO 60 174 60 177 DOBERDOB 47 118 30 99 SKUPNO 107 292 90 276 V Doberdobu srčno upajo, da se bodo širitvena dela na poslopju nižje srednje šole zaključila pred prihodnjim šolskim letom bumbaca veliko oporo, saj ob pomoči pri pisanju domačih nalog poskrbita tudi za prevoz otrok, kosilo, itd. Italijanske ustanove ne nudijo tako razvejanih storitev, zato sta Dijaški dom in Mladinski dom za starše dodatna spodbuda za vpis otrok na slovenske šole,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Po njenih besedah je bil osip s slovenskih osnovnih šol na šolo Trinko zelo omejen. »Vzroki, zaradi katerih so se starši odločili za vpis otrok na italijansko nižjo srednjo šolo, so različni. Nekateri so se na primer vpisali na nižjo srednjo šolo Locchi v Gorici, ki ponuja tudi glasbeno smer, ki je na slovenskih šolah nimamo,« zaključuje ravnateljica Elizabeta Kovic. Aleksija Ambrosi sovodnje Igrače in za otroke V telovadnici in na županstvu v Sovodnjah je v teku dobrodelna akcija, ki jo je občinska uprava sprožila v sodelovanju z domačimi društvi in s pobrateno občino Škofja Loka. Na dveh omenjenih točkah zbirajo šolske potrebščine, knjige in igrače, ki jih bodo ponesli v študijski center v Škofjo Loko, kjer jih bodo izročili predstavnikom Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega Križa Slovenije Debeli rtič. »V zadnjih tednih so občani in otroci naših šol že prinesli v telovadnico in na županstvo kar nekaj materiala, ki ga bomo darovali manj srečnim otrokom. Prve pakete bodo predstavniki našega združenja krvodajalcev že ta petek izročili škofjeloškim krvodajalcem, s katerimi so pobrateni,« je povedala sovodenjska občinska odbornica Vesna Primožič, ki je bila pobudnica dobrodelne akcije. V občinski telovadnici in na županstvu bodo zvezke, barvice, flomastre, šilčke in druge potrebščine ter igrače (z izjemo plišastih, ki lahko otrokom povzročajo alergije) zbirali do srede, 29. februarja. Dodatne informacije nudi odbornica Pri-možičeva. (Ale) GORICA Skoraj nihče noče samo štirih rajonov Vseh deset goriških rajonskih svetov v teh dneh izraža svoje mnenje o predlogu novega pravilnika za rajonske svete, ki ga je pripravila goriška občinska uprava. Predlog predvideva krčenje števila rajonov z desetih na štiri, doslej pa se je proti njemu izrekli rajonski sveti iz Svetogorske četrti-Placute, Madonine in Stražc. Predlog je podprl edino rajonski svet iz Ločnika, na ponedeljkovem zasedanju rajonskega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje pa niso dosegli sklepčnosti, ker ni bilo prisotnih dovolj svetnikov. Sinoči so o predlogu razpravljali na Rojcah in v Podgori, danes bosta na vrsti rajonska sveta za mestno središče in Štandrežu, jutri pa bo krog sklenil rajonski svet iz Štandreža. Kot smo že poročali, so v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt-Placuto predlog občinske uprave zavrnili predvsem po zaslugi levosredinske opozicije, proti njemu pa so se izrekli tudi pri Madonini in v Straž-cah. »Doslej je bilo izdelanih kar nekaj predlogov, ki so predvideli krčenje števila rajonov z desetih na štiri. Na nekatere predloge so naši svetniki pristajali, med zadnjim zasedanjem pa se je večina izrekla proti predlogu, ki ga je pripravil občinski odbornik Fabio Gentile,« pravi Vito Conighi, predsednik rajonskega sveta iz Stražc, in pojasnjuje, da so proti sklepu volili trije rajonski svetniki, dva sta bila za, eden se je vzdržal. Proti občinskemu predlogu so se izrekli tudi pri Madonini. »Volili smo proti, saj smo prepričani, da bi moral odbornik Gentile zadevo rešiti že veliko prej. Deželni zakon, ki znižuje število rajonov, je bil izglasovan že pred enim letom, zato bi se morali že takrat lotiti poglobljene razprave o usodi rajonov,« je prepričan predsednik rajonskega sveta za Madonino Roberto Franco. V predlogu občinskega odbornika Gentileja je za Madonina predvidena združitev z Ločnikom, čeprav je rajon zgodovinsko vezan na Podgoro. »Vse parcele pri Madonini so vknjižene pod katastrsko občino Podgora, vendar glede tega nam na občini niso hoteli prisluhniti,« poudarja Franco. Doslej so se v korist predloga občinske uprave o štirih rajonih izrekli edino v Ločniku. »Združitev z Madonino za naš rajon ne predstavlja velikih sprememb, zato smo soglasno podprli predlog občinske uprave. Po drugi strani smo prepričani, da bi morali z novim mandatom zadevo spet vzeti v roke in na novo premisliti obseg novih rajonov,« poudarja predsednik rajonskega sveta za Ločnik Giorgio Stabon. Čeprav se polovica rajonov še ni izrekla o občinskem predlogu, je bila razprava o znižanju števila rajonskih svetov vključena kot zadnja točka na dnevni red sinoč-njega občinskega sveta. O njegovem poteku bomo poročali jutri. (dr) PEVMA - Združenje staršev slovenskega vrtca Zbirajo denar za igrala Otrokom sta zdaj na dvorišču na voljo le gugalnica in igralo na vzmet - Doslej so starši zbrali 2000 evrov Nakup novih igral za dvorišče je prvi cilj Združenja staršev otrok slovenskega vrtca v Pevmi, ki so ga starši oživili decembra. Združenje je bilo ustanovljeno že leta 2009, za ponoven zagon dejavnosti pa je bilo potrebno nekoliko spremeniti njegov ustroj in posodobiti zastareli statut. »Združenje smo oživili, ker želimo prispevati k obogatitvi ponudbe vrtca, ki ga naši otroci obiskujejo. Združenje je lahko na primer učinkovito sredstvo za zbiranje denarnih prispevkov za razne projekte in za prirejanje izvenšolskih pobud,« pravi Mauro Battista, ki je bil decembra izvoljen za predsednika združenja. Podpredsednica je Katia Volpi, tajnica zdru- ženja, ki ima sedež na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Gra-bizio, pa Irene Cecutta. »Prvi cilj, ki ga bomo skušali doseči, je nakup igral za dvorišče vrtca. V letošnjem šolskem letu je namreč morala občina Gorica odstraniti igrala, ki so bila v prejšnjih letih otrokom na voljo, ker niso bila v skladu z novimi varnostnimi predpisi. Otrokom sta zato ostala le gugalnica in igralo na vzmet,« pojasnjuje Battista in pristavlja: »Da bi lahko nabavili dodatna igrala, smo se odločili za nabirko denarja. Od lanskega leta do danes smo med raznimi prireditvami in ob drugih priložnostih zbrali nekaj manj kot 2000 evrov, ki so jih prispevali starši in krajani. Vsota pa žal ne zadošča, saj stanejo igrala najmanj 6000 evrov.« Zato je združenje staršev že naslovilo na župana Ettoreja Romolija pismo s prošnjo po prispevku, za pomoč pa bodo starši zaprosili tudi druge ustanove. Battista poudarja, da nameravajo starši nabaviti igrala iz reciklirane plastike. Novo pridobitev, ki bo otroke prav gotovo razveselila, želijo namreč podkrepiti tudi z vzgojnim sporočilom. »Nakup igral ne bo sam sebi namen, pač pa bo vključen v širši projekt, s katerim želimo spodbujati ekološki čut pri otrocih,« zaključuje predsednik Združenja staršev vrtca v Pevmi, Mauro Battista. (Ale) Vrtec v Pevmi obiskuje letos 26 otrok bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. februarja 2012 15 TRŽIČ - Trideset tisoč ljudi na 128. pustnem sprevodu Zmagal Štarancan Med vozovi na drugem mestu bazovski »Ritobol«, na tretjem pa »tunel« iz Praprota - Štmavrci diskvalificirani I"1 --- 'l3TTU P^si, pust, p ust I Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu Voz iz Praprota (zgoraj); med vozovi je zmagal Štarancan (levo); kosilo s pustnim presenečenjem iz Ronk (spodaj) bonaventura Tržiški pustni sprevod je včeraj upravičil sloves, da je najbolj množičen v goriški pokrajini: včeraj so na njegovi 128. izvedbi našteli preko 30.000 gledalcev. Zmaga je letos romala v Štarancan, od koder se je v Tržič z vozom pripeljal jamajški glasbenik Bob Marley. Vozu iz Štarancana je žirija prisodila 96 točk, na drugo mesto med vozovi pa se je z 86 točkami uvrstil bazovski »Ritobol«. Tretji je bil voz iz Praprota, ki je zbral 84 točk. Z vozom so se povorke udeležili tudi pu-starji iz kulturnega društva Sovodnje in iz Medje vasi-Štivana. Med skupinami je prvo mesto zasedel »Far West« iz Romansa (82 točk), drugi je bil »Partirock« iz Ronk (75 točk), tretji pa gusarji iz Selc (72 točk). Tik pod zmagovalni oder so se zakotalile žoge Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, ki so v preteklih letih že nekajkrat posegle po prvem mestu. Skupno se je sprevoda udeležilo dvajset vozov in skupin; prireditelji so ugotovili, da voz kulturnega društva Sabo-tin iz Štmavra ni odgovarjal predvidenim predpisom, zato so ga diskvalificirali oz. mu niso dali dovoljenja za udeležbo na povorki. Zaradi lepega vremena je 128. trži-ški pustni povorki sledilo rekordno število gledalcev. Od začetka do konca sprevoda - trasa je bila dolga okrog tri kilometre - se je trlo ljudi, ki so najlepše vozove in plesne koreografije nagradili z bučnimi aplavzi. Za nastopajoče pustar-je je bila udeležba na tržiški povorki nedvomno enkratno doživetje, večmesečni trud, ki so ga pustni mojstri v svojih delavnicah vložili v pripravo vozov in kostumov, je bil poplačan. Seveda je sprevod povzročil tudi celo vrsto prometnih težav. V celem Tržiču ni bilo prostega niti enega parkirnega mesta, mnogi so parkirali v predmestju, tako do so morali do prizorišča pustovanje prepešačiti kar nekaj poti. Tudi promet skozi mesto je bil oviran, vozniki so se morali pač opremiti z dobro voljo, saj je pust le enkrat v letu. Pevmski vrtec se je napolnil z vilami, klovni, Pikami Nogavičkami, Supermani, čarovnicami, Rdečimi kapicami, gusarji, medvedki in miškami foto s.g. PEVMA vedki, miškami in drugimi izvirnimi ma- škarami. Vzgojiteljici sta poskrbeli za primerno animacijo, poskočna glasba pa je Na pustni četrtek je bilo v vrtcu Pika- maškare vabila k pustnemu rajanju. V polonica v Pevmi veselo in razposajeno. dopoldanskih urah prijetnega druženja Vrtec se je napolnil z vilami, klovni, Pi- so se vsi skupaj potrudili, da bi čim prej kami Nogavičkami, supermani, čarov- pregnali zimo in priklicali prve spo-nicami, Rdečimi kapicami, gusarji, med- mladanske sončne žarke. (sg) GORICA - Rajanje v Kulturnem domu Razposajena zabava m • V V • za pustni naraščaj Otrok je bilo toliko, da je mala dvorana pokala po šivih bumbaca Že veliko let na pustni torek prirejajo rajanje za najmlajše v goriškem Kulturnem domu. Tako je bilo seveda tudi letos; v mali dvorani slovenskega kulturnega hrama se je včeraj popoldne zbralo cel kup otrok, ki so sredi zavitkov plesali, peli in se igrali z animatorkama Anno in Majo. Za poslikavo obrazov s pisanimi barvami in motivi sta poskrbela Andrea in Monica, udeležence pa je tudi letos zabaval čarodej Alex, ki je otroke navdušil s najrazličnejšimi čarovnijami. Pustno rajanje je v sodelovanju s Kulturnim domom in športnim združenjem Dom priredilo Združenje slovenskih kulturnih društev. TRŽIČ - Na trgu prebrali Anzoletovo oporoko »Izvrstne potovalne agencije: lastniki odletijo pred klienti« Anzoleto z nevesto in notarjem bonaventura Pustni torek se je v Tržiču začel z obhodom vseh mestnih rajonov, ki sta ga na kočiji opravila Anzoleto Postir in njegova dolgonoga nevesta. Opoldne pa je z balkona županstva na Trgu Republike notar Toio Gratariol prebral Anzoletovo oporoko, v kateri ni manjkalo pikrih na račun krajevnih upraviteljev; notar je seveda dodobra »obdelal« tudi domačo županjo, saj tržiško občino prvič vodi ženska. Gratariol se je spraševal, ali se namerava tržiška občina s svojo županjo na čelu pobratiti s Piso, saj podobno kot sloviti poševni stolp vse bolj visi tudi dotrajano tržiško županstvo. Notar je opozoril tudi na pomanjkljivo vzdrževanje osrednjega Trga Republike, ki je vse bolj pokrpan, in na poulično tržnico, ki jo postavljajo v raznih predelih mesta. »En del tržnice so preselili na drevored, potem so ga pre- maknili na ulico, potem so ga razpolovili. Zdaj razumem, zakaj na televiziji stalno govorijo o nenehnem gibanju trgov,« je povedal Gratariol in opozoril, da imajo v Tržiču zelo dobre potovalne agencije. »Pri nas lastniki potovalnih agencij odletijo veliko prej kot njihovi klienti,« je poudaril notar, ki se je spraševal, zakaj v zadnjih časih politiki stalno govorijo o omizjih. »Dandanes sklicujejo omizja za krizo, omizja za delo, omizja za reševanje najrazličnejših težav: očitno so se politiki naveličali žreti pokonci in zato to raje počenjajo ob omizjih,« je dejal notar Toio Gratariol. Za branje Anzoletove oporoke se je na trgu zbralo več tisoč ljudi, ki so se nato množično premaknili do sosednjih ulic, kjer se je kmalu ob zaključku branja zvrstil sprevod. 16 Četrtek, 23. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Včeraj prenos letala, danes sestavljanje Iz muzejskega depoja Eda pod betonski svod V Eda centru bodo okrog makete postavili panoje s fotografijami o bratih Rusjan Privijanje nekaterih delov v avli (desno), Edo 5 bodo sestavili danes, prenos trupa (zgoraj), kustos Goriškega muzeja Davor Kernel (levo) z Edinim propelerjem, v ozadju Eda center foto k. m. GORICA - V Pinakoteki o Arturu Nathanu Internaciji ni ušel niti pesnik-slikar Zadnje, tudi tokrat dobro obiskano srečanje iz ciklusa »Izven urnika« v pinakoteki Pokrajinskih muzejev na goriškem Kornu, je bilo posvečeno tržaškemu slikarju Arturu Nathanu (1891-1944), Judu, ki je poprijel za čopič po nasvetu psihoterapevta in Freudovega učenca Edoarda Weissa. Zaradi tega so Nathanova dela, ki so se navdihovala pri poetiki De Chiri-cove metafizike, večkrat ocenjevali iz psihološkega vidika, v slikah iz tridesetih let dvajsetega stoletja, prežetih z morečim vzdušjem in skrivnostnimi simboli minljivosti, pa so nekateri celo uvideli preroško predpodobo smrti, ki jo je umetnik dočakal v koncentracijskem taborišču Biberach, in to ravno na dan osvoboditve taborišča. Kot je opozoril tokratni predavatelj Enrico Lucchese, ki je leta 2009 objavil obsežno monografijo o umetniku, je bil Arturo Nathan zelo razgledana in kultivirana oseba, z bogatim literarnim in filozofskim znanjem (sam De Chirico ga je označil za »pes-nika-slikarja«). Zato ni presenetljivo, če so ga pri likovnem izražanju usmerjale čisto vizualne spodbude kot tudi branje umetnostne literature, tako v nemškem kakor v italijanskem jeziku, kar je bilo za medvojni Trst nekaj še povsem normalnega. Prve slike iz leta 1921 so tako nastale v znamenju ek- Nathanov »Samotni kip«, last Pokrajinskih muzejev v Gorici spresionizma in fauvizma, dveh gibanj, s katerimi je umetnik prišel v stik preko tiskane besede. Tudi Nathanovo zgodnje srečanje z metafiziko dolgujemo rimski reviji »Valori plastici«, v nemškem originalu iz leta 1925 pa je lahko prebral Rohovo študijo o magičnem realizmu, ki bo pomembno vplivala na nadaljnji slogovni razvoj. Doseženo samozavest in izrazno gotovost izpričujejo poduhovljeni avtoportreti iz poznih dvajsetih let, kjer slikar nastopa z zaprtimi očmi, kot od sveta odmaknjen modrec, in pri tem suvereno črpa vizualni navdih tako pri azijskih kipih Bude kot pri Durerjevem »Avtoportretu« iz munchenske Alte Pinakothek. Kot rečeno, na Nathanovih slikah iz tridesetih let prevladujejo barve ugaslih tonalitet in trpko bivanjsko občutje. Te značilnosti prepoznamo tudi na platnu »Samotnega kipa«, last Pokrajinskih muzejev v Gorici, ki je bilo leta 1930 razstavljeno na beneškem Bienalu. Nathan je bil namreč od leta 1926 skoraj stalni gost bienalov, tako kot je redno razstavljal v Trstu, v okviru fašističnega sindikata za likovno umetnost. Samo leta 1938 razglašeni rasistični zakoni ga bodo pahnili na rob družbe, mu onemogočili javno nastopanje in ga naposled privedli do internacije. Iz ajdovskega depoja Goriškega muzeja so včeraj v novogoriški Eda center prepeljali maketo Rusjanovega letala Eda 5. Danes jo bodo pod nadzorom njenega izdelovalca Albina Novaka z Bleda tudi sestavili, nato pa jo bodo s posebnim mehanizmom, ki omogoča dviganje in spuščanje, pripeli pod strop drugega nadstropja Eda centra. Tako razsta- vljen simbol najvišje zgradbe v mestu, s katero si delita ime, bo v glavni veži pozdravljal obiskovalce, ki bodo v objekt vstopali skozi glavni vhod. V bodoče naj bi ob stenah okrog njega postavili tudi panoje s fotografijami o delu bratov Rusjan in njunih dosežkih. Letalo, ki je, odkar ga je leta 2010 odkupila novogoriška mestna občina in ga odstopila v last Goriškemu muzeju, razstavljeno ležalo v ajdovskem depoju, je našlo svoj novi dom. Iz nebnih prostranstev se tako seli pod betonski svod. Po eni strani je letala, ki je zadnjič poletelo leta 2009 na goriškem letališču Roje, škoda. Še vedno ima namreč veljavno garancijo in tehnični pregled, pojasnjuje kustos, zgodovinar Davor Kernel, torej bi lahko še letelo. Po drugi strani pa je to v tem trenutku najboljša rešitev. »Sicer bi razstavljeno čakalo zaprto v našem depoju. Goriški muzej namreč nima ustreznega prostora za razstavljanje. Zato je vseeno bolje tako,« dodaja Kernel. Muzejski delavci bodo eksponat enkrat letno s pomočjo posebnega mehanizma spustili do tal in ga pregledali. V Ajdovščini so včeraj kose letala naložili na kamion, kar ob sunkih burje sploh ni bilo lahko opravilo. Delavci so morali paziti, da se na trupu ne polomijo lesene letvice, pa tudi ostati na nogah med prenašanjem letalskih kril, medtem ko se vanje zaleti burja, ni bilo ravno lahko. V Novi Gorici je delo spremljalo milejše vreme. Najprej so razložili krili, nato pa s kamiona previdno potegnili še trup in ga prenesli v avlo Eda centra. Dogodek je pritegnil zanimanje novinarjev ter tudi poznavalca življenja in dela bratov Rusjan, Goričana Vilija Prinčiča, avtorja knjige »V sinjo brezkončnost - Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Katja Munih GORICA - Občina Pogrešajo 250 popisnic Globe in izbris z matičnega registra Na goriški občini se zaključujejo aktivnosti, povezane s 15. popisom prebivalstva, ki ga je izvedel italijanski statistični zavod Istat. Rok za vrnitev izpolnjenih popisnih pol goriški občini je zapadel 31. januarja, popisovalci pa so v zadnjih tednih nadaljevali z delom in skušali vzpostaviti stik z družinami in posamezniki, ki niso izpolnili ali izročili po-pisnic. Le-teh - tako je včeraj pojasnil pristojni občinski funkcionar Roberto Samar - je okrog 250: z nekaterimi so popisovalci že stopili v stik, drugih pa niso še našli, čeprav so njihova imena zabeležena v registru goriškega matičnega urada. V nekaterih primerih gre za ljudi, ki preživijo veliko časa v tujini (na primer vojaki, ki prebivajo v Gorici, a trenutno sodelujejo pri raznih misijah), kar nekaj pa je bilo tudi primerov tujih delavcev, ki so v preteklosti imeli bivališče v Gorici (na primer šoferji prevoznih podjetij), ko so se ponovno preselili v domovino, pa tega niso sporočili goriškemu matičnemu uradu, ki jih še vedno obravnava kot občane. Ljudem, ki niso izpolnili popisne pole, pretijo precejšnje nevšečnosti. Če izpolnitev pole zavračajo, jih čakajo denarne kazni, v primeru, da popisovalcem kljub vsem poskusom ni uspelo vzpostaviti stika z njimi, pa jih utegne doleteti začetek postopka za izbris iz registra matičnega urada. Globe segajo do dva tisoč evrov, posledice izbrisa iz registra matičnega urada pa so zelo neprijetne v primeru, da bi se izbrisana oseba obrnila za karkoli na občino, med drugim bi ji bilo onemogočeno, da dobi osebno izkaznico in druge osebne dokumente. Popisni vprašalnik GORICA - Center za glasbeno vzgojo Emil Komel Učenci nizajo uspehe Na regijskem tekmovanju odlična uvrstitev Francesca Malarode, Aleša Lavrenčiča in Mie Marinič V centru Emil Komel iz Gorice se že spet veselijo uspehov nekaterih perspektivnih učencev, ki obiskujejo slovensko glasbeno šolo. Prejšnji teden je namreč potekalo Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske v organizaciji Zveze primorskih glasbenih šol v disciplinah citre, harfa, violina, violončelo, kitara in komorne skupine s pihali, na katerem so se učenci šole Komel dobro odrezali. Iz šole Emil Komel sta se tekmovanja za godala na glasbeni šoli v Postojni v sredo, 15. februarja, udeležila dva gojenca, ki sta se odlično izkazala v svojih kategorijah in prejela zlato priznanje. To sta 14-letni čelist Francesco Malaroda iz razreda prof. Aleksandra Sluge, ki je v 1.C kategoriji prejel 92 točk in se uvrstil na prvo mesto, ter 13-letni violinist Aleš Lavrenčič iz razreda prof. Jurija Križniča, ki je v svoji kategoriji dosegel 91 točk in se uvrstil na drugo stopničko. Oba sta si z zmago priborila nastop na 41. državnem tekmovanju Temsig, ki se bo odvijalo marca v Brežicah pri Krškem oz. v Črnomlju. Na Glasbeni šoli Postojna je v četrtek, 16. februarja, potekalo tudi regijsko tekmovanje za disciplino kitara, ki se ga je udeležila 11-letna Mia Marinič. Mlada kitaristka iz razreda prof. Franka Reje je v 1.B kategoriji dobila 86,33 točk in srebrno priznanje. Poleg tekmovanj so v tem času potekale tudi prireditve ob dnevu slovenske kulture. Med temi je najpomembnejša osrednja proslava, ki sta jo priredili SSO in SKGZ v Čedadu. Med nastopajočimi sta bila Aleš Lavrenčič in pianist Alexander Gadjiev, ki se je uvrstil tudi v finale na tekmovanju Evro-vizijski mladi glasbeniki 2012, ki ga organizira uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija. Čelist Francesco Malaroda ŠEMPETER - Nevarno je tudi pri bolnišnici Namesto problematičnih križišč ■ m *V«| ■ v«v v se obeta osem varnejših krožišč V Šempetru imajo kar osem problematičnih križišč, nekatera so tudi nevarna, kar dokazuje število nesreč. Zato jih nameravajo spremeniti v krožišča. V primerih, kjer gre za občinske ceste, bi lahko dela stekla kmalu, kjer pa je lastnik država, se znajo zadeve zavleči. Nevarna so križišča pri bolnišnici, policijski postaji, pri ABK, Iskri Avtoelektri-ki, na Bazari, na Pristavi in pri Ulici Ivana Suliča. Največje težave so ob prometnih konicah, tam, kjer se na cesto vključujejo tovorna vozila, in tam, kjer promet poteka z veliko hitrostjo. Pri Biroju Obala, kjer so za občino pripravili idejne rešitve, ugotavljajo, da bi bilo problematična mesta bolje pre- urediti v krožišča. Manj bi bilo nesreč, ker so pretočnejša, pa je tudi manj emisij hrupa in izpušnih plinov. Križišči pri policiji in pred bolnišnico sta v celoti na občinskih cestah. V primeru križišča pri policiji oz. v bližini nekdanjega mejnega prehoda Šempeter zaradi nesimetrične geometrije in razvlečenosti z dodatnim krakom v smeri Italije biro predlaga ureditev posebnega, hruškastega oz. elipsastega krožišča. Ob tem pa bi lahko za potrebe bližnjega pokopališča uredili parkirišče pri policijski postaji, ki bi služilo tudi obiskovalcem centra oz. bolnišnice, ugotavljajo. Pri bolnišnici pa nameravajo sedanje trikrako križišče s prednostno cesto spremeniti v krožišče s tremi izhodi. Ker sta obe omenjeni križišči na občinskih cestah, bi se dalo tam hitro ukrepati, pravi župan Milan Turk. V letošnjem občinskem proračunu so že predvidena sredstva za projektiranje, v naslednjih dveh letih bi lahko ti dve krožišči že tudi izvedli. Drugače pa je pri ostalih primerih: pri ABK, Iskri Avtoelektriki in na Bazari, na primer. Tam gre za državne ceste, zato se je o investicijah treba dogovarjati z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Občina mora krožišča sprojektirati v dogovoru z njimi, država pa mora investicije umestiti v svoj proračun. Zato je roke izvedbe težko napovedati. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. februarja 2012 17 GORICA - Jutri Miha Obit na kavi s knjigo Miha Obit Prvo goriško srečanje »Na kavo s knjigo« se je obneslo, zato ni razloga, da se ne bi tudi ostala srečanja in da se ne bi pobuda lepo prijela kakor že v Trstu. Po Dušanu Jelinčiču prihaja tokrat v Gorico Miha Obit, pesnik, prevajalec in urednik pri Novem Matajurju, ki bo jutri ob 10. uri v Katoliški knjigarni na Travniku spregovoril o svojem ustvarjalnem delu in posredovanju slovenske poezije italijanskemu bralcu. Ob Katoliški knjigarni srečanja z avtorji ob jutranji kavi prirejajo še Založništvo tržaškega tiska, Založba Mladika in Goriška Mohorjeva družba. SKUPNOST SONČNICA Izpoved eksorcista Jutri, 23. februarja, ob 19.30 v Moč-nikovem domu ob cerkvi sv. Ivana v Gorici bo Marijan Veternik predaval na temo »Izpoved eksorcista«. Opravil je študij na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, danes je župnik v Žičah in Špitaliču. Je eksorcist (izganjalec hudega duha) mariborske škofije in ima številna predavanja o hudem duhu po Sloveniji. »Zlo je v našem življenju prisotno v različnih oblikah. Zdi se nam srednjeveško govoriti o hudobnem duhu in njegovem delovanju v času razvoja znanosti, tehnike in medicine, pa se vendar vedno več ljudi zateka k izganjalcem. Predavatelj bo posredoval svoje izkušnje in bo spregovoril o razlikah med psihičnimi motnjami in obsedenostjo, o delovanju zla in o tem, kako se mu upremo,« napovedujejo v Skupnosti družin Sončnica, ki je organizator jutrišnjega srečanja. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. M Izleti GORICA - Krut Tibetanske mandale za umirjanje V okviru projekta, ki ga je finančno podprla dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, bo krožek Krut za svoje člane in prijatelje priredil tečaj ustvarjanja mandale, ki bo tem hladnim in sivim zimskim dnevom dodal nekaj topline in barve. Kaj pa je mandala? Ime izhaja iz staroindijske besede za krog, ki je njena osnovna oblika in je tudi sicer najpogostejši simbol, ki ga človek pozna iz narave. Mandala je vzorec oblik in barv, ki nastane, ko je um umirjen, misli neme in duh svoboden v izražanju. Na tečaju bodo udeleženci spoznali tibetansko tehniko, ki predvideva izražanje preko geometrijskih likov in barve ter omogoča, da se človek umiri in zlahka premosti strah, ki se včasih pojavi pred belim listom in takrat spozna, da smo lahko vsi kreativni. Z ritmičnim ponavljanjem gibov okoli centra se bo najprej izrisalo geometrično bazo, v kateri bodo lahko našli prostor najrazličnejši elementi, figure in simboli. Nato bo vsak s tempera barvami pobarval lastno »edinstveno« mandalo, kar bo povečalo njeno energijsko vrednost. Med ustvarjanjem nastane večkrat občutek, da se mandala razvija sama iz sebe, pogosto v nasprotju z načrti in nameni. Ustvarjanje mandale človeku odpira pot do notranjega miru in harmonije, pomaga pri dvigu zavesti in na poti odkrivanja samega sebe, pozitivno vpliva na človekovo razpoloženje, kar ima za posledico lažje reševanje konfliktnih situacij, obenem pa vzbuja kreativnost. Mentorica tečaja je Tanja Kralj, ki se že vrsto let ukvarja s to umetnostjo in trdi, da za tako vrsto dejavnosti likovno predznanje ni potrebno: to pomeni, da je tečaj odprt prav vsem. Za dodatne informacije je na voljo tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali pa naslov elektronske pošte krut.go@tis-cali.it . Tečaj bo potekal na sedežu goriškega Kruta, in sicer na Korzu Verdi 51/int v Gorici, ob torkih od 19.30 do 21. ure. Prvo srečanje bo v torek, 28. februarja, naslednja pa 6., 13., 20. in 27. marca. ~M Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 23. februarja, ob 20.45 »L'asti-ce al veleno« Vincenza Salemmeja; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. U Kino DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Dosloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-letnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 17.40 »Hugo Cabret« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »The Iron Lady«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.30 »War Horse«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Tre uomi-ni e una pecora; 22.10 »Benvenuti al Nord«. H Šolske vesti DELAVNICI ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkul-turnost v sodobni družbi bosta potekali 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@je-zik-lingua.eu ali tel. 345-6303255. GORICA - V nedeljo v Kulturnem domu Na odru »Gaber, če bi bil Gaber« V nedeljo, 26. februarja, ob 18. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici glasbena prireditev »Gaber se fosse Gaber« (»Gaber, če bi bil Gaber«), ki jo vodi Andrea Scanzi. Spektakel odlikuje nov in izviren pristop do zapuščine slavnega glasbenega ustvarjalca Giorgia Gabra, ki je preminil pred devetimi leti. Predstava vzbuja pri gledalcu občutke, ki jih znajo vzbujati le petje, recitacija in mimika Giorgia Gabra. Gre za potovanje v svetu umetnika, ki skozi poglobitev in razmišljanje omogoči gledalcu, da spozna dogodke, ki so v zadnjih štiridesetih letih potrdili kantavtorjevo veličino. Pobuda je nastala po zamisli časnikarja in glasbenega kritika Andrea Scanzija. Zaradi presenetljivega uspeha, ki jo je prireditev doživela v Firencah, je Fundacija Gaber poskrbela za ponovitev predstave po celotnem državnem ozemlju. Giorgio Gaber je umrl prvega januarja 2003. Njegova smrt je v umetniških in kulturnih krogih zapustila veliko praznino. Njegove predstave so silile k razmišljanju in pri blagajnah gledališč so se ustvarjale dolge vrste ljudi, ki so se hoteli srečati z umetnikom. Številne ustanove in organizacije zato še danes širijo njegovo delo in ohranjajo pri življenju njegovo sporočilo. V raznih italijanskih mestih so se v zadnjih letih zvrstile številne založniške pobude, razstave, srečanja z mladimi, gledališki projekti in drugi dogodki, ki so bili posvečeni kan-tavtorju. Andrea Scanzi prihaja iz Arezza in je po poklicu novinar. Piše o kulturi in prireditvah, športu in ljudskih običajih, o politiki in enogastronomiji. Je avtor številnih biografij, študij in knjižnih uspešnic. Odlikuje ga ironičen in zajedljiv slog. Prvič je videl Gabra pri svojih sedemnajstih letih in od takrat je o njem veliko napisal. Dogodek v goriški dvorani prirejata fundacija Giorgio Gaber iz Milana in založba The Box Records iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom in Folk clubom iz Buttria; vstopnina je 12 evrov, znižana pa 10 evrov (»over 65«). i k 0 7 Giorgio Gaber 0 Prireditve SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane Peči in Rupe na srečanje o perspektivah plinske napeljave v ponedeljek, 27. februarja, ob 19.30 v prostorih društva Vipava na Peči. Prisoten bo direktor energetskega sektorja družbe Isogas-EstPiu inženir Rosario Lo Cascio. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi ženske iz Doberdoba in okolice v petek, 9. marca na družabni večer ob dnevu žena. Ob 20. uri bodo gostili igralke iz Štandreža z novo gledališko predstavo, sledila bo zabava; prijave po tel. 338-2127942 (Katja) do 5. marca. PUST NA TRGU De Amicis v Gorici: danes, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb. PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: v četrtek, 23. februarja, ob 19.30 Marijan Veternik »Izpoved eksorcista«; informacije po tel. 0481-536455, soncni-ca@libero.it. SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na predavanje z naslovom »Cepiva za dojenčke: stvarnost in perspektive« v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri. Predavanje bo vodil zdravnik Luigi Donatoni v sodelovanju z odgovornimi javne zdravniške službe za higieno in bo potekalo v spodnji dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na društveno Prešernovo proslavo v petek, 24. februarja, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu. V CENTRU STUDIUM v Ul. Morelli 8 v Gorici bo v petek, 24. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La chiamavano guerra. Appunti di viaggio sulla pace e sull'arte di costruirla«. Prisoten bo avtor Davide Berruti. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici prireja v soboto, 25. februarja, ob 20.30 slavnostno akademijo z naslovom »Teh naših petdeset let«. SKRD JEZERO iz Doberdoba v sodelovanju z Glasbeno matico prireja 25. februarja od 15.30 do 17. ure v prostorih društva pravljično urico za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. V sklopu niza »Prauce z varšta« bosta urico vodili pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE IN PD ŠTANDREŽ vabita na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Sem dolgo upal in se bal ... « v nedeljo, 26. februarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v Dom A. Bu-dala v Štandrežu na praznovanje dneva žena v soboto, 3. marca; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 ali 3472420204 (Marta). MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. À Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: 24. februarja, ob 20.45 koncert z naslovom »Cinema sonoro«, nastopata violončelist Severino Zannerini in kitarist Fabio Montomoli; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. V MIRENSKEM GRADU NAD MIR-NOM PRI GORICI bo v soboto, 25. februarja, ob 18. uri koncert ob 10. obletnici smrti Antona Klančiča, zborovodje in skladatelja iz Mirna. ELVIS JACKSON V KLUBU PIEFFE FACTORY v Ločniku (Ul. Marega 14): koncert bo v petek, 2. marca, ob 22.30; vstopnice na dan koncerta, število je omejeno na 350; več na www.pieffefactory.it. KATOLIŠKA KNJIGARNA TOPLO VABLJENI na kavo s knjigo v KATOLIŠKO KNJIGARNO jutri, 23. februarja ob 10. uri GOST SREČANJA Miha Obit pesnik, prevajalec in urednik pri Novem Matajurju, bo spregovoril o svojem ustvarjalnem delu in posredovanju slovenske poezije italijanskemu bralcu Kavo bo ponudil PrimoAroma Pogrebi Ü] Obvestila KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SPDG vabi člane in prijatelje, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 26. februarja v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30; vpisovanje še danes, 22. februarja, po tel. 0481-21417 (Loredana) in 048122164 (Marta). KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. SKGZ vabi člane pokrajinskega sveta za Goriško na sejo v ponedeljek, 27. februarja, ob 20. uri na sedežu društva A. Paglavec v Podgori (Ul. IV. novembra). H Mali oglasi GOSPA z dobrimi referencami išče delo kot hišna pomočnica, ali kot negovalka za ostarele osebe, ali kot varuška otrok ali kot pomočnica v kuhinji. Vedno na razpolago. Tel. 3355966062. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici pri Sv. Ani (kuhinja, dve sobi, kopalnica in dnevna soba, dve terasi) z dogovorjeno najemnino (»canone concordato«); tel. 366-9340673 od 20. do 21. ure. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM suha bukova in hrastova drva; tel. 335-293409. DANES V GORICI: 10.00, Maria Marc-hioro z glavnega pokopališča v cerkev v Stražcah in na pokopališče v Štma-vru; 11.00, Silvano Ceccotti iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče. DANES V MOŠU: 11.00, Adriana Nardin vd. Scorianz (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.50, Berta Tad-dio vd. Vidani (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Novacci vd. Pizzignacco s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče; 11.00, Berta Paradisi vd. de Stabile (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, Umberto Bean v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 13.00, Candido Nocent v cerkvi in na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 14.00, Elsa Cecotti vd. Cecot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Luciano Braini star 75 let Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Sara, sin Peter, sestra Marina, svaki, svakinje in nečaki ter ostali sorodniki in prijatelji Pogreb bo v četrtek, 23. februarja, ob 10.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v župnijsko cerkev v Štan-drež. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega pospremili na zadnji poti. Gorica, Štandrež, 22. februarja 2012 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob izgubi cenjenega ravnatelja MILKA RENERJA izreka družini iskreno sožalje Sindikat slovenske šole Gorica 18 Sreda, 22. februarja 2012 MNENJA, RUBRIKE / MARIBOR - V okviru Literarnih postaj so včeraj gostili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja počastila tudi Evropska prestolnica kulture Častnega občana Mestne občine Maribor je sprejel tudi župan Franc Kangler Drugi gost projekta Literarne postaje, ki jih je Mariborska knjižnica pripravila pod okriljem Evropske prestolnice kulture (EPK), je bil v mariborskem lutkovnem gledališču eden najpomembnejših še živečih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Častnega občana Mestne občine Maribor je pred tem sprejel tudi župan Franc Kangler. Pahor se je v večernem literarnem pogovoru z novinarko Večera Melito Forstne-rič Hajnšek dotaknil mnogih obdobij svojega življenja in literarnega ustvarjanja. Med temi je posebej izpostavil tudi povezanost z Mariborom, kjer je po zaslugi nekdanjega urednika Založbe Obzorja Jožeta Košarja dočakal izdajo svoje prve knjige. Kot je ponovil tudi ob tej priložnosti, je v Ljubljani vselej videl narodno središče, ki pa prepogosto pozablja na položaj Slovencev v zamejstvu. Tudi sicer je v Slovencih premalo patriotizma, ki ga Pahor nikakor ne enači z nacionalizmom. Slednje je namreč po njegovem povezano tudi z ozemeljskimi težnjami, kakršne so bile značilne za Italijane, kjer pa je s prihodom fašizma na površje prišel še rasizem in poniževanje vsega, kar ni bilo italijansko. Za zamejske Slovence pa se Slovenija po njegovem ni zanimala niti v času prve Jugoslavije, niti v času komunistične Jugoslavije, enako pa ostaja danes, ko je Slovenija kot samostojna država še naprej brez prave nacionalne zavesti. To pripisuje vzgoji in majhnosti naroda, ki pa se vseeno v literaturi lahko pohvali z nekaterimi evropsko uveljavljenimi literati. Nenazadnje so poleg njega v fran- Tržaški pisatelj in mariborski župan med včerajšnjim srečanjem mo maribor coski jezik prevajali tudi Srečka Kosovela, Vla-dimirja Bartola in Alojza Rebulo. Posebej se je Pahor dotaknil zgodbe o romanu Nekropola, ki je dolgo čakal na svoj izid, leta 1990 pa je doživel tudi francoski prevod. V Italiji je na natis omenjenega dela čakal zelo dolgo in šele leta 2008 je postal zanimiv za tamkajšnje občinstvo in nekako postal »tržaški« pisatelj. Takrat, je še dejal, je začel dobivati svoje mesto v italijanskih medijih, ki so bili sicer vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo Slovencem precej nenaklonjeni. Pogovor s Pahorjem je bil drugi od načrtovanih 12 literarnih pogovorov s slovenskimi ustvarjalci in kulturniki, ki so na razli- O NAŠEM TRENUTKU Analitični realizem in optimizem upanja Ace Mermolja m 1 o» T' Zapis bom pričel s kančkom samo promocije (pravijo, da je v tem početju eden izmed ključev uspeha). Prejšnji teden sem torej predstavljal v Gorici svojo knjigo zapisov "V izpostavljeni legi". Spraševal me je in spodbujal Jurij Paljk, za kar sem mu hvaležen. Bralcem pa bi rad posredoval del razprave. Glede nekaterih mojih tez o sedanji Evropi in o vlogi Nemčije se je oglasil Dimitrij Volčič. Nemško in tudi francosko zadržanost pri reševanju evropskih držav v krizi je utemeljil z dvema argumentoma. Najprej je omenil volitve, kmalu bodo v Franciji, ki silijo kandidate in stranke, da so bolj všeč domačim volivcem kot pa tujim prosilcem za pomoč. Skratka, poslušajo "voljo ljudstva". Drugi argument je navedel v zvezi z Nemčijo, ki pa velja tudi za Francijo. Nemčija je tekom let sprejela na svoja tla kake štiri milijone tujih priseljencev, ki so prišli tja s trebuhom za kruhom. Tolikšno količino priseljencev ni lahko obvladati tako, da med domačini ne sprožiš odpora in celo kse-nofobije. Merklova je nedvomno pozorna do tega "notranjega" aspekta. Dodal bi, da je bilo Nemčiji težko, ko je po padcu berlinskega zidu morala integrirati Nemce iz bivše komunistične republike. Slednjim pa je bilo težko leta prenašati dejstvo, da so imeli manj kot "drugi" nemški bratje. Merklova prihaja s "konca", ki je moral leta ugašati upanja in sanje in trpeti neenakost z ostalimi Nemci. Čeprav ne gre za daljnovidnost, je psihološko razumljivo, če gospa, ki je prišla iz "mraza", nima razumevanja za težave drugih držav, ki sta jih povzročila življenje preko lastnih zmožnosti in slabo upravljanje. V svojem posegu je bil Volčič realist, saj je osebno doživel vzpone in padce zidov, režimov in sistemov. Oglasila pa se je mlajša gospa s Poljske, ki živi sedaj na Goriškem in na- glasila vrsto pozitivnih stvarnosti. Naglasila je, da danes v Evropi ni več mej. Njeni starši, in kot otrok tudi sama, so živeli za še kako zapečateno mejo. Naglasila je, da se lahko danes ljudje svobodno premikajo, se srečujejo, si izmenjujejo blago in ideje. Zanjo je to epohalna pridobitev. Glede Slovencev v Italiji je gospa s Poljske v lepi slovenščini dejala, da se v bistvu niti ne zavedajo(mo) prednosti, ki jih imajo. Že od rojstva govorijo dva jezika: slovenščino in italijanščino. Drugje morajo ljudje drago plačevati za učenje tujih jezikov, manjšina pa je dvojezična zastonj. Življenje v mešanem prostoru, poznavanje dveh kultur je bogastvo, ki ga mnogi nimajo, Slovenci v Italiji pa tega pravilno ne cenijo. Gospa je bila nekak "proti glas" Volčiče-vemu odčaranemu realizmu. Osebno sem pripomnil, da je treba prisluhniti Volčičevim analizam, za mlade pa je nujen optimizem mlade Poljakinje. Brez tega ne bo ne Evrope in ne prihodnosti: niti za manjšino ne. Nekaj izjav, ki so pritegnile tekom tedna mojo pozornost, pa sem bral v Primorskem dnevniku. Argument je zelo različen, vendar sta tudi tu v igri realizem in optimizem, ki ni vedno in nujen strogo razumski. V Tržaški knjigarni je prav tako prejšnji teden (celo na isti dan kot jaz) predstavljal svojo novo pesniško zbirko V plašljivem vrbju Radivoj Pahor. Uvedel ga je Marko Kravos. V kroniki matineje sem bral, kako je Pahor izjavil, da na pesniškem nebu Slovenije "ne pomeni nič". Ne bo se užalil, če ugotovim, da kot mnogi drugi ne sodi med vidnejše sodobne slovenske pesnike. Ugotovitev seveda ni namen mojega pisanja. Iz izkušenj, ki jih imam kot pisec in obenem kot človek, ki se ukvarja z založništvom, lahko ugotovim, da je tudi v Sloveniji danes vsega veliko. Izide sorazmerno ogromno število naslovov, veliko je leposlovnih del, pesnikov nas je armada. Obenem so knjige kon-zumno blago, ki kmalu zastari. Pesniške zbirke niso kuharske knjige, vendar si lahko pesnik z manj kot 2.000 evri sam financira pesniško zbirko. Poti, po katerih postane neka knjiga uspešnica ali pa kako nek avtor zasije na umetniškem nebu, so številne, vijugaste in niso dostopne vsem. Kakovost je samo en element "žarenja". Drugi vzroki so lahko moda, prava poznanstva, sposobnost samo promocije, moč založnika itd. Tudi pesništvo je sicer majhno a večkrat kruto tržišče. Bistveno je, da pesnik, slikar, igralec niso osebno preveč prizadeti, če ne za-sijejo na raznih nebesih. Za kulturo in samo literaturo pa je pomembno, da delajo in pišejo tudi ljudje, ki nimajo velikega uspeha. Jasno je, da si vsak, ki kaj objavi, želi priznanja, uspeha, nagrad itd. Množici to ni dano. Svoje delo opravi tudi čas, ki prečisti sceno in nebo. So pa pisci, tudi manj znani, humus, zaradi katerega je na neprofitnem knjižnem tržišču, kot je slovensko (nihče ne obogati od prodanih knjig), bistveni tudi za tiste avtorje, ki doživijo vzpon na Parnas. Ko ne bi bilo tega ustvarjalnega in intelektualnega humusa, bi se vrnili v Prešernov čas. Za sodobnike in okolico je bil Prešeren le faliran odvetnik in čudak, ki piše. Meščanstvo je uporabljalo pisavo le za uradne akte ali za me-dosebno korespondenco. Nepismenih pa je bilo v Prešernovem času veliko, morda večina. Ni torej nujno svetiti se na nebu kot severnica, bistveno je, da ni slovensko nebo prazno. K temu pa prispevajo tudi oddaljene zvezdice, kar se mi zdi zadostna spodbuda za pisanje. Ob tem ni nezanemarljivo osebno zorenje s pesmijo, ki sili v poglabljanje življenja. Menim, da je to pozitivna misel (ne tolažilna) za tiste, ki pišejo ali pišemo brez "žarenja", ki itak lahko ugasne. čne načine povezani z mestom ali katerim od partnerskih mest EPK. Prvi se je mariborskemu občinstvu v nabito polni dvorani lutkovnega gledališča predstavil "človek na obeh straneh stene", leta 1924 v Mariboru rojeni Zorko Simčič, 20. marca pa bo obiskovalce v Umetnostni galeriji Maribor v svoj svet popeljala pesnica Danica Križanič Mueller. Kot omenjeno je pisatelja sprejel tudi župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Ob tej priložnosti sta spregovorila o otvoritveni slovesnosti Evropske prestolnice kulture, pri čemer je Pahor povedal, da je počaščen, da ga je župan omenil v svojem pozdravnem govoru na otvoritvi. »Gospod Boris Pahor je zagotovo eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in kot župan sem ponosen, da je častni občan našega mesta, letošnje Evropske prestolnice kulture,« je povedal župan Franc Kangler. CELOVEC Ustanovili Forum za dialog CELOVEC - Na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu so včeraj v dokaj sproščenem vzdušju ustanovili t.i. »Forum za dialog«, ki naj bi v bodoče obravnaval in spremljal razvoj slovenske narodne skupnosti ter sožitje na Koroškem. Glavni temi prve seje sta bila pravilnik (ki pa članom pred sejo ni bil dostavljen) in - na zahtevo predstavnikov slovenske manjšine -končno zagotovitev financiranja slovenske Glasbene šole s strani dežele Koroške. Na seji, ki so jo vsi označili kot »konstruktivno«, so se dogovorili, da hočejo to zadevo razrešiti do konca leta. Poleg vseh sedmih članov deželne vlade so v novem političnem forumu zastopani predstavniki vseh štirih deželnozborskih strank (FPK, SPO, OVP, Zeleni), predsedniki slovenskih političnih organizacij (Valentin Inzko - NSKS, Marjan Sturm - ZSO, Bernard Sadovnik - SKS, Vladimir Smrtnik - EL), ter župani dvojezičnih občin iz celotnega dvojezi-čnage ozemlja. Zastopnikov t.i. domovinskih organizacij včeraj (še) ni bilo na seji, čeprav sta ljudska stranka in FPK napovedala, da bosta po en sedež odstopila predsedniku »Heimatdiensta« (KHD) Josefu Feld-nerju in predsedniku skrajno desničarskih bramborcev (KAB) Fritzu Schretterju. V političnih organizacijah koroških Slovencev od ustanovne seje niso pričakovali več kot formalni akt ustanovitve, so pa optimistični, da bo Forum za dialog pripomogel k uresničitvi pospeševalnih ukrepov, zapisanih v memorandumu. Tudi župani dvojezičnih občin so zatrdili, da bodo napeli vse sile, da bo forum krepil dvojezičnost in razvoj južnoko-roške regije na raznih področjih. Tako je predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik menil, da bo naloga novega gremija predvsem v tem, da bo krepil enakopravnost manjšine v občinah južne Koroške. (I.L.) PISMA UREDNIŠTVU Varstvo okolja v Dolini Opravičujem se za pozni odgovor, a sem zvedela za »odprto pismo« objavljano v PD 10. februarja letos, šele včeraj. Na zadnjem srečanju z občani sem v svojem uvodnem posegu podčrtala, da se poslužujemo deželne agencije ARPA za obravnavo vseh okoljskih problematik, sodelujemo tudi s centrom za okolje CETA in v kratkem bomo podpisali dogovor o sodelovanju s tržaško Univerzo. Menim, da bi vprašali slednjo za natančno analizo stanja našega okolja, saj se kot javna ustanova ne moremo obrniti na privatni sektor. Kar se tiče centrale na biomase, naj pojasnim, da se je naša Občina odrekla temu projektu, ker mislimo ubrati drugačno pot. Strinjam se, da je zdravje ena bistvenih vrednot nas vseh in zato sem toliko bolj prepričana, da določena analiza, naj bo še tako poglobljena, ne pomeni rešitev problemov, kot so lahko smrad ali onesnaženje. Vsekakor zagotavljam, da bo z moje strani storjeno vse, da bi na najboljši način zaščitili prostor in zlasti vse, ki tu prebivamo. In, med nami rečeno, kaj ne bi bilo bolje, da se za katerokoli pojasnilo obrnete naravnost name (ali na pristojnega odbornika) in ne preko medijev, saj sem vsak dan na občinskem sedežu. Vedno na razpolago. Županja Fulvia Premolin ftlfl 45. Kraški pust Ko sem listal brošuro 45. Kraškega Pusta, sem prebral vašo izjavo glede župana tržaške občine. Ne strinjam se z vašim opisom župana Cosolinija češ da je skromen.. Ne zdi se mi, da je bil letošnji denarni prispevek kraškemu pustu skromen. Ni pravično, da primerjate lanskoletno »skromno« božično drevesce na trgu Ze-dinjenja Italije v Trstu s Kraškim pustom. Ali vas je pri božičnem drevescu kaj motilo? Ničesar ne smemo očitati županu Cosoliniju in Tržaški občinski upravi, saj so bili res radodarni in pozorni do našega kraškega pusta kot malokdo doslej. Ne obžalujmo, če bo naslednja leta Kraški pust bolj skromen, saj naj bi po napovedih nekaterih leta 2012 bil konec sveta! Ali se strinjate? Živjo pust! Franko Vrabec Kratko pojasnilo Ob prvem kritičnem komentarju je uredništvo s spleta takoj odstranilo in zamenjalo izzivalni naslov, ki je vznemiril skavte, čeprav v članku sploh niso bili napadeni, kar priznava tudi sam David Bandelj v svojem "Žarišču". Naslov je želel biti paradoksalen, a ga nekateri bralci žal niso razumeli. Zato je bil zamenjan. Uredništvo spletnega časopisa www.iskraonline.eu / SVET Sreda, 22. februarja 2012 19 BRUSELJ - Po dolgotrajnih nočnih pogajanjih sklep finančnih ministrov evroskupine Grčiji 130 milijard evrov nove pomoči Zadovoljstvo v Atenah, upanje v Bruslju Premier Papademos: »Tudi nova grška vlada bo zavezana k polni izvedbi dogovorjenega programa « BRUSELJ - Potem ko so finančni ministri držav z evrom vnoči na torek sprejeli dogovor o drugi pomoči Grčiji, je grški premier Lukas Papademos poudaril, da je »zelo srečen«. Pozitivni odzivi prihajajo iz vseh smeri, v IMF pa so poudarili, da bo moralo območje evra, če bo želelo, da sklad pomembno« prispeva k novemu svežnju, okrepiti mehanizem za stabilnost evra.»Zelo smo srečni,« je po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih in dogovoru o novi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov, dejal Papademos. Ob tem je grški predsednik vlade po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da bo uresničitev pomoči na koncu odvisna od njihove pravočasnosti in učinkovitosti pri izpolnjevanju niza pogojev. »Prepričan sem, da se bo nova grška vlada po aprilskih splošnih volitvah prav tako zavezala k polni izvedbi programa ... To je v interesu Grkov,« je še izpostavil Papademos. »Maraton je res grška beseda,« pa je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisar je sicer državo opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem. Kot je tudi opozoril, bodo zaostrili nadzor nad Grčijo, pri čemer so vztrajale nekatere evrske države, ker Atene v preteklosti niso vedno izvedle obljubljeni bolečih reform in predvidenega varčevanja. Med drugim bo imela Grčija poseben račun, s katerim bo blokiran del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje dolga. Da je treba implementacijo dogovora skrbno nadzorovati, je po pisanju AFP opozoril tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Izid zasedanja finančnih ministrov držav s skupno evropsko valuto je sicer označil kot zelo dober. »Dogovor je zelo dober. Osebno pozdravljam zaveze grške vlade, da obnovi rast in stabilnost,« je dejal. Pohvalil je tudi obljube evrskih držav, da bodo še naprej pomagale močno zadolženi državi, da se vrne na pot rasti in ustvarjanja delovnih mest. Odzive na dogovor pa že spremlja tudi vprašanje, koliko bo k drugemu svežnju pomoči Grčiji prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenja se, da naj bi prispeval deset odstotkov od 130 milijard evrov, torej 13 milijard evrov, medtem ko je pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in portugalski prispeval približno tretjino. Prva dama sklada Christine Lagar-de je na vprašanje, ali bo IMF res prispeval manj kot tretjino zneska, kot je bilo v navadi do sedaj, odgovorila, da bodo morale države z evrom, če bodo želele z njihove strani pridobiti »pomembnejši« prispevek, okrepiti mehanizem za stabilnost evra. IMF naj bi o svojem prispevku k drugi pomoči Grčiji odločil marca, končna vsota pa bo po besedah Lagardove odvisna od grških reformnih zavez in »dodatnih zadev«, kot je vzpostavitev ustreznega 'požarnega zida' območja evra. V tej luči je izpostavila krepitev mehanizma, ki še ni bila dogovorjena. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker pa je danes že izrazil optimizem, da se bo območje evra kmalu odločilo o tem vprašanju. Juncker upa, da ga bo voditeljem evrskih držav uspelo razrešiti že na marčnem vrhu EU prihodnji teden. Trenutno je sicer skupna posojilna sposobnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo julija zamenjal EFSF, 500 milijard evrov, v Bruslju pa si želijo, da bi preostalo posojilno zmožnost EFSF, ki znaša okoli 250 milijard evrov, združili s posojilno sposobnostjo ESM. Tako bi skupna finančna moč dosegla 750 milijard evrov. (STA) Grški finančni minister Evangelos Venizelos in predsednik vlade Lucas Papademos ansa ATENE - Pogoji za odpis dolga zasebnih upnikov »Največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini« ATENE - Grško finančno ministrstvo je včeraj objavilo pogoje za zamenjavo obveznic, s katero naj bi ji zasebni upniki v najboljšem primeru odpisali 107 milijard evrov oziroma dobrih 53 odstotkov nominalne vrednosti javnega dolga. V Atenah pričakujejo, da bodo v operaciji sodelovali upniki, ki imajo v lasti za 206 milijard evrov grškega dolga. V skladu s pogoji, o katerih so se po dolgotrajnih in napornih pogajanjih dogovorili grške oblasti in predstavniki zasebnih upnikov, bodo banke in zavarovalnice prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice za nove z zapadlostjo 30 mesecev in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev. Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka. Poleg tega bodo upniki dobili še 24-mesečne obveznice za- časnega sklada z zaščito evra v skupni vrednosti 15 odstotkov agregatne nominalne vrednosti zamenjanih obveznic. Vsaka sodelujoča banka in zavarovalnica bo dobila še vrednostne papirje, katerih donos je vezan na gibanje grškega bruto domačega proizvoda, upniki pa bodo z njim lahko trgovali prosto in ne v paketu z obveznicami. Vrednost teh instrumentov bo enaka nominalni vrednosti obveznic, ki jih bo vsaka zasebna institucija pridobila z zamenjavo. Natančni pogoji bodo znani v uradnem povabilu k zamenjavi, ki jih bo Grčija objavila prihodnji teden, nato pa naj bi bila zamenjava odprta deset dni. Višina končnega odpisa grškega dolga bo odvisna od končnega števila sodelujočih upnikov. Cilj je, da se na ta račun grški javni dolg zniža za 107 milijard evrov oziroma dobrih 53 odstotkov nominalne vrednosti. Finančne ustanove, ki so zaenkrat še zadržane do sodelovanja v operaciji, po pisanju tujih tiskovnih agencij se govori predvsem o nekaterih hedge skladih, naj bi k so- delovanju spodbudili tudi s posebnim zakonom. tega bo grška vlada v kratkem poslala v parlament, za obstoječi grški dolg pa bo predvideval t.i. klavzule kolektivne akcije ukrepanja. Ta omogoča kvalificirani večini upnikov, da primorajo preostale k sodelovanju pri odpisu dolga. Dejanska višina odpisa bo najverjetneje za upnike še večja, saj sami izgube beležijo v celotni odplačilni dobi dolga. Iz Inštituta za mednarodne finance (IIF), združenja grških zasebnih upnikov, so sporočili, da gre za največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini, ki odraža izjemne in enkratne okoliščine v primeru Grčije. IIF vsem upnikov svetuje pozorno proučitev pogojev zamenjave obveznic. Skupaj s 130 milijard evrov pomoči držav z evrom in najverjetneje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi se grški javni dolg s sedanjih 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020 znižal na bolj vzdržno raven 120,5 odstotka BDP. (STA) EVROPSKA UNIJA Vabilo Simčiču za sodelovanje pri ciprskem vodenju EU BRUSELJ - Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, je od ciprskih vladnih predstavnikov prejel uradno vabilo za sodelovanje pri protokolarnem dogodku ob prevzemu predsedovanja Cipra EU v drugi polovici tega leta. Po navedbah Simčiča bodo v naslednjih tednih preučili izvedbene možnosti sodelovanja in jih predstavili ciprski vladi. Simčič se je na Cipru ločeno srečal z Andreasom D. Mavroyian-nisom iz urada predsednika za evropske zadeve in z Alecosom Michaelidesom, generalnim sekretarjem tamkajšnjega ministrstva za komunikacije in delo. »Povabilo projektu Esimit Europa, da sodeluje pri uradni slovesnosti ob predsedovanju Cipra Svetu EU, je izjemna čast in priznanje našim dosedanjim prizadevanjem na področju mednarodne diplomacije,« je dejal Simčič. Obenem je napovedal, da bodo v naslednjih tednih naredili podrobno analizo izvedbenih možnosti sodelovanja in jih predstavili ciprski vladi. »Vsekakor bomo naredili vse, da Ciper tudi z našo pomočjo uresniči svoje prednostne naloge med predsedovanjem in še dodatno okrepi svojo evropsko pripadnost,« je še poudaril Simčič. Jadrnica Esimit Europa 2 pluje pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in s predstavniki različnih evropskih držav na krovu spodbuja gospodarsko in politično sodelovanje med evropskimi državami. Uradni Ciper je izrazil zadovoljstvo, da je jadrnica registrirana na Cipru in tako povezuje ciprsko pomorsko tradicijo z evropskimi projekti na najvišji možni ravni. Hkrati je Ciper Simčiča zaprosil, da bi Esimit Europa 2 nosila uradne oznake ciprskega predsedovanja EU na svojem glavnem jadru v času njegovega trajanja. RIM - Za rešitev spora v zvezi z ustrelitvijo dveh ribičev - domnevnih piratov Italija pošilja v Indijo visokega odposlanca zunanjega ministrstva Staffana De Misturo Italijanski tanker Enrica Lexie ansa RIM/NEW DELHI - Italijanska vlada se je odločila v New Delhi poslati visokega odposlanca, ki bo skušal doseči rešitev zapleta, potem ko sta bila minuli teden v Indiji aretirana italijanska marinca, ker naj bi ustrelila indijska ribiča, ki sta ju zamenjala za pirata. Vojakoma grozi obtožba za umor in v primeru obsodbe celo smrtna kazen. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, Italija vztraja, da morajo primer reševati njeni pravosodni organi, saj se je incident zgodil v mednarodnih vodah in na ladji, ki je plula pod italijansko zastavo. Odločitev indijskih organov za aretacijo marincev je označila kot »enostransko«. V skladu s pravili, sprejetimi v okviru boja proti piratstvu v Združenih narodih, smejo biti na tovornih ladjah prisotni vojaki, ki se smatrajo kot del italijanske države in zato uživajo imuniteto pred sodnimi oblastmi drugih držav, poudarjajo v Rimu. Indijsko zunanje ministrstvo zaenkrat še ni jasno predstavilo svojih argumentov, zakaj naj bi se z zadevo ukvarjala indijska sodišča, piše AP. Je pa tiskovni predstavnik ministrstva povedal, da želijo z Italijo doseči dogovor, po katerem bi ta primer prevzelo indijsko pravosodje. O rešitvi zapleta so že minuli konec tedna govorili predstavniki italijanskih ministrstev za obrambo, zunanje zadeve in pravosodje na eni ter predstavniki indijske vlade na drugi strani, a rešitve niso našli. Sedaj je Rim na pogovore v New Delhi poslal še Staffana De Misturo, podsekretarja na zunanjem ministrstvu ter dolgoletnega visokega uslužbenca ZN, ki je bil nazadnje posebni predstavnik ZN za Afganistan. Poleg tega naj bi Indijo 28. februarja obiskal tudi italijanski zunanji minister Giu-lio Terzi, piše AP. Italijanska marinca sta bila del šestčlanske varnostne ekipe na tankerju Enrica Lexie. Minulo sredo naj bi streljala na indijsko ribiško ladjo ob obali indijske zvezne države Kerala in pri tem ubila dva ribiča. Streljala naj bi zato, ker sta mislila, da gre za pirate. (STA) 20 Sreda, 22. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu a-liga Bologna nadigrala Fiorentino Chelsea ima v svojem strokovnem taboru tudi zdravnico (na sliki), kar je za moške nogometne ekipe vsekakor nenavadno BOLOGNA - Pustno razpoložena Fiorentina je v zaostali tekmi A-lige z 2:0 zasluženo izgubila v Bologni. Gostitelji so igrali domiselno in konkretno obenem, toskansko moštvo pa je pokazalo malo ali nič. Diamanti je tako ce v 30. minuti po-vedel Bologno v vodstvo, tik pred iztekom prvega polčasa pa je končno 2:0 postavil Ramirez z izjemno lepim golom s peto, ki je presenetil obrambo in vratarja Fiorentine. Gostje v drugem polčasu niso imeli možnosti, da bi reagirali, saj je bil Oliveira že v 5. minuti izključen, ker je s komolcem udaril nasprotnika. Napoli - Chelsea 3:1 (2:1) Strelci: Mata (C) v 27., Lavezzi v 38. Cavani v 47. in Lavezzi v 65. min. Napoli: De Sanctis, Campagnaro, Cannavaro, Aronica, Maggio Gargano, In-ler, Zuniga, Hamsik (od 37 dp Pandev), Cavani, Lavezzi. (od 29 dp Dzemaili) Chelsea: Cech, Ivanovic, Cahill, David Luiz, Bosingwa (od 12 pp Cole), Ra-mires, Raul Meireles (od 25 dp Lampard), Maloud (od 25. dp Essien), Sturridge, Drogba, Mata NEAPELJ, MOSKVA - Napoliju je v ligi prvakov uspel še en podvig. Prednost dveh golov, s katero je premagal Chelsea v prvi tekmi osmine finala, je lepa popotnica pred povratno tekmo na stadionu Stamford Bridge v Londonu, preboj v četrtino finala pa bi bil rezultat, ki ni uspel niti legendarnemu Maradonovemu Na-poliju pred skoraj 20 leti. Ekipi sta si bili na stadionu San Paolo enakovredni, zmaga Napolija pa je zaslužena, saj je pred 55.000 navdušenimi navijači (kar 3,5 milijona evrov za domačega blagajnika ob rekordno visokih cenah vstopnic) pokazal več srca, njegove priložnosti za gol so bili čistejše, čeprav jih je tudi Chelsea imel kar nekaj. Tekma morda ni bila najbolj kvalitetna (pešali sta zlasti obe obrambi), vendar dinamična in napeta. Angleži so povedli po hudi obrambni napaki Canna-vara. Gol gostov je nekaj časa omrtvičil igralce Napolija, iz težkega položaja jih je z lepim zadetkom po udarcu zunaj kazenskega prostora rešil Lavezzi, ob izteku polčasa pa je domačo ekipo v vodstvo popeljal Ca-vani, ki je (morda) prisilil Ivanoviča v avto-gol. V drugem polčasu se je Napoli bolj branil, sprožil pa je vrsto nevarnih protinapadov, enega od teh pa tudi izkoristil. Po pda-ji Cavanija je v prazna vrata spet uspešno streljal Lavezzi. Tik pred koncem je branilec Chelsea na gol črti odbil strel Maggia. V popoldanskem dvoboju se je moskovski CSKA z madridskim Realom raz-šel z neodločenim izidom 1:1 (0:1.). Goste je že v 28. minuti v vodstvo popeljal Cristiano Ronaldo, a je Šved v moskovskem dresu Pontus Wernbloom domače v sodnikovem podaljšku obdržal pri življenju pred povratno tekmo. Španskemu moštvu na sedmi tekmi lige ni uspelo še sedmič zmagati, poleg tega pa so Madridčani prejeli tudi prvi gol v gosteh. Ronaldo je izkoristil slabo obrambo gostiteljev in odbito žogo Zorana Tošica zlahka spravil v gol. Real je tudi v drugem polčasu držal niti igre v svojih nogah, a je v ključnih minutah pozabil na Wernblooma. Danes: ob 20.45 Basel - Bayern München in Olympique Marseille - Inter košarka - Beno Udrih v NBA-ligi igra letos manj »Ne vem, zakaj« Slovenec je bil lani v Sacramentu zelo uspešen, v Milwaukeeju pa še ni dobil prave priložnosti - V Evropo se ne bi vrnil NEWARK - Slovenski košarkar v li- gi NBA Beno Udrih se s svojo ekipo Milwaukee Bucks še bori za končnico. Za osmo mesto na lestvici vzhodne konference NBA mora prehiteti New York oziroma morda šestouvrščeno ekipo Boston Celtics. Udrih v primerjavi z lansko sezono letos doživlja krizo. Udrih je imel lani pri Sacramento Kings najboljše povprečje v svoji karieri lige NBA s 13,7 točke na tekmo, pri čemer je v 79 tekmah igral povprečno po 34,6 minute. Do ponedeljka je bilo njegovo povprečje v letošnji sezoni le 5,3 točke na tekmo, pri čemer igra pol manj časa kot lani (16,5 minute). Na vprašanje, kaj meni, da je vzrok, da letos igra manj kot v lanski sezoni, je odgovoril, da vzroka ne pozna. Poškodb trenutno nima, na letošnjo skrajšano sezono pa se je v času stavke igralcev lige NBA dobro pripravil tudi s pomočjo osebnega trenerja Boštjana Kuharja, ki ga je za to priložnost pripeljal iz Slovenije. Trener Buck-sov Scott Skiles na vprašanje o Udrihu ni želel odgovoriti, z izgovorom, da je na novinarski konferenci po tekmi, ko Udriha ni omenil, povedal že vse. »Osebno kluba ne bi zamenjal. Klub je v redu, razen minutaže, ki mi ni ravno všeč. Pri teh letih lahko še nekaj let igram košarko na visoki ravni, potem pa bo potrebno počasi razmišljati, kaj bom delal po košarki. Vem, da lahko kakšnih 25 do 30 minut še lahko igram na dobrem, visokem nivoju. Tako lahko tudi veliko več dam kateri drugi ekipi ali pa tej ekipi. Odvisno od tega, kaj se bo zgodilo,» je pojasnil Udrih, ki meni, da posebnih nesoglasij v ekipi ni in bi lahko bili zanesljivo višje na lestvici. Na vprašanje, kakšni so njegovi načrti za prihodnost, je odgovoril, da o tem še ne razmišlja. «Star sem 29 let in imam še kakšnih šest let igranja košarke. Bomo videli,» je dejal Udrih, ki sicer razmišlja tudi o trenerski karieri v NBA, načrtov za selitev v Evropo pa nima. Prav tako je dejal, da ga letos poleti verjetno ne bo v Slovenijo, ker načrtuje udeležbo na šoli za trenerje v ZDA, kar organizira združenje igralcev lige NBA. Udrih je januarja povedal, da je pripravljen igrati za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu 2013 v Sloveniji. Beno Udrih dosega letos le 5,3 točke na tekmo ansa rim 2020 Pescante: »V Rimu leta 2060!« RIM - Zaradi vlade odločitve, da ne podpre kandidature Rima za organizacijo olimpijskih iger 2020, je s položaja podpredsednika Mednarodnega olimpijskega odbora MOK odstopil 73-letni Mario Pescante, eden najvplivnejših mož italijanskega športa. »Mislil sem, da vlada še razmišlja o fazi razvoja, opažam pa, da smo še vedno v fazi žrtvovanja. Sprejemam odločitev, interes države je na prvem mestu, toda menim, da za takšno odločitev ni bilo treba čakati zadnji dan. To mi je v vlogi, ki jo zasedam v MOK, spravilo v precejšnjo zadrego. Nobene polemike z vlado, toda šlo je po mojem mnenju za izgubljeno priložnost,« je dejal Pescante. Za igre leta 2020 uradno kandidirajo Tokio, Madrid, Istanbul, Doha in Baku. Kdaj bo na vrsti Italija? »Leta 2060. Ne šalim se, mislim resno, takrat bo stoletnica prvih iger v Rimu,« je še dodal Pescante. ZADOVOLJEN - Predsednik združenja Lega calcio Maurizio Beretta je zadovoljen s televizijsko odmevnostjo nogometne A-lige. »Devet milijonov in pol Italijanov gleda nogomet po TV, kljub temu vsak teden 250.000 še vedno neposredno spremlja tekme tudi na stadionih,« so številke, ki jih je podal Beretta. ZAMENJAVA - Zaradi slabih rezultatov (dve točki v zadnjih petih krogih) je Cesena odstavila trenerja Daniejela Arrigonija, njegovo mesto pa je prevzel Mario Beretta. ŽREB - Rokometaši Gorenja iz Velenja bodo v četrtfinalu pokala EHF igrali proti nemškemu moštvu Rhein Neckar Löwen. Prva tekma bo 17. ali 18. marca v velenjski Rdeči dvorani. Velenj-čani so na žrebu dobili najtežjega možnega nasprotnika. POD NOŽ - Vrhunski ruski umetnostni drsalec Jevgenij Plu-šenko bo moral na dve operaciji. Njegov največji cilj je, da bi nastopil na olimpijskih igrah v So-čiju čez dve leti, vendar bo prej moral na operativni poseg kolena in še hrbta. ODBOJKA - Četrtfinale lige prvakov, danes ob 20.30 Trento -Macerata (TV sportitalia). POŠKODBA - Angleškemu nogometnemu zvezdniku Johnu Terryju grozi dvomesečna prekinitev sezone zaradi hujše poškodbe kolena. smučarski skoki - Pred SP v poletih na Norveškem Kranjec morda tudi za kolajno Ekipa konkurenčna tudi brez Prevca LJUBLJANA - Dva dni po tem, ko so slovenski smučarski skakalci na ekipni tekmi v Oberstdorfu dosegli zgodovinsko zmago, jih ta konec tedna čaka že nova preizkušnja. Pred njimi je svetovno prvenstvo v poletih v Vikersun-du, kamor bodo odpotovali Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jure Šinkovec, Jernej Damjan in Dejan Judež, Petra Prev-ca pa zaradi poškodbe ne bo. Cilj slovenskih orlov je en tekmovalec med prvih šest, vse, kar je višje, pa je še toliko bolje, je na novinarski konferenci dejal trener slovenske reprezentance Goran Janus. Z ekipno zmago so Slovenci konkurenčni tudi v boju za visoka mesta na ekipni preizkušnji. Prvi adut slovenske reprezentance Kranjec, peti s SP v Planici 2010, je pred največjo tekmo sezone dobro raz- položen: «Počutim se super, forma je dobra, tudi kondicijsko sem dober. Vse gre tako, kot sem si zastavil, in se veselim teh poletov.» Številni ga uvrščajo v najožji krog favoritov za eno od medalj, da se na letalnicah res dobro počuti, pa je v svoji karieri že večkrat dokazal. «Vse je možno. Če bom odletel tako, kot znam, tehnično pravilno, z malo športne sreče je vse možno. Ampak poča-kajmo, bomo videli, kako bo,» je še previdno dodal slovenski rekorder, ki je lani v Vikersundu skočil 232 metrov. Poškodovanega Prevca bi lahko na ekipni tekmi zamenjal Jernej Damjan, ki pa se zaveda, da je to odvisno od njegovih poletov in odločitve trenerja. V letošnji sezoni je prikazal nekaj dobrih predstav, a v celoti gledano ni na želeni ravni. «Moja forma je nekako kon- stantna, vendar bolj niha. V Klingent-halu sem imel dvakrat daljave med 15, kar je bilo v redu, tudi v Oberstdorfu sem na treningu dobro skakal, ko pa je potrebno, ne vem, zakaj ne pokažem tistega, kar znam. Dal bom vse od sebe, rad bi spet skočil normalno, ker imam polno glavo teh slabih rezultatov,» je dejal Damjan, ki priznava, da bo pogrešal Prevca na SP. Norvežani so letalnico v Viker-sundu še nekoliko popravili. Podaljšali so doskočišče, nekaj popravkov pa so naredili tudi pri odskočni mizi. Letalce čakajo že v četrtek ob 18. uri kvalifikacije, v petek in soboto bosta na sporedu posamični preizkušnji, za konec pa v nedeljo še ekipna tekma. Svetovni naslov iz Planice brani Švicar Simon Ammann, ekipno zlato pa Avstrijci. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. februarja 2012 21 alpsko smučanje - Tina Maze še ni obupala »Veliki globus? Mogoče mi celo uspe« »Ko greš na vrh gore, gaziš, in prvemu je najtežje« - O uspehih v slalomu MOSKVA - Tina Maze je bila leta 2010 in 2011 najboljša slovenska športnica, ki se je z odličji na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih že vpisala v slovensko športno zgodovino. Napovedala je tudi boj za veliki kristalni globus; skupna zmaga v svetovnem pokalu je bil nedosegljiv cilj tudi zelo uspešnih nekdanjih generacij smučark in smučarjev. »Tega ni delal še nihče pred mano in bo ostalo zapisano v mojem življenju... V bistvu se tega sploh ne zavedam. Ko si vsak dan v visokem ritmu ni časa za ustavljanje in pogled nazaj, iz sebe potegnem pač največ, kar znam in kar sem sposobna... Ubiram novo pot. Ko greš na vrh gore, gaziš, in prvemu je najtežje. Daleč od tega, da bi bilo lahko. Če mi bo slučajno ne uspelo, bo nekomu drugemu za mano lažje, ker sem pot že utrla. Toda, mogoče mi celo uspe,« Mazejeva v pogovoru za STA ni dvignila bele zastave od boja za veliki globus. V zadnjih zimah je napravila velik skok v slalomu. «Na slalom smo se, odkar imam svojo ekipo, precej osredoto-čali. Doma so mi vedno govorili, da sem slalomistka, vendar tega potem nisem dokazala na tekmah. Moja želja je bila, da napredujem tudi v tej disciplini. V zadnjih letih smo veliko več trenirala slalom. Zdaj veliko bolje reagiram na zunanje okoliščine in zato so izidi boljši,» je napredek v zadnjih letih pojasnila Ma-zejeva, ki je več kot tretjino točk v dosedanji zimi osvojila v slalomu. Veleslalom je bil v tej sezoni Ahilova peta Črnjanke, ki se je med najboljše prerinila le na zadnjih tekmah v Kranjski Gori in v Soldeu. «Pred sezono smo želeli narediti stvari še boljše, zato smo izbrali daljše smuči in drugačno obutev. Vse to je vplivalo na mojo tehniko, ki sem jo želela izboljšati. Na nek način je bila boljša, vendar imam tehniko že v krvi in z dolgimi smučmi je prišla spet na dan tista za stare smuči. Tako nisem mogla smučati, kot sem si želela. Pred Kranjsko Goro smo se odločili, da grem na stare čevlje in krajše smuči, na stare, ki sem jih uporabila tudi ob lanski zmagi na SP v Garmischu. Na ledeni podlagi na Vitrancu se še nisem znašla najbolje, ker na taki podlagi nisem vadila. Enostavno nisem ujela ritma za preboj med najboljše, vendar je bilo vse skupaj že veliko boljše, kot na začetku sezone. To je bila potrditev občutkov, saj sem imela pred tem trening, na katerem sem smučala veliko bolje in tega še sama nisem mogla verjeti.» V tej zimi je v superveleslalomu zbrala skoraj toliko točk kot v «njenem» veleslalomu in tudi smuk ni daleč zadaj. «Superveleslalom je bil lani moja najslabša disciplina in letos razen odstopa v Garmischu dobro ocenjujem proge in se dobro znajdem. V smuku se še trudim, včasih mi zmanjka in ne gre po mojih željah, vendar sem blizu najboljšim tudi v najhitrejši disciplini.» V tej zimi je Tina drugič zapored presegla skupno 1000 osvojenih točk in se bori za drugo mesto. Mogoče je bilo prav breme napovedanega boja za veliki globus v začetku sezone pretežko. «Tež-ko lahko pritrdim mnenju, da je bilo to odločilno breme. Tako slabe izide, kot sem jim imela v Soldnu in nato v Lake Louisu, pa naj bi bila pod še tako velikim pritiskom, ne bo smela imeti. Tudi druge stvari niso bile dobre, tudi pri opremi. Utrujena sem bila po vseh treningih, nisem imela hitrih reakcij, ki sem jih začela čutiti šele januarja. Breme pa je v tem boju za svetovni vrh vedno prisotno, vendar ga je treba zdržati in smučati na zmago na vsaki tekmi,» je menila Mazejeva. Julia Mancuso hitrejša od Lindsey Vonn ansa Paralelni slalom v Moskvi: 1. Mancusova in Pinturault MOSKVA - Tina Maze je na paralelnem slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Moskvi izpadla v četrtfinalu in je delila peto mesto. Zmagala sta Američanka Julia Mancuso in Francoz Alexis Pinturault. Mancusova je v finalu za 54 stotink v dveh vožnjah premagala Avstrijko Michaelo Kirchgas-ser, Pinturault pa je ugnal Nemca Felixa Neureutherja za 17 stotink. V boju za tretje mesto sta se pomerili najboljši smučarki lanske zime. Nemka Maria Riesch je drugo vožnjo na rdeči progi začela s tremi desetinkami prednosti, ki si jo je priborila na modri progi, ter na koncu v skupnem seštevku za osem stotink ugnala Lindsey Vonn, ki z veliko prednostjo (1502 točk) vodi v svetovnem pokalu. Na drugem mestu je ostala Mazejeva (1024), tretja pa je Höfl Riescheva (1006). Med smučarji je bil tretji Šved Andre Myhrer, ki je v malem finalu za tri desetinke prehitel Avstrijca Romeda Baumanna. Čeprav je izpadel že v če-trtfinalu (izločil ga je prav zmagovalec Pinturault) je Avstrijec Marcel Hirscher na skupni lestvici pokala na 1. mestu prehitel Hrvata Ivico Kostelica. Vseh pet Italijanov na tekmi (Daniela Merighetti, Federica Brignone, Christof In-nerhofer, Stefano Gross in Cristian Deville) je bilo izločenih takoj. namizni tenis - C2 Kras A še v boju za play-off Porcia - Kras A 2:5 Bole - Delia Libera 0:3; Fabiani - Dal Fabbro 3:0; Rotella - Mian 3:2; Fabiani -Delia Libera 3:2; Bole - Mian 0:3; Rotella - Dal Fabbro 3:2; Fabiani - Mian 3:1. Krasove C-2 ligaše je v soboto čakala težka tekma proti drugouvrščenim na lestvici, vrnili pa so se domov z nasmehom na obrazu. S prepričljivo igro in primerno zbranostjo so strli odpor nasprotnikov in jih tako dohiteli na skupni lestvici. K sladki zmagi je najbolj pripomogel mladi Tom Fabiani, saj je prispeval vse tri točke. Pokazal je prepričljivo in moderno obrambno igro, mešano z ne-previdljivimi napadalnimi udarci. Prav tako je pozitivno presenetil tudi Gianni Rotella, ki je v svoji uvodni tekmi premagal trdoživega Miana. Tekma je bila sicer izenačena, boljša psihofizična priprava kra-sovca pa je nazadnje obrodila zaželjene sadove. Nezadovoljen s svojo igro pa je bil kapetan ekipe Edi Bole, ki je izgubil obe tekmi. Še največ težav je imel proti Della Liberi, igralcem, ki s čudno oblogo na bek-hendu, predvaja posebno motečo igro za nasprotnika. Vsekakor, konec dober, vse dobro. Kras še vedno lahko gre v play-off in naskakuje državno C-1 ligo. Kras B - Azzurra A 0:5 Milic - Fabris 2:3; Ridolfi - Populin 0:3; Giorgi - Simionato 0:3; Milic - Popu-lin 0:3, Giorgi - Fabris 0:3. Kras B je tudi proti solidni ekipi iz Gorice potegnil krajši konec. Sicer je njihova usoda že zapečatena, povratek v D-1 ligo po enoletni izkušnji v višji ligi je že zapisan. Kljub temu se krasovci želijo boriti do konca in od preostalih tekem odnesti čimveč. Predstavniki zgoniškega društva niso odtrgali Goričanom niti točke, še najbolj pa je bila blizu temu Sonja Milič. V dvoboju s Fabrisom je že vodila, a nazadnje jo je nasprotnik dohitel in premagal. Mladi Simone Giorgi je tokrat igral pod svojimi sposobostmi, saj je zaradi študijskih obveznosti premalo treniral. Dobro in zagrizeno pa je zaigral veteran Ri-dolfi, čeprav tudi to ni zadostovalo. (R) košarka - Under 19 Elite Dragocena zmaga Jadran ZKB boljši od Roraigrandeja - Bor ZKB uspešen v deželnem prvenstvu - Promocijska liga: pričakovan poraz Doma UNDER 19 ELITE Roraigrande - Jadran Zadružna kraška banka 63:68 (18:19, 35:40, 50:54) JADRAN: Batich 20, Daneu 17, Škerl 4, Tritta 14, Žerjal, Ma-jovski, Ridolfi 13, Valentinuz, Gre-gori, Zhok, Longo, trener Andrea Mura. PON: Tritta in Majovski. Jadranovi mladinci so v prvenstvu Under 19 Elite v Pordenonu dosegli dragoceno zmago. Rorai jih je že na prvi tekmi spravil v dokajšnje težave, tokrat pa so ga z dobro igro (kljub slabemu metu z razdalje, 1:15 za tri) obvladali bolj zanesljivo. Trener Andrea Mura je pohvalil doprinos vseh enajstih igralcev, saj so res □ Obvestila AŠD MLADINA prireja zamejsko prvenstvo v teku na smučeh v nedeljo, 26. februarja, v kraju Forni di Sopra; uradni pričetek tekmovanja ob 10.30. Vpisovanje je možno na naslovu info@mladina.it do sobote, 25. februarja, do 12. ure. (Tel. - fax 040-212397 ali 338-3376232) AŠK KRAS v sodelovanju s KRD Dom Briščiki organizira v okviru proslavljanja 50-letnice društva turnir v šahu v nedeljo 26. t.m. ob 9.00 uri v dvorani v Briščikih št. 77. Vpisovanje na tel. 3479200411 ali na e-mail kras@tiscali.it ali neposredno v dvorani v nedeljo pred tekmovanjem do 08.45. Čas za razmislek: 15 minut za vsakega igralca. Vljudno vabljeni. ZSŠDI obvešča, do bo seja košarkarske komisije v torek, 6. marca 2012, ob 20.30, v kulturnem domu "Igo Gruden" v Nabrežini. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo 26. februarja avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave dobite na tel. 3395000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. vsi ponudili konkreten prispevek. V prvem polčasu sta na primer izstopala Ridolfi in Tritta, v drugem Batich in Daneu, v končnici, ko so se nasprotniki odločili za consko obrambo, pa je bil zelo koristen Gre-gori s štirimi skoki v napadu. Domačini so se odlikovali v natančnosti pri metu za tri točke (kar 9:12), kar jih je v bistvu stalno držalo v igri, gostje pa so v primerjavi s prejšnjimi nastopi zelo omejili število izgubljenih žog in naivnih napak. Ostali izid: Venezia Giulia -Cordenons 89:79. DEŽELNI UNDER 19 Bor Zadružna kraška banka - Libertas 72:63 (22:11, 37:22, 61:43) BOR: Bassi 14, Buzzi, Sternad 3, Favretto 25, Bole 6, Pastor 12, Lic-cari 6, De Luisa, Faiman 6, trener Dejan Faraglia. TRI TOČKE: Bassi 3, Favretto 1. Borovi mladinci so potrdili postopen napredek in zasluženo premagali visoko uvrščenega nasprotnika. Na igro varovancev trenerja Faraglie je nadvse blagodejno vplival prihod nadarjenega Favretta iz vrst Pallacanestro Trieste: 18-letni branilec je bil tokrat izjemno koristen na obeh straneh igrišča, nad njim so nasprotniki storili veliko prekrškov in proste mete je natančno izvajal 14:18. Dobro so igrali tudi vsi ostali soigralci, ki so imeli stalno pobudo v svojih rokah in niso dovolili gostom, da bi se približali. Škoda le za slabšo zadnjo četrtino, v kateri so gostitelji vidno popustili. Zmaga pa je bila tedaj že na varnem. Ostali izid: Ronchi - Mossa 60:51. PROMOCIJSKA LIGA Dom - GO4Basket 61:77 (12:18, 25:34, 38:56) DOM: Fabrissin 2, Bensa, Bernetič 5, Zavadlav M., Cej 6, Abrami 22, Delli-santi 6, Collenzini 11, Graziani, Čotar, Antonello 2, Zavadlav G. 7. PON: Nihče. 3T: Cej, Collenzini in Zavadlav G. 1. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so doživeli dokaj pričakovan poraz proti še neporaženi ekipi GO4Basket. Gre namreč za izredno izkušeno peterko, ki se bo zagotovo do konca potegovala za prestop v višjo ligo, saj uvršča v svoje vrste veliko dobrih igralcev. Kljub temu so Zavrtanikovi varovanci tekmo odlično začeli in bili kos nasprotniku. Zataknilo pa se jim je v drugi četrtini, ko sta bivši domovec in ja-dranovec Gianmaria Visintin ter izkušeni Matteo Miseri prevzela vajeti igre v svoje roke in gostom priigrala zadovoljivo prednost. Abrami in soigralci so med drugim bili zelo živčni, saj sta jim sodnika dosodila kar dve tehnični napaki v treh minutah. Škoda tudi, da so domovci začeli tretjo četrtino dokaj nezbrano, tako da jim je nasprotnik dokončno ušel. V zadnjih desetih minutah so namreč rdeči prikazali bistveno boljšo igro, tako da so celo osvojili poslednjo četrtino. Sedaj se bodo morali domovci, ki so tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi (zaigrala sta tudi Bensa in Antonello, sicer člana ekipe Under17), pošteno potruditi, saj jih že v petek čaka odločilna tekma proti ekipi TNTBasketGo, na kateri bodo Cej in soigralci absolutno ciljali na zmago. (av) Vrstni red: Go4basket 20, Athleti-smo 14, Dinamo* 12, Olimpia* in Salet 10, Dom in Ronchi* 8, Isontina** 6, TNTba-sketgo* 2 (* s tekmo in ** z dvema tekmama manj). Prihodnji krog: TNTba-sketgo - Dom, v petek, 24. 2. ob 20.30. v sovodnjah - Cicibani v Brez poražencev na Pustnem turnirju Športno društvo Sovodnje, v sodelovanju z ZSŠDI, je v ponedeljek organiziralo Pustni turnir za starostno kategorijo U10 (cicibani), na katerem je nastopilo pet ekip goriških klubov. Poleg domačih Sovodenj so na sovodenjski zelenici igrali še do-berdobska Mladost, štandreška Ju-ventina, goriška Azzurra, Pro Go-rizia in Isontina. Igrali so po sistemu 7:7, otroci pa so uživali in se zabavali. Kot se za kategorijo cicibanov spodobi, organizatorji niso sestavili končne lestvice. Rezultat je bil stranskega pomena. Podpredsednica ŠD Sovodnje Ljubica Butkovič je nagradila vse ekipe, ki so prejele spominsko plaketo, nogometaši pa kolajne in čisto na koncu še slastne krofe. Turnir je povezovala napovedovalka radia Trst A Katerina Citter. OD JUTRI V IZOLI Zupanova šola za vratarje Zakleni vrata! V okviru nogometne akademije trenerja Branka Zupana, ki je vodil tudi mladinsko reprezentanco Slovenije U21, in drugih trenerjev (sodeluje tudi tržaški Slovenec Elio Roncelli), bodo od jutri do nedelje v Izoli organizirali štiridnevno usposabljanje mladih vratarjev (od 8. do 16. leta) »Zakleni vrata!« Poleg treningov se bodo lahko mladi vratarji sprostili v bazenu in se učili angleščine. Zainteresirani se lahko prijavite na spletni strani www.nogo-metas.si pod Akademija - »Zakleni vrata« in »Prijavnica«. Dodatne informacije dobite pri koordinatorki programov Barbari Rudolf Šparavalo (+386/40806864 ali po e-pošti: zupy.sport@gmail.com) NAŠE EKIPE V STAREJŠIH MLADINSKIH LIGAH - Soča Terranova under 16 Čezmejna ekipa Igralke Soče nastopajo v prvenstvu do 16 let na Goriškem TRENER Lara Visintin Lara Visintin je svojo trenersko poto začela slučajno. Lani je njena starejša hčerka začela trenirati odbojko v Sovodnjah pri Soči z Andrejem Berdonom. Takrat je bilo v ekipi preko 20 deklic. Berdon je zato Visintinovo vprašal, ali bi prišla pomagat na treninge. Visintinova je predlog sprejela. Poleti pa je prevzela vodstvo ekipe U16. Namreč so ekipo razdelili v dve: U16 in 1. divizijo. Visintinova obiskuje tečaj za trenerje 1. stopnje. Rada bi nadaljevala po tej poti. 20 let je igrala agonistično, pet let amatersko. Agonistično igranje je opustila pred 15 leti, ko se je rodila njena druga hčerka. Še lani poleti se je udeležila odbojkarskih turnirjev z amatersko mešano ekipo Občine So-vodnje. Ko je bila stara 16 let, je bila članica deželne reprezentance in je bila ena naših najboljših igralk na Goriškem sploh. Lara Visintin je drugače zaposlena kot uradnica. SOČA UNDER 16 Anja Černic 1996 podajalka Ivana Cotič 1996 krilo Federica Malič 1996 cen/krilo Roberta Abrami 1997 krilo Alessia Peressini 1996 krilo/liber Manca Malič 1996 cen/krilo Alemine Selimi 1996 podajalka Zerina Celikovic 1996 krilo Monika Brisko 1996 podajalka Veronika Pipan 1996 krilo/univ. Rebecca Tonani 1997 krilo Ester Berlot 1996 cen/krilo Trener: Lara Vizintin Ekipo Soča Terranova, ki igra v prvenstvu under 16, sestavljajo pretežno igralke z onkraj meje. Zaradi tega letos trenirajo v telovadnici šole v Mirnu. Nekatere so pri Soči igrale že lani in so jih s kombijem hodili iskat ter pripeljali v Sovodnje. Letos pa se je pojavila možnost treniranja v Mir-nu. Domače tekme pa igrajo v Sovodnjah ob nedeljah. Trenerka Lara Visintin je z ekipo zelo zadovoljna. Krmilo ekipe je prevzela avgusta lani, ko se je začela nova sezona. »V ekipo sem prišla slučajno že ob koncu lanske sezone. Moja hčerka je namreč začela igrati odbojko, tako da so me kot bivšo igralko povabili v trenerski štab 1. divizije. Ker pa je bilo igralk preveč, smo se odločili, da sestavimo mlajšo ekipo U16. Vodstvo mlajše ekipe sem prevzela jaz, 1. divizijo pa je obdržal Štefan Cotič (trener je sicer Andrej Berdon), ki mi vsekakor pomaga pri treningih mladink,« je povedala Visintinova, ki obiskuje tečaj za trenerje začetnike. Cotič je na tekmah vedno prisoten ob Visintinovi, včasih pa jo nadomešča. Ekipa je začela povsem na novo trenirati. Pristopile so nekatere nove igralke, ki so prej le trenirale in niso še odigrale nobene tekme. S tremi treningi tedensko po dve uri so dekleta veliko napredovala. Na treningih so redno prisotne in v delo vlagajo veliko truda. Tudi posameznice, ki so komaj začele, so zaostanek nadoknadile. »Manjka pa jim še skupinska ui-granost, kar se pozna na tekmah. Lahko bi zmagale več tekem kot sicer,« je priznala trenerka. V ekipi najbolj izstopajo Ivana Cotič, ki igra tudi v 1. diviziji, kape-tanka Federica Malič in Alessia Peressini. Nekatere, kot npr. Roberta Abrami in Roberta Brisco, so pri Soči igrale že v prej, v drugih prvenstvih. Veronika Pipan in Rebecca Tonani pa sta se ekipi pridružila letos. Visintinova pa meni, da sta zelo perspektivni. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. februarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Zajec Uhec in kužek Pikec 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.20 1.25 Resn. show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Film: La stella della porta accanto (kom., It., '08, r. G. Al-bano, i. B. Guaccero, G. Lupano) 23.25 Dnevnik 23.40 Variete: La Storia siamo noi 0.35 Nan.: Past Life ^ Rai Tre 9.40 Nan.: RIS Roma 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.15 Film: Bernadette (biog., ZDA, '43, r. H. King) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Reportaža: Viaggio a... (v. P. Brosio) 0.15 Film: L'amico del cuore (kom., It., '99, r.-i. V. Salemme, i. E. Herzigova) 1.10 Nočni dnevnik 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: Leredita (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Champions League, Marsiglia - Inter 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sotto- Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Souvenirs (triler, It., '11, r. E. Margheriti, i. D. Go-ritsas, N. Vaporidis) 23.40 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: The Middle 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in fa-miglia 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Variete: Le Iene Show (v. I. Blasi, E. Brignano, A. Gassman) 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Dieci minuti di... 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratko-metraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio (kom., ZDA, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Gate C u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21. februarja 2012) Vodoravno: parlament, arianizem, Radi, Sas, Ob, kis, PU, Aleš, motor, slast, Nora, hleb, kislina, kovinarka, Iza, Reni, Ilka, ul, tiralica, Tome, as, slad, Odin; na sliki: Aleš Sever. 0.30 Film: Pulp Fiction (gang., ZDA, '94, r. Q. Tarantino, i. J. Travolta, U. Thur-man) 3.00 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.3016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0014.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.05 Šport: Ski magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 10.25 Film: La famiglia Passaguai (kom., It., '51, r.-i. A. Fabrizi, i. A. Ninchi, P. DeFilippo) 12.35 Aktualno: Muk-ko Pallino 12.55 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 14.30 Dok.: Val Gardena 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Nobody knows anything (kom., r. W. Tannen, i. B. Stiller, A. Ubach, R. Englund) 22.40 Rotocalco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: L'uomo dalla croce (It., '43, r. R. Rossellini, i. A. To-vazzi, R. Schmidt, A. Capozzi) La l L'ispettore Barnaby 19.20 2.40 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 3.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Reportaža: Gli intoccabili (v. G. Nuzzi) 23.15 Film: L'amore che non muore (dram., Fr., '00, r. P. Leconte, i. J. Binoche, D. Auteuil) 1.30 Dnevnik 1.40 Aktualno: (ah)iPiroso Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.30 Risanka: Kajetan in Plavi lisjak 10.40 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.00 Zlatko Zakladko 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Mrtvaški ples (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.40 Turbulenca 17.55 Nan.: Se zgodi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Dobrodošel v rovtah (Fr.) 21.40 Kratki igr. film: Koza je preživela (pon.) 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Turbulenca, svet.-izob. oddaja (pon.) 0.10 Nad.: Zdravničin dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Lutk. predstava: Ko pride zvezda (pon.) 7.30 Pesmice za otroke 7.40 Ribič Pepe (otr. nan.) 8.00 Abecednik zaljubljene krastače (odd. za otroke) 8.05 Film: Grim-move pravljice - Gosja pastirica (pon.) 9.00 Film: Grimmove pravljice - Špicparkeljc (pon.) 10.00 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 10.25 Dok. serija: Veliki tektonski jarek (pon.) 11.20 Dobro jutro (pon.) 14.50 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Amazoniji (pon.) 15.45 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Dok. odd.: Mrtvaški ples (pon.) 18.30 23.25 Koncert skupine Nocti-feria 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Pred Svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih 21.30 Bleščica - odd. o modi 22.00 Slovenska jazz scena 0.40 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.30 Poročila Tvs1 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 16.30, 20.30 Na Tretjem 12.00 Globus (pon.) 13.30 Poročila Tvs1 15.15 Utrip (pon.) 16.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 22.00 Odkrito (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. oddaja 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Alpe Jadran 21.00 Folkest 2009 22.15 Vas tedna 22.45 Artevisione magazin - pripr. Martina Gam-boz 23.15 Effe's Inferno 0.15 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Disegno di un omicidio (triler, Kan., '07, r. L. Bolduc, i. J. Capshaw, A. Hindle) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: 6.30 8.55, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.00 Medved Paddington (ris. serija) 7.25 Radovedni George (sinh. ris. serija) 7.50 Moj mali poni (sinh. ris. serija) 8.15 Lazytown (sinh. otroška serija) 8.40 Altair v Zvezdo-landiji (sinh. ris. serija) 9.10 Moderni vrtovi (dok. serija) 10.35 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.0517.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Nad.: Pola 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.50 Nad.: Eva Luna 16.45 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Afera Thomasa Crowna (ZDA) 22.05 24UR zvečer, Novice 22.35 Nan.: Policijska družina 23.30 Nan.: Chuck 0.25 Nan.: Skrivnostni otok 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Družina za umret (hum. nan.) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Zgodbe Toma in Jerryja (ris. serija) 9.00 Jekleni Max (ris. serija) 9.25 Požeruh (ris. serija) 9.50 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 Nan.: Newyorški gasilci 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.55 Film: Prek mostu (ZDA) 15.40 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.0019.45 Svet 18.55 Policisti v Los Angelesu (nan.) 20.00 Nogomet: Uefa, Liga prvakov, Basel - Bayern, prenos 23.00 Liga prvakov: vrhunci dneva 23.30 Film: Čistka 3 (ZDA) 1.15 Top Gear (avtom. serija) 2.15 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripravlja Peter Rustja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 12. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opol-dnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Fine-stra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 507 4 Četrtek, 23. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno ali zmerno oblačno. Zjutraj bo ob morju in na vzhodu še pihala močna burja, ki bo pojenjala okrog poldneva. Obstaja možnost poledice, predvsem na zasneženih območjih. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V nočnem in jutranjem času bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. J Ob severnem Jadranu bo jutri pretežno jasno, pihala bo Nad južno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. V šibka do zmerna burja. višinah priteka k nam od severovzhoda nekoliko toplejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.41 Dolžina dneva 10.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 18.36 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih bodo sprva še možne blage vremensko pogojene težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 6,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.42 najnižje -31 cm, ob 10.16 najvišje 39 cm, ob 16.34 najnižje -57 cm, ob 23.12 najvišje 49 cm. Jutri: ob 5.48 najnižje -31 cm, ob 10.46 najvišje 31 cm, ob 16.52 najnižje -48 cm, ob 23.35 najvišje 47 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............80 Vogel.................110 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........60 Zoncolan..............50 Krvavec..............135 Trbiž..................100 Cerkno...............100 Osojščica..............60 Rogla.................130 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . 100 Podklošter............85 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 85 O GRADEC -3/12 TRBIŽ O -6/10 O -7/8 KRANJSKA G. ¿5 CELOVEC O -4/10 RŽIC C-i VIDEM O -3/15 O PORDENON -2/14 ČEDAD O -2/14 ¿3, GORICA O 1/15 O N. GORICA nm TRZIC -6/10 O KRANJ O LJUBLJANA -5/10 POSTOJNA O -8/10 KOCEVJE o -5/10 S. GRADEC PTUJ O CELJE -3/10 MARIBOR O-3/11 M. SOBOTA O-3/11 REKA -2/11 ZAGREB -5/8 o ~ _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > - 11 '->j 'Jutri zjutraj bo zmerno oblačno. Čez dan pa se bo Jutri bo sprva pretežno jasno, čez dan bo oblačnost od se- Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER oblačnost povečala. vera naraščala. Burja bo ponehala. kabul - Bedasta provokacija pripadnikov mednarodnih sil Sežiganje islamske literature sprožilo ljudsko ogorčenje Na fotografiji levo ogorčenje demonstrantov, spodaj delno sežgan izvod korana ansa KABUL - Pripadniki mednarodnih sil v Afganistanu (Isaf) so v oporišču Bagram severno od Ka-bula v ponedeljek zažgali več islamske verske literature, tudi kopij Koranov. Sile Isaf so incident obžalovale in se opravičile, pred oporiščem pa se je zbralo na tisoče Af-ganistancev, poročajo tuje tiskovne agencije.Poveljnik sil Isaf, ameriški general John Allen, je včeraj priznal, da se je incident zgodil v ponedeljek zvečer, in se opravičil Af-ganistancem. Dejal je še, da zaži-ganje Koranov ni bilo namerno in da so ga preprečili takoj, ko so ugotovili, za kaj gre, ni pa pojasnil, kaj natanko se je zgodilo. »Dogodek preiskujemo in sprejemamo ukrepe, s katerimi naj bi preprečili, da se kaj podobnega ne bo zgodilo nikoli več,« je še zatrdil Allen. Zaradi informacij o za- žiganju Koranov se je pred letalskim oporiščem včeraj zbralo skoraj 3000 Afganistancev, ki so protestirali proti uničevanju Koranov. Med drugim so metali molotovke, zaradi katerih so zagorela ena od vrat v oporišče. »Smrt Američanom« in »Smrt nevernikom« so vzklikali jezni protestniki med obleganjem oporišča, varnostniki pa so množico skušali razgnati z gumijastimi naboji, ki so jih med Afganistance pošiljali s streli z nadzornega stolpa. Pri tem je bil eden od protestnikov ranjen, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predstavnik afganistanskega notranjega ministrstva je dejal, da so zaradi protestov na območje oporišča napotili dodatne pripadnike varnostnih sil. Protestnike jim je uspelo obvladati, pozno popoldne pa so se de- monstracije zaključile, je še dejal. O protestih so včeraj poročali tudi iz kabulske četrti Pul e šarki, kjer naj bi se zbralo okoli 500 ljudi. Po navedbah policije so protesti zdaj pod nadzorom. (STA) tel aviv - Težave z delitvijo premoženja Izraelski par se ločuje že 39 let TEL AVIV - Nek izraelski par se ločuje že 39 let, saj se zakonca nikakor ne moreta dogovoriti glede delitve skupnega premoženja. Ločitveni postopek, ki še vedno ni zaključen, sta sprožila davnega leta 1973 in traja že precej dlje od njunega zakona.Kot je danes poročal izraelski dnevnik Jediot Aha-ronot, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, so se odvetniki, ki sta jima zakonca prvotno zaupala vodenje ločitvenega postopka, v vmesnem času upokojili ali pa napredovali na sodniško mesto. Neimenovani par se je medtem preselil v ločena domova, eden od njiju je plačeval in drugi prejemal preživnino za otroke. A glede razdelitve premoženja, ki sta ga pridobila skupaj v času zakona, se nista in nista mogla dogovoriti, zato se ločitveni postopek dejansko ni nikoli zaključil. Nedavno sta se znova vrnila na sodišče, tokrat zaradi prepira glede prodaje skupnega stanovanja, piše dnevnik. Kot dodaja, je sicer soproga ob tem zatrdila, da je odločena končno doseči dogovor in enkrat za vselej končati prepir, saj je že res čas, da začne svoje novo življenje. Obleka Whitney Huston na dražbi v Los Angelesu LOS ANGELES - Na dražbi v Los Angelesu bodo prihodnji mesec prodajali tudi žametno črno obleko in uhane, ki jih je nedavno umrla ameriška pevka Whitney Houston nosila v filmu Telesni stražar. Kot je povedal lastnik dražbene hiše Darren Julien, bodo na prodaj tudi drugi njeni predme-ti.Julien je pojasnil, da bodo predmete 11. februarja umrle pevke prodajali na že dolgo načrtovani dražbi predmetov znanih osebnosti iz Hollywooda. Na dražbi bodo tako na prodaj tudi palica Charlieja Chaplina, jakna, ki jo je Clark Gable nosil v filmu V vrtincu, ter oblačila in predmeti, ki jih je Charlton He-ston nosil v filmu Deset zapovedi. Na vprašanje, ali do dražbe predmetov pevke, ki je bila pokopana v soboto, morda vendarle ne prihaja nekoliko prezgodaj, je Julien ocenil, da ne, saj bodo s tem «slavili življenja» pevke, ki je imela izjemno življenje in kariero, njeni predmeti pa so sedaj del zgodovine in sodijo v muzeje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Črna obleka, ki jo je Whitney Houston nosila v filmu Telesni stražar, ima izklicno ceno tisoč dolarjev, uhani iz umetnih biserov pa 600 dolarjev. Prodajali bodo tudi telovnik, ki ga je nosila v tem filmu. Dobitnike oskarjev izbirajo starejši belopolti moški LOS ANGELES - Raziskava ameriškega časnika The Los Angeles Times, ki je pod drobnogled vzela Ameriško akademijo filmskih umetnosti in znanosti, kaže, da dobitnike zlatih kipcev izbirajo pretežno starejši belopolti moški. Raziskava je še pokazala, da temnopolti člani in člani španskega rodu predstavljajo le štiri odstotke.Raziskava časnika, ki je ugotovila identitetno pripadnost približno 5100 od 5765 članov akademije, je pokazala, da je 94 odstotkov članov z glasovalno pravico belopoltih, 77 odstotkov je moškega spola. Povprečna starost članov je 62 let, mlajši od 50 let predstavljajo le 14 odstotkov članstva. Predsednik akademije Tom Sherak je pojasnil, da si akademija prizadeva vnesti večjo raznolikost med članstvo, vendar lahko od leta 2004 vsako leto sprejme le 30 novih članov. Za članstvo v akademiji mora kandidat izpolniti vsaj enega od treh pogojev: prejeti nominacijo za oskarja ali priporočilo dveh članov akademije oziroma komisije za posamezne kategorije. STA)