258
Listek.
Potem je gosp. arhivar Anion Koblar poročal o pasijonskih igrah na Kranjskem v Ljubljani, Novem Mestu, Skofji Loki in v Kranji. Te igre, navadne na Bavarskem in po drugih nemških deželah, uvedli so na Kranjskem zaradi kuge, ki je razsajala po deželi leta 1598. in 1599. Prirejali so na Veliki teden izprevode po mestnih ulicah in trgih. S podporo bratovščine trgovcev, jezuvitov in drugih redovnikov so se te igre v kratkem času udomačile na Kranjskem; osebe iz najimenitnejših stanov so sodelovale pri njih, celo stanovi so dovolili v ta namen 1000 gld. Sosebno zanimljive so bile igre, katere so priredili kapucini leta 1721, v Skofji Loki s pomočjo meščanov in slovenskih kmetov. Gospod predavatelj je navel za poskušnjo nekatere slovenske pesmi, katere so prepevali kmetje pri izprevodu. Tu imamo začetek dramatike slovenske. Gospod A. Koblar je zanimljivo svoje predavanje zajel iz rokopisa »Iustructio pro processione loco-politaua«, katerega je našel v arhivu loškega kapucinskega samostana. — Poslušalci so oba predavatelja živahno pohvalili.                                                                         Mostovski.
Slovensko gledališče. »Dramatično društvo« je razvijalo v minulem meseci kaj živahno delavnost, zakaj igrale so se zgolj novosti. Zanimljivi sta bili zlasti predstavi dne' 6. in dud 19. sušca, izmed katerih je bila prva na korist kapelniku dramatičnega društva gosp. prof. Fr. Gerbiču, druga pa na korist opernemu pevcu in režiserju g. Fr. Bučarju. Pri prvi se je ponavljala opereta »Mornarji na krov«, poleg nje pa smo videli štiri prizore iz Verdijevega »Trubadurja«. Predstavljalo se je namreč (v hrvaškem jeziku) II. dejanje ve"liki prizor Manrica (%. Bučar) in Azucene (g. Gerbičeva), IV. dejanje I. prizor Leonore (g. Daneševd) in Manrica z zborom, 3. prizor Azucene in Manrica, in poslednji prizor Manrica, Leonore in Azucene. Le-td prvi poskus včlike opere na našem gledališči je vreden žive pohvale, in občinstvo ga je tudi pozdravilo jako simpatiški; seveda se ne dd tajiti, da takšni prizori, iztrgaui iz celotnega dejanja izgube" mnogo svoje moči in lepote. — Prav tisti prizori so se igrali dne* 19. sušca, samo da se jim je dodal še 3. prizor Manrica in Leonore iz III. dejanja, kjer poje Manrico slovečo stretto. V začetku te predstave smo videli dva prizora iz Maillartove opere »Puščavnikov zvonček«, v katerih sta pela (v češkem jeziku) g, Bučar in g. Da-neševa. V obče je treba reči, da sta obe operni predstavi jako ugajali. Beneficijanta gg. Gerbic in Bučar sta si pridobila velike zasluge za slovensko opero, in zato se tudi mi pridružujemo   glasni   pohvali,  s katero ju je obakrat odlikovalo mnogoštevilno  občinstvo.
Predstava dne* 13. sušca: »Fužinar«. Igrokaz v štirih dejanjih. Francoski spisal Georges Ohnet. Po nemškem prevodu poslovenil Val. Kopitar. — Srečna misel je bila, da se je uprizorilo to sloveče delo, katero si je po vseh gledališčih pridobilo velik uspeh. Igrokaz je spisan po jednako imenovanem romanu Ohnetovem, zato ima tudi dokaj momentov, ki nas precej spominjajo romana. Sicer pa posamični prizori — zlasti Claire in fužinarja Filipa Derblava — globoko vplivajo na gledalca, ker so izvedeni tako psihološko resnično. Igranju g. Borštnikove in g. Borštnika se je poznalo, da sta se vrlo zamislila v svojo nalogo ; tudi sploh je bila predstava dobra. — AH si ni bilo moči preskrbeti prevoda po izvirniku?
Predstava dne" 20. sušca: »Di 1 etantje«. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal Julij Rosen. Preložil Vekoslav Benkovič. — Ta igra se ne dviguje nad vsakdanje prikaze te vrste; Rosen je spisal dokaj boljših. Ako se mimo tega nekateri igralci (sicer vedno jedni in isti) kar nič ne potrudijo, da bi proučili svojo nalogo , tedaj je seveda uspeh še manjši. Vidi se nam, da nekateri igralci niti po imeni ne poznajo one ozirnosti, katero so dolžni gledališkemu občinstvu.
Predstava dne- 25. sušca: »Putifarjeva žena«. 'Burka v jednem dejanji. Po A.   Gornerji poslovenil Ignacij Borštnik. — Oskromna ta   burka se je izvajala jako   malo
Listek.
259
decentno, bodisi v igri bodisi v kostumih. Ako se kdaj ponovi, nikakor se ne sme" v tej obliki. — »Codrillo«. Opera v 1 dejanji. Tekst in glasbo zložil Rudolf IVurmb. Poslovenil Fran Gerbic. Ta opera ni uspela posebno ; vzrok temu je nekoliko ta, da se glasba povsod ne prilega strastni vsebini, kolikor toliko zloženi po Vergijevem slovečem delu, še več pa to, da se je opažalo dokaj negotovostij pri zboru in pri orkestru. Vender se vzdrži na našem gledališči, ker ima tudi lepe glasbene točke in je mimo tega pripravna za manjše odre.
Predstava dne" 27. sušca: »Nora«. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Preložil Fr. Svoboda. To delo genijalnega realista je prvo, ki se je predstavljalo na odru slovenskem. O »Nori« so mnenja različna; mnogo se je že pisalo za njo in proti nji. Izborno se v nji obravnava ženski problem, ki zanimlje gledalca od prvega do zadnjega prizora, samd konec se nam ni hotel prav prikupiti, dasi je dobro motiviran. Predstava je bila jedna izmed najboljših predstav; gospd Borštnikova nam že davno ni prijala tako kakor v veliki in težki nalogi Norini. Tudi drugi so storili svojo dolžnost, g. Sršenu pa zopet ni bilo popolnoma jasno,   kaj  naj igra,  in zato   seve*da tudi ne,  kako naj igra.
Osebne novice. C. g. A. Aškerc se je zaradi bolehnosti začasno odpovedal svoji službi v Vitanji. — Gosp. prof. Fr. Hubad je iz Gradca začasno pozvan v naučno mi-nisterstvo. — G. yozef Rakez je bil nedavno na graškem vseučilišči promoviran za doktorja medicine. — Skladatelja g. Fr. S. Vilharja v Zagrebu je imenovalo hrvaško pevsko  društvo   »Kolo«  za svojega častnega člana.
Tristoletnica Komenskega. Vesoljni pedagoški svet je te dni praznoval spomin češkega, slovanskega in občesvetovnega pedagoga Komenskega. Jan Amos Komenskv se je porodil dne" 28. sušca 1592. leta v Ogerskem Brodu. Oče in mati sta mu umrla zarano, toda ker sta bila imovita, bilo je Amosu pomočkov dovolj za šolske nauke. Iz početka je hodil v domačo šolo, leta 1608. pa je prišel v latinske šole, kjer se je zlasti iskreno učil latinščine. Pozneje je študiral v Herbornu in Heidelbergu, prišel tudi na Nizozemsko in Angleško; leta 1614. pa se je vrnil v domovino, kjer so ga izvolili za voditelja šoli v Prerovi. Štiri leta pozneje je bil šolski voditelj in propovednik jednote ali občine čeških in moravskih bratov v Fulneku. V obeh me-itih je marljivo pisal šolske knjige in se trudil, kako bi izboljšal šolski pouk. Toda ko so Spanci leta 1621, zapalili Fulnek, izgubil je vse knjige in rokopise. Vzpričo velikih verskih zmed se je Komensk^ delj časa skrival pri svojem zaščitniku Karlu Žerotinu, in ko je naposled leta 1628. prišel ukaz, da se mora izseliti vsakdo, ki ne vzprejme vere katoliške, napotil se je bridko izkušani mož v najhujši zimi na Poljsko. Leta 1623. je še spisal »Labirint sveta« in leta 1625. pesem »Hlubina bezpečnosti«, oboje v češkem jeziku. Prišedši na Poljsko, vodil je v Lešnu ondotno gimnazijo in spisal mimo drugega slavni knjigi »Janua linguarum reserata« in »Didactica magna«. Po teh in drugih spisih je zaslul učeni mož po vsi Evropi, leta 1642. gaje naprosila angleška vlada, naj bi prišel na Angleško urejat šole po svojih načelih, takisto ga je pozneje naprosila švedska vlada. Nato je prišel v Elbing in Gdansko. Prav takrat (leta 1648.) ga je izvolila občina čeških in moravskih bratov v Lešnu za svojega vladiko, in Komensk^ se je vrnil v Lesno. Dve leti kesueje se je napotil v Saras-Patak na Ogersko, kamor sta ga pozvala knez Jurij Rakoczv in njega soproga Suzana. Ondu je zvršil najslavnejše svoje delo »Orbis pictus« ali »Svet v slikah«, v katerem je položil temelj nazornemu nauku. To monumentalno celo je izšlo leta 1657. in bilo preloženo v dvanajst evropskih in štiri azijske jezike. Po Rakdczvjevi smrti se je vrnil v Lesno, ali leta 1656. je izgubil vse imenje svoje, ko so si Poljaki v vojski s Švedi iz nova osvojili to mesto in je vpepelili.   Komenskv je   pobegnil  v  Amsterdam,   kjer je   našel   gostoljubno zavetje
i-