Narodna i Studijska knjižnica via Geppa, TRIESTE fl§Sp» .. : 1 DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P Leto X. itev. 14 (488) TRST ■ SOBOTA. 12. APRILA 1958 Posamezna štev. 25 Lir Vinja noč, 0 ponei Za gospodarsko obnovo Trsta z integralno prosto cono rašek arina Dragi _evko in teritorialno avtonomijo s tem geslom gredo tržaški komunisti v volilno bitko Frana Hayi 19 v 1 (jkovst 'O - 1 : «Sv1 najmli Bele » . 19. et v 1 j: «Pt . deli Čajko h-mo kako naj < se usmerijo SLOVENCI IIIIIHIimilllElilllll|!l|ll||lll||l!||||i||ll||l||||||l|i|tlll!|ll|ll|||||i|||||i|!l|ll|ll||miI|lIlBllIllllllim|||lI|!|||||||||| iška iz s<: Glas1 5ki z6 Š e nikoli ni bilo takega hrupa okrog Sloven-Cev- Danes smo priča res ndbef ^fesenetljivemu zanima-l dej-jL!u za Slovence. Ljudje, 0 K« Lojz* je i' slerje' - l5:; c'od:; ia: Bspea1 ra v aej.ji-. uiuvciiuc. L..IUUJC, Zvoój'i so nas do včeraj gledali športj^vražno, niso hoteli sede-1 skupno z nami pri 1(1 *zi in so gtali vedno na IJreži, da nam preprečijo 'Pregovoriti v občinskem Je,u v slovenščini, so po-. ali kar čez noč zelo prt zni. Vprašati se morali kaj se je vendar zgo- ri'1 v tJ.10 ■ Odgovor je precej lilP; iV^Prost. Naš glas hočejo. : Veif a bi dobili naš glas, so •ama Odpravljeni dati v tem i ve?utku kakršno koli ob-■ .'abo. Po volitvah pa bo- alond jQ nlajš* i - 19-9 ,OP( ixo n11 la g>' ixan" l - 18' i» om - 25' ;urU |. na vse obljube pozabi-J,- kar sicer ne bi bilo pr- Toda vsakdo ve, da se Janke in ljudi sodi po Jihovi preteklosti in se-Jnjosti. Ni mogoče si za-{Pkljati, da je nenadna - Il7‘l ,an’ t!a ’e J.nbezen do Slovencev, kot ’nbezep. na prvi pogled, združi d ke 4 .ve zaljubljeni >0'- Slovenci obstojamo že : nlso časa in s strankami >05 ew njihovimi predstavniki iški j se večkrat srečali na a ;|d dolgi in trnjevi poti. problem slovenske naia J manjšine ni nekaj «jo: sl^cajnega ali priložno- telj 5*aeSa. To je že staro vpra- kovs- in vsaka stranka si 0 tem vprašanju ustva-po a svojo teorijo in posta-olCs n' 8 svoi° rešitev- Fašistič-n u p1 prvak in ' škvadrist ava ,Jailcesco Giunta je bil n. I. P* Si ‘ mnenja, da je treba pr>( ]j0Vence uničiti. Starejši VePj nj^.-ìe se «e danes spomi- ka > 10 spo strahotnih dni, ko ;razsajale v naših kra-fašistične tolpe. Tega j. ^ more nihče pozabiti, L* ,r je tesno povezano s varijo našega naroda. ^ ^mli v zadnjem času. v prišlo na dnevni red '^sanje dvojezičnosti, b3: 'meli priliko opazo- 'iVtčj rs 1 stališča strank . Desni- °viJIib8ke’ monarhisti, 'j „ °,eralci. vsi sovražno raz- il jam se mladega Vidalija, ki je pred sodiščem poveličeval enotnost med Slovenci in Italijani. Spominjam se komunistov v o-brambi slovenskih časopiov in kulturnih sedežev. Spominjam se. kako so se pogumno borili proti zloglas. nim škvadram Francesca Giunte. Tudi takrat smo bili vsi združeni in še danes živi v Trstu in na podeželju več tovarišev, ki so bili v oboroženih skupinah, katere je vodil to variš Vidali. Na ta način se je vedno bolj utrjevala enotnost borcev. Utrjevala se je v tovarnah, na vasi, v ječali, pred sodniki v črnih srajcah. na otokih; utrjevala se je povsod. Kdo bi mogel razbiti to enotnost, ki se je prekalila v krvavih borbah in je stala toliko žrtev ? Nihče in nikdar! Prišel je trenutek, ko moramo vsi Slovenci razmišljati kako bomo volili 25. maja. Tn dobro moramo premisliti, predno bomo oddali svoj glas. Dali bomo glas stranki, ki ga je vredna. Dali ga bomo kandidatom, ki se bodo jutri zavzeli za slovenske pravice, kot so se vedno zavzeli. In tega ne delajo iz oportunizma, da bi lovili naše glasove ali špekulirali z narodnimi čustvi, ker taka špekulacija je posebno v tem trenutku grdo dejanje. Volili bomo zato kandidate, ki so se vedno in se bodo tudi v bodoče dosledno borili za obrambo narodnih, kulturnih in socialnih težen i Slovencev, kot se dosledno borijo za zmago stvari napredka in socialne pravičnosti. RUDOLF MI SLE J delavec v Tovarni strojev pri Sv. Andreju V četrtek zvečer zaključeno predlaganje list Na našem področju nastopa 11 strank Bogat program volilnih zborovanj tržaške federacije K Pl za prihodnji teden Četrtek ob 20. uri je zapadel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v poslansko zbornico. Za jutri pa so napovedana prva volilna zborovanja, ki pomenijo dejansko uradni začetek volilne kam-panje. Sedaj imamo točno sliko o številu in razvrstitvi tržaških političnih strank, ki je naslednja : Komunistična partija Italije, Krščanska demokracija, misoyci. liberalci, republikanci in radikalci na skupni listi, socialisti, Tržaška unija (Tol-loy), socialdemokrati, Fronta za neodvisnost (Borghese), Ljudska monarhistična stranka (Lauro), Nacionalna monarhistična stranka (Covelli). Na našem področju bo po gornji razvrstitvi nastopalo 11 list, ki jih ho te dni odobrilo pristojno sodišče. Značilno je, čl a so do srede predložile svoje kandidatne liste šele tri stranke : naša partija. Krščanska demokracija in MSI. V sredo so pohiteli s predložitvijo liberalci, republikanci in radikalci, socialisti in Tržaška unija. V četrtek pa so se vrstile še ostale stranke. in Umberto Corrado. Na listi liberalcev kandidirajo kar trije odvetniki: Nello Morpurgo, Corrado Jona, Pie..o Ponis in kap. Giovanni Suttora. Z uradno otvoritvijo volilne kampanje bodo stranke, ki gredo na volitve, lahko uporabile za lepljenje propagandnega materiala na oglasne deske tudi prostor, ki je začrtan z belo barvo in je bil do sedaj pra- Zakasnitev pri predložitvi liste je pri nekaterih strankah pripisati težavam v iskanju 500 Na predzadnjem sestanku odbora za volilno premirje so sestavili posebno podkomisijo, v kateri so predstavniki naše partije in KD. Podkomisija ima nalogo razdeliti mesta za izobešen j e transparentov z volilnimi gesli in namestitev svetlobnih napisov in to na podlagi seznamov, ki so jih predložile posamezne stranke. O bodočih volitvah je prejšnji teden razpravljal tudi izvršni odbor nove Delavske zbor-nice-CGIL, ki je naslovil tržaškim delovnim ljudem apel, v katerem ugotavlja, da si CGIL želi takšen parlament, kjer bodo delavske sile neposredno in odločilno vplivale in delovale v korist napredka delavstva. Zato poziva nova Delavska zbornica tržaške delavce naj glasujejo za tiste kandidatne liste in kandidate, ki so pod- tudi ta volilni trik je zaman, ker poseg Vatikana v volilno bitko ni več nikaka tajnost. Za PSDI bo govoril Grimaldi, ki bo prišel namesto že najavljenega Saragata. Sekcija Rocol je že dosegla cilj TT okviru nabiralne akcije za volilni sklad je naša osrednja uprava prejela do danes od sekcij in celic nad 250.000 lir. S tem zneskom smo dejansko prišli do prve etape, za kar gre zasluga tovarišem, ki so se še posebno potrudili v tej važni akciji. Jutri, v nedeljo 13. aprila ob 11.30 vsi na trg Garibaldi na otvoritveno volilno zborovanje naše partije! predlagateljev, pri drugih pa namenu, da pride njihov znak na glasovnici na vidnejše mesto ki naj bi bilo prvo v drugem stolpcu glasovnice ali pa zadnje. S predložitvijo list se je končno zvedelo tudi za imena kandidatov tržaške unije. Na listi so poleg Tolloya, ing. Giuseppe Turra, študei. Mario Cosanz pirali in podpirajo politiko in zahteve CGIL. no -j *VJ* - m um ruiiuu l uzi' >a ' ?'oženi proti dvojezično-1 ■ ’• Krščanska demokraci- ji. ri* ?a da dan1: Lj «ranka za katero «Ka-glas» in «Demokra- Ie i lia» m snubita slovenske asove, je sicer skuhala r>ou: i]a ,dzati svojo strpnost, to-lst°časno je v šovinisti-j,j1 organizaciji «Lega Na-j, r!nale» glasovala skupno : v; rugimi proti našim pra-! v SQC8nY Socialdemokrat je «•. lanske iaL republikanci Tni'-' «S? lil molča- li 0 'Ivojezičnosti Mihovi narodne mlač- v strahu, da jih ne bi it’p?v' krogi smatrali za 'alti stališču kot so na fašisti. mun*stl nami. «tv. *° k*11 i vedno na naši kfirU' so z nami v P0 * Proti fašizmu, pred t#l. n*m sodiščem. «h, *S, v je-ìzgnan-v na- bjij r>0sv°bodilni borbi, tli So Veflno na naši strati»«,) ' foP'b in viharnih na otokih. r(J(j ' konfinacijah, v neli. Hnkomunisti so imeli ved-!Mi,inacelno stališče. Zapu-t)lai ... zatirane narodne i9to JS«e je za komuniste '0-Incisi- 1 izdajstvo stvari Spremembe jugoslovanskih sindikatih v partije y. . *'-/»»»d Zfl I13i uu* UG, ,a 11Ìšine. Tako so učili yft» Ue T°Vina borbe za narod- uf ^Ueet'* • marksizma Marx ,id! ^iU t,in Lenin. Tako stč n 'a (T ,riv 'iramsci in Srebrnič. ,e *ifaJ?* star delavec in an- ^ v-h spominjam pr- vodstvu Zveze sindikatov Jugoslavije je prišlo te dni do večjih sprememb, ki jih je pripisali procesu obnovitve jugoslovanskih sindikatov. Dosedanjega predsednika Djura Salaja je nadomestil Svetozar Vukmanovič. ki je zavzemal mesto podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Za podpredsednike Zveze sindikatov so bili na zadnjem plenumu izvoljeni Dragi Stamenkovič. Miha Spi* Ijak in Ivo Božičevič. V poročilu, ki ga je podal na plenumu Božičevič se ugotavlja, da je treba, zagotoviti delavskemu razredu večjo udeležbo v socialnem in političnem življenju dežele, kar je bilo do sedaj pomanjkljivo. Iznesena jc nadalje kritika, da niso sindikati vedno korakali vzporedno z razvojem socialnega in političnega življenja in si niso dovolj prizadevali za odstranitev negativnih pojavov, na katere je opozorilo zadnje pismo Centralnega komiteja Zveze komuniste Jugoslavije. V sredo so v Beogradu uradiu« objavili vest. da bo na va- ca maja v Jugoslavijo predsednik prezi di j a vrhovnega sovjeta ZSSR maršal Kliment Vo-rošilov. Kol smo že uvodoma omenili, bodo jutri, v nedeljo prva večja volilna zborovanja. Naša partija bo imela zborovanje na trgu Garibaldi, kjer bosta govorila komunistična kandidata tov. Vidali in Bernetičeva. Predsedoval ho tov. Paolo Sema. Poleg osrednjega bo imela naša partija isti dan zborovanja tudi v Sv. Križu, na Opčinah, v Dolini, Nabrežini in Saležu. Za prihodnji teden pa najavlja naša partija 48 volilnih zborovanj, ki bodo v raznih mestnih okrajih, okolici in na podeželju. Za KD bo v nedeljo govoril minister za promet «Angelini, namesto predsednika Katoliške akcije Gedde, ki je neposredna figura Vatikana. Za spremetti-bo so se verjetno odločili, ker hočejo omiliti neugoden vtis, ki ga je napravila prva vest v demokristjanskih krogih. Toda Jugoslovanska mladina želi popoln uspeh p rej.šnji teden je Zveza ljudske mladine Jugoslavije poslala Zvezi komunistične mladine Itali je naslednjo brzojavko : Zvezi komunistične mladine Italije RIM - Via Nazionale 243 Z iskrenimi voščili, da bi bodoče parlamentarne volitve ponovno dokazale moč in obsežnost italijanskega komunističnega gibanja in prinesle novih uspehov v borbi za uresničitev idealov socializma, pošiljamo italijanskim mladim komunistom izraze našega bratskega prijateljstva in voščila za popoln volilni uspeh. Zveza ljudske mladine Jugoslavije Nabiranje prispevkov se sedaj nadaljuje v stremljenju, da bomo čiinprej dosegli tudi drugo etapo 500.000 lir. V zadnji številki smo se pohvalno izrazili o sekcijah Milje, Sv. Jakob in Curici, ki se še posebno odlikujejo. Tokrat gre pohvala vse partije sekciji Rocol, ki je te dni presegla cilj. V Rocolu so tovariši nabrali za volilni sklad in 1. maj skupno 25.220 lir. Nedvomno bo sekcija Rocol s svojim uspešnim rezultatom vzpodbudila k pospešitvi nabi ralne akcije tudi druge sekcije, posebno tiste, ki do danes niso še poslale nobenega zneska. V tem tednu so bili dostavljeni naslednji zneski: sekcija Sv. Ana 7.765, sekcija Tomažič 15.750, sekcija Rocol 6.730, Magdalena 10.700, Barkovlje 2.460, Sv. Ivan-Podlonjer 3.065, Pratolongo 8.400 (od tega zneska jc 7000 lir nabrala tovarišica Norma Pipan). Sv. Jakob 13.020, Curici 14.700 (od katerih 12.700 celica pristaniščni-kov, ki raztovarjajo na ladjah in 2000 lir celica prevoznikov). Vsem sekcijam, celicam in posameznim tovarišem priporočamo, naj ne zadržijo nabranih zneskov. Vsak izpolnjen bloket naj tovariši takoj izročijo sek-cijskemu administratorju, ki naj s svoje strani poskrbi za dostavitev zneska osrednji upravi naše federacije. Naprej tovariši, da bomo v kratkem prišli do druge etape : 500.000 lir! Intervencija tov. Burla na zasedanju vsedržavnega sveta K Pl v sredo in četrtek je zasedal | tem še enkrat dokazali, da po-v Rimu vsedržavni svet | drejajo koristi Trsta in njegov KPI, ki je obravnaval teme vo-1 demokratični razvoj grobim Nenasitni apetit KD Povojnih lei. Sporni- bi-U maršalu Tit« prhki 2 a voliino propagando meti Slovane i Krščanski demokra. ciji tokrat, kot zgleda nista do. volj «Katoliški glas» in «Demokracija». Te dni je začela nam-reč dernokristjanska tiskovna o- gc.nrija « /talin » razpoŠiljati med Slovence svoj dnevni hilten slovenščini, ki je od prve pa do zadnje strani mastno zabeljen z ocvirki iz volilnega golaža KD. Glavna tarča so seveda, kot ve-dno komunisti. Tako vedo u. pr. klerikalni preroki povedati o «krizia v vrstah tržaških komu• nistov. o «notranjih bojih v KPI». Podobnih «senzacional. nihy> vesti je vsak dan vsaj par. Seveda ne pozabijo opozoriti Slovence, kako naj volijo. «Računi kažejo pravi bilten — kak# j c potrebno, da tržaški vo- livci dajo svoje glasove edini stranki, ki ima vse pogoje, da bi dosegla 66.000 glasov, koli kor jih je potrebnih, da dobi dva poslanca. Ta stranka je, če sodimo objektivno samo Krščanska demokracija». Ste razumeli? Klerikalci so pa res neskromni in njihov apetit je velik. Kar dva poslanca bi si hoteli privoščiti. In pri tem naj bi jih pod-prli tudi Slovenci. V svojih računih so šli tokrat res predaleč in o tem se bodo lahko preprir cali še posebno 26. maja Rps veliki najvneži so, če mislijo. da bodo dali Slovenci svoj glas Panjani ju. poveličeval, cu Mussolinijevega režima in klerikalni stranki, ki jih je Slo. vencem in Tržačanom v splošnem ie preveč « nakuhale j». lilne kampanje nakazane v poročilu, katerega je v odsotnosti tov. Togliattija podal namestnik gen. sekretarja tov. Longo. Predsedujoči tov. Li Causi je sporočil udeležencem, da je tov. Togliattija zadela influenca in so mu zdravniki tudi zaradi izčrpanosti vsled na pornega dela predpisali daljši počitek tako, da se bo lahko uedeležil le zadnjega dela volilne kampanje. Tov. Togliattiju so udeleženci zasedanja poslali topla bratska voščila za čimprejšnje okrevanje. V diskusiji je v imenu naše delegacije (ki so jo sestavljali Vidali, Marina, Šiskovič, Burlo. Debarbora, Perini in Pirc) interveniral tudi tov. Burlo. Intervencijo objavljamo v celoti. Dragi tovariši! Dovolite mi predvsem, da izročim vsedržavnemu svetu naše partije topel pozdrav naše delegacije tudi v imenu tržaških komunistov in njihove najprisrčnejše voščilo tovarišu | Togliattiju, da bi kmalu okreval in zopet stopil na svoje mesto borbe na čelu naše partije. ki je zavzeta v veliki volilni bitki. Po 34 letih gredo Tržačani prvič na volitve za izvolitev njihovih predstavnikov v parlament. Toda kot vam je znano ne moremo voliti v senat, ker je KD, ki si je na načine prizadevala, da bi imelo naše predstavništvo enega samega senatorja, sabotirala ustavni zakon za volitve tržaških senatorjev in povzročila predčasni razpust senata. Voditelji klerik al n# strank# se s strankarskim namenom, ambicioznemu totalitarističnemu načrtu KD. Prav v Trstu mestu, ki praktično ne pozna demokratičnega življenja imamo značilen primer kako bi hoteli vladati, oziroma razdirati klerikalni voditelji v deželi, brez pravih demokratičnih organov, izvoljenih zastopstev državljanov. ki so izraz «množične demokracije», ki jo je prof. Fan-Fani, stari poveličevalee «totalitarne. odgovorne, centralizirane in avtoritarne demokracije» tako napadal. To je dejansko «demokracija». ki jo imamo v Trstu, mestu komisarskih režimov, paradižu prefektov, pod prefektov in njihovih namestnikov. V Trstu imamo od leta 1954 generalnega vladnega komisarja, ki vlada z dekreti, gradi in razdira kot mu ukaže klerikalna vlada, dela kot birokrat, ne vpraša nikogar za mnenje, hvali vlado, ki jo Tržačani dobro poznajo kot odgovorno za o-bupno stanje našega mesta. Več mesecev smo brez občinskega sveta, na tržaški občini imamo komisarja in njegovega pomočnika, ki dosledno uresničujeta protiljudsko politiko KD (povišanje tarif javnih uslug, znižanje proračunov itd.) in ne pozabita pošiljati zahvalnih poslanic vladi, seveda vedno v imenu Tržačanov. KD namerava seveda cimveč podaljšati komisarski režim na občini in za to ima pri vladnih oblasteh «na j večje razumevanje». V Trstu imamo komisarski režim tudi v Delavskih zadru- gah, slavni ustanovi, ki je zrasla po zaslugi zrelosti tržaškega delavskega gibanja pred več kot petdesetimi leti, ter Še v drugih ustanovah. Imamo neke vrste komisarja KD v Trgovinski zbornici, potem ko so odstranili s predsedniškega mesta prof. Luzzatta Fegitza v popolnem klerikalnem stilu. Odstranjen je bil, ker se je drznil kritizirati vlado. S tem je za-del preobčutljivost znanega senatorja Spallina, ki je postal v Trstu (kot podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta in pooblaščena za tržaške probleme) simbol vladne brezbrižnosti do našega mesta in simbol pogubne klerikalne politike, ki je poglavitni vzrok gospodarske krize našega področja. Zato so prav v Trstu volitve v poslansko zbornico velika bitka za demokracijo, za prenehanje komisarskih režimov, za ukinitev škandaloznega sistema, ki postavlja na vsak ključni položaj gospodarskega in u-pravnega življenja zaupno osebo KD. vladnega funkcionarja, ki je zvest direktivam «centralizirane demokracije», kot jo hoče Fanfani. V središče naše bitke postavljamo tudi v tej volilni borbi potrebo po gospodarski obnovi našega ozemlja, kar je cilj vsega mesta. Za dósego tega cilja so bili komunisti najbolj aktivni v borbah, ki so mobilizirale ves delavskih razred in okrog njega vse proizvajalne mestne sloje. Voditelji KD. ki so s€~~znašli pred valom upravičenih obtožb vseh slojev tržaškega prebivalstva in volilnih skrbi, so v vsej naclici skrpucali skupaj (N miai jeva n je na 4. strani) Naša volilna zborovanja Avtonomna tržaška federacija KPI otvarja volilno kampanjo z zborovanjem, ki bo j uhi, v nedeljo 13. aprila ob 11.30 na trgu Garibaldi Tržaška komunistična kandidata za poslansko zbornico tovariša Vittorio Vidali in Marija Bernetič bosta govorila o obnovi Trsta z integralno prosto cono in teritorialno avtonomijo Predsedoval bo tov. Paolo Sema Jutri, v nedeljo bodo poleg osrednjega zborovanja na trgu Garibaldi, tudi zborovanja v naslednjih krajih : ob 11. uri na trgu v Sv. KRIŽU. Govorita komunistični kandidat za zbornico tov. odvetnik GIUSEPPE POGASSI in FRANC GOMBAČ: ob 11.30 na OPČINAH (pred postajo openskega tramvaja). Govorita : to\. GIUSEPPE BURLO, komunistični kandidat za zbornico in KAREL 5ISKOVIČ: ob 17. v DOLINI (na trgu). Govorita VITTORIO VIDALI in DUŠAN LOVRIH A. dolinski župan: ob 18. v NABREŽINI. Govorita tov. KARET ŠIŠKOVIČ in ARTURO CALABRIA; ob 19. v SALEŽU (na trgu). Govori tov. MARIJA BERNETIČ : predseduje zgoniški župan tov. ALOJZ PIRC. Ponedeljek, 14. aprila Ob JI. — TRST: Ponte della Fabra 18. — TRST : Piazza Repubblica 19.30 — TRST : trg Valmaura (Sv. Ana) 20. — TRST : trg Sv. Jakoba in trg Rono-mea (Greta) 20.30 — PROSEK (na trgu) Torek, 15. aprila Ob II. — TRST: ulica Bonomea 18 in ulica Maiolica 17. — TRST : ul. Saltuari, na vogalu z ul. Barbariga in pred vhodom v staro luko 18. — TRST : ul. Battisti 18.30 v MILJAH, na trgu Marconi. Govori tov. VITTORIO VIHALI 20. — VELIKI REPEN (na trgu) 20. — TRST : Piazzale Gioberti (Sv. 1- van) in v ROCOLU (pred gostilno Juri-ševič) Sreda, 16. aprila Ob 11. — TRST : ul. Fratello, na vogalu z id. «Apiari in na Largo Santorio. 18. — TRST : Piazza Seoreola 19. — na TRSTENIKU 19.30 — v TREBČAH (na trgu). Govori tov. MARIJA BERNETIČ 20. — TRST: v krožku pri MAGDALENI, pri Sv. ALOJZU 20. — na trgu GOLDONI. Govori tov. Vittorio Vidali Četrtek, 17. aprila Ob 12. — TRST : Corso Garibaldi (pred avtobusno postajo) in v ul. Moreri ( Rojan) 12.30 — GRLJAN (na obali) 18. — TRST: Strada del Friuli 10 19.30 — TRST: Sv. M. M. sp. 1225 20. -— TRST: v Skednju pred bar Sportivo. Petek, 18. aprila Ob 11. — TRST: ul. Timeus na vogalu V. \\. settembre 18. — TRST : ul. Molino a V a po re in na obali v BARKOVLJAH 19. — TRST: l.argo Riborgo 19.30 — TRST: Sv. ANA Strada lecchi a dellTstria. pred gostilno Bonazza in v BARKOVLJAH, Strada del Friuli 260. 20. ;— TRST : ul. Campanelle št. 100 in na GRETI v ul. Gorizia : nadalje ob isti uri v ul. del Prato na SKOLJETU. v ROJANU, vicolo delle Rose. vogal ul. Caprile in v PODLONJERJU. na vrtu krožka «Zvezda». Stran 2 DELO 12. aprile , POLITIKA IN GOSPODARSTVO .J ŽIVLJENJEPIS NAŠE SLOVENSKE KANDIDATKE TOV. MARIJE BERNETICEVE Vse svoje življenje je posvetila stvari delovnega ljudstva in svojega naroda iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 2 ivljenjepis Marine je svetel, premočrten, brez omahovanj. Pisati o njenem življenju, o štiridesetih letih posvečenih stvari socializma ni težka stvar. In vendar gre za življenje v neprestani borbi, ki se odvija v normalnih časih in ilegali, v vojni in mini, življenje delavke in partizanke, v svobodi in ječi. v domovini in izgnanstvu. Marina je hči delavske družine. Njeno detinstvo in zgodnja mladost sta bila polna po- manjkanja in težav. V šoli je bila marljiva, toda ni mogla nadaljevati študija, ker družina ni imela sredstev. Zato je postala šivilja. Ko ji je bilo 16 let je začela simpatizirati s socialistično mladino, nato je postala komunistka. Pri Sv. Jakobu, v njenem okraju — Marina je Tržačanka in Slovenka — so jo začeli tovariši spoznavati takoj po prvi svetovni ojni, ko so škvadre zloglasnega Francesca Giunte napadale delavske krožke in se spopadale z delavci. Politično življenje Marine se je začelo v borbi mladih komunistov proti fašistom, ki so hoteli uničiti delavsko gibanje in pokončati Slovence in Hrvate teh krajev. Ob zaostritvi i 1 fašističnega terorja Fašisti so se s pomočjo kapitalistov in monarhije polastili oblasti. Prišla je «marcia su Roma», zaostril se je teror proti komunistom in kruti zatiral-ni ukrepi so zadeli slovensko manjšino. Marina je tedaj že aktivno sodelovala v delavskem gibanju, spoznala se je z Regentom, Srebrničem in drugimi slovenskimi in italijanskimi komunističnimi voditelji. Do leta 1927 se ji je vedno posrečilo izogniti se zasledovanju polici, je, ki jo je 1927 prvič aretirala. Takrat je bila Marina stara 24 let. Pretepali so jo in obtožili, den izmed tolikih državljanov, Še danes se v Trstu morda ki so mirno prenašali režim. | ne zavedamo, kako je Marina Leta 1933 je postal položaj i priljubljena v Italiji. Stotine Marine zelo težak in zato jo je i starih tovarišev jo prisrčno partija poslala v Francijo. Nastanila se je v Parizu, kjer je delovala in se takoj uvrstila med najaktivnejše elemente po. litične emigracije. Povabili so jo na kongres miru v Bruslju skupno z drugimi delegati in političnimi emigranti. Marina je delovala, se borila in učila. Naučila se je francoščine, ruščine in nekaj nemščine. Partija je leta 1937 potrebovala tovariše, ki jih je bilo treba poslati v Italijo. Teror in provokacija sta razredčila vrste ilegalnega gibanja. Istočasno je zopet oživelo protifašistično de. lovanje. Med tovariši, ki jih je partija poslala v Italijo, je bila tudi Marina. Zapustila je svoje delo in dejavnost, ki jo je vršila v prid španske republike in se vrnila v Italijo, kjer so ji poverili važne naloge. Bila je meti najaktivnejšimi elementi v tem nevarnem delu. sprejme in se še danes spominja na leta, ko je Marina prihajala med nje v razna mesta v najbolj temnih dneh fašizma in jih bodrila. Ponosno zadržanje pred sodiščem Leta 1939 je zaradi provokacije padla v roke policiji. Tokrat so jo mesec dni neusmiljeno mučili. Ko so jo soočili z aretiranimi tovariši, je ti sploh niso več poznali, tako strašne posledice so pustila na njej mučenja. Toda Marina ni govorila, ni ničesar povedala. Fašistični biriči so besneli, istočasno pa so se čudili njenemu izrednemu odporu. Posebno sodišče jo je obso- Dvc leti ji je bila na njenih J dilo na 16 let ječe. Ko jo je potovanjih po deželi policija predsednik sodišča Tringalli stalno za petami. Kljub temu J Casanova vprašal za osebne poje bila Marina vedno na polo- i datke, ga je očividno osupnilo vanju, postavila je zveze z raz- j ponosno zadržanje naše tenari-nimi mesti, organizirala skupi- še, zato je jezno zakričal : «Kaj ne aktivistov in raznašala pro- j jo sploh sprašujemo, saj je čas pagandni material. | izgubljen!». Marina jo ostala v ječi do leta 1943. Prišla je zopet na svobodo, ko je padel fašistični režim. Vrnila se je v svoje rodno mesto Trst, kjer je takoj prevzela svoje mesto borbe. Delovala je z vodilno skupino Luigi Frausin, Giordano Pratolon-go, Gigante, Zocelii, Valdema-rin, Fakin, Morgan, Kos, v kateri so bili še drugi dobri tovariši, ki so padli pod nacističnimi svinčenkami ali so jih zažgali v Rižarni. Novembra 1944 jo je aretirala Collottijeva tolpa in odvedla v zloglasno «Villa triste». Z inteligentno akcijo tovarišev se je posrečilo osvoboditi Marino. SS jo je začela seveda takoj iskati, zato je do- Barrieri kot v Nabrežini, povsod jo spoštujejo kot tovarišico, ki sc je vedno borila in se bori in cenijo jo kot sposobno voditeljico. Slovenka ki je v čast svojemu narodu Vsako mesto in vsaka dežela bi bila ponosna imeti med svojimi državljani ženo, kot je Marina. In Tržačani, Slovenci in Italijani smo nanjo res ponosni. Marina je eden izmed najsvetlejših likov našega de- bila nalog, naj se pridruži par- j lavskega razreda, protifašistični tizanom. In tako je postala Marina tudi hrabra partizanka v vrstah bataljona «Alma Vivo-d del° okroS odkrivanji ianom ?.Vnos,i Antarktike, ki je neki že jo. da irejela ), ob-e gla-30 sa-hoče ečino. Jjuden in slabo poznan dei S<1 zemlje, na območju Južne-*ečaja. Raziskovanja na An-rktik.i se vršijo v zelo težkih £°jih: v poletnih mesecih Se8a temperatura 10 stopinj =. M ničlo, pozimi pa živo srebro i(^e do 60 stopinj. Skoro vse a svoj K raz§ajajo v'teh krajih, kjer Čim* e(^ debel tudi do 2.500 me-ki ne i V‘ strahovite snežne nevihte kojič- Vetr°vi* Na ogromni ledeni v^ini Antarktike pa se naj-ì° tudi redke oaze brez ledu Sile£a : oaze so sestavljene iz a^atih gričev, poraščenih z in lišajem, ki predstav-edino rastlinstvo kontinen-*11 nied njimi se svetijo slad-lv°dtia jezera, v katerih rasiere. *a zatem* a Kr* Kdor lanice kdor kalne izprsi tvo ja je Trstu opo-itran-pro-lado' jam-ko-nuni-iome-pač a bo i re» e bo •ezno i vo-i bo-pre-reba. alne-reba «cantre- gla- rtiji- red več sto bilijonov let vendar so sovjetski razi-;kvalci ugotovili, da so bili tu , °v bogati gozdovi z najraz-^|ejsimi gozdnimi živalmi. V . .u Antartike so namreč od-1 zoglenela drevesa in od-S,e Usto •ko- ** *1° 250 milijoni let. Našli ,udi okamenele ostanke, ki 'ainjajo na kosti živali, kare Po mnenju znanstve-v »o te rastline rasle pred 80 morda živele na Antark-pfed več sto milijonov let. ^"vjetska zveza je na Antark-Postavila štiri stalne posta-^limij, Sovjetskaja, Vostok “ionirškaja. Mirnij je gla-°porišče ob obali Antarkli-doqim je Vostok zgrajen v ^oddaljenejši notranjosti, pri. ‘/n° t-400 km od Mimija. Na ** Mirnij so zgradili 20 • °Pij, ki služijo za stanova-'i i loboratorije in skladišča. °Pja so med seboj poveza-s posebnimi pokritimi pretit p*' Vsako poslopje pa ima _____J,(| 1 P°seben izhod skozi stre- l0 Za Primer, da bi ostalo za-flj r('an° v snegu. Zgradili so tu-», e. ektrično centralo, ki jo po. L motorji Diesel in ki, po-jt,jtrugega. tudi ogreva vso po- (.j °vjotski polarni raziskoval-r razp°lagajo z letali, helikop-tli'' faktorji, buldožerji, snež-plugi in drugimi stroji, $ Zgrajena štiri oporišča ♦ Vloga letal in helikopterjev ❖ Oaze med ledom in snegom jetskih znanstvenikov z letali ali helikopterji. Letalstvo je bilo temeljne važnosti pri ustvarjanju postaj na Južnem tečaju. Ko je ledolomilec «Ob» ki je skupno z «Leno» v službi na Antarktiki pristal ob o-bali Južnega tečaja, se je najprej dvignilo z njega letalo, ki je raziskalo bližnje predele in določilo primeren kraj za postavitev postaje Mirnij. Helikopterji so služili pri razkladanju gradbenega materiala, opreme in strojev a bili so zelo dragoceni tudi zato, ker so zvečer prenašali na krov ledolomilca ljudi, ki so podnevi gradili postajo, ker hi sicer morali prenočevati na prostem. Tudi toplo hrano so skupinam gradi- ■ tu. teljev prinašali helikopterji. Na Antarktiki uporabljajo letal- V Sovjetski zvezi so izdelali načrt o odprtju velikanskega rudnika, v katerem bodo nakopali letno šest milijonov ton premoga. Ta rudnik bodo začeli letos urejati v Donbasu. V I jaških pa ne ho rudarjev : rud-I niško mehanizacijo bodo urav-j navali s tako imenovanega di-j spečerskega mesta, ki bo na površini zemlje. Vse delo od upravljanja kombajnov pa l do prevoza premoga bo av-I tematizirano. Prek televizijske I kamere, montirane na rudni-| Šketu kombajn v, bo dispečer sivo pri vseh znanstvenih razi- |.,]lko kolltro|‘ira| delo strojev v skovanjib, zalo je tudi na po- j;lškit staji Pionirskaja, ki leži v no- ______ tranjosti, veliko letališče, ki so ga zgradili z velikanskimi težavami. Kakšne naloge imajo sovjetski znanstveniki na Antarktiki? Predvsem skušajo zemljepisno in fizično začrtati te neznane predele, določiti njihove vo- Pomlad pozno prihaja Uporaba atoma miroljubne namene Prevajalska dejavnost v svetu dosi ovne in geološke značilnosti, proučiti zakone, ki urejajo premikanje ledenih voda v zvezi s splošnim obtokom vo- ... . . . i . ... podatki o prevajalski deta da v svetu ter vpliv antarktie- 1 . 1 ‘ „ ni h atmosferskih procesov na splošne atmosferske spremeni- be. Imajo pa torli nalogo odkri- ... i i Nemčija, Italija, r ranci ja in ti zaloge surovin na kontinen- - , J Oganizacija OZN za znanost, kulturo in prosveto (UNESCO ) je nedavno objavila seznam s sli po svetu. Po številu prevedenih knjig je na prvem mestu Sovjetska zveza, slede Zahodna ki prav gotovo skriva v sebi zlato, srebro, baker, krom in druge dragocene rudnine. Češkoslovaška. Proslave ob 450-letnici Marina Držiča inie'1 »j .ciaM l v >dn6 zaH Jugoslaviji so se začele priprave za proslavo 450-let-niče rojstva hrvatskega dramaturga iz Dubrovnika Marina Držiča. Poleg najbolj znane in najstarejše jugoslovanske komedije «Dìindo Maro je)), ki je znana tudi v inozemstvu, je Držič napisal še «Skupa», «Pia-kira», ciTireno« in druga dela. Smatrajo ga za klasika najstarejše jugoslovanske dramatike, njegov «Dundo M uro je» pa spada med najboljše evropske komedije, kar jih je bilo napisanih pred Shakespearom. Pred dnevi se je pri Zvezi knjiševnikov Jugoslavije sestoj ožji iniciativni odbor za Drži-čevo proslavo, ki je izdelaj predloge in načrt. Osrednja pr o. slava bo vključena v letošnje Dubrovniške igre, pri katerih bi naj po možnosti nastopila razna jugoslovanska gledališča z uprizoritvami Držičevih del. iz tujine sta se d ozda j prijavili | Narodni divadlo v Pragi, ki hi | nastopil z « Dundom Mawjem » in Študentovsko gledališče iz Benetk Cu Foscari, ki br nastopilo v Držičevo «A* o,-e/o od odhajajo skupine sov- Stanca» in s «Tripne de Utol- peta hje S^U^j° za prevoze in utira- ega ti9 1 otl v snegu. Imajo pa tudi ugič* fr0 ^Pelago sani s pasjo vpre-č 1 So ze^° koristne za razi- gih ^;i^anjp predelov v notranjosti. re». Ob tej priliki nameravajo ustanoviti Držičevo nagrado, ki bi se podeljevala vsaka tri leta za najboljše jugoslovansko dramsko delo. Društvo književnikov Hrvat-ske bo izdalo poseben Držičev zbornik, v katerem bo zbrano najboljše, kar je bilo doslej napisanega o Držiču. Izšel je tudi biografski roman, ki ga je napisal hrvatski književnik Živko Jeličič. Proslave se bodo vršile tudi v vseh glavnih republiških mestih z akademija• mi in uprizoritvami Držičevih del. J slavnostnem odboru, ki mu predseduje Rodoljub Čolakovic, predesednik Sveta za prosveto in kulturo v zveznem Izvršnem svetu, sta tudi slovenska knji- Originalne slike Statistični podatki newyor-škega carinskega urada kažejo, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih uvoženih iz Evrope v ZDA 103.000 slik znamenitega francoskega slikarja Jean-Bapti-sta Coro ta (1796-1875). vse s pri poml)o. da gre za izvirnike. j TT poraba radioaktivnih izoto-^ pov se je silno dobro izkazala v industriji. Z njihovo pomočjo je moč nadzorovati delovanje motorjev, iskati okvare I podzemskih vodov in meriti stanje plinov in tekočin v zaprtih prostorih. Danes uporabljajo v tovrstne namene čez 150 različnih vrst radioaktivnih izotopov. Poleg tega jih uporabljajo Radioaktivni izotopi v poljedelstvu Sodelovanje v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo splošno zasedanje te Agencije pa je bilo od 1. do 23. oktobra na Dunaju, ki je postal tudi njen uradni sedež. Agencijo u-pravi j a 23-članski odbor gu-Uidi v medicini, kjer so postala vernerjev ;z držav: Avstralija, najboljša sredstva za razisko- Izkoriščanje rečnih voda Sovjetski inženirji in znanstveniki so pripravili načrt, po katerem bodo v strugi reke An-gare razstrelili 30.000 ton eksploziva. S tem se bo struga te reke razširila in poglobila ter ustvarila rezervoar, ki bo v dveh letih nabral kakih 3,7 milijarde litrov vode za pogon h idrocentrale pri Bratsku. Prav tako nameravajo spremenili tok rekama Pečori in Severni Dvini, ki se izlivata v Bahrentsovo oziroma Belo morje. Njune vodo se bodo zbi. rale v rezervoarju Ivankovskoje v zgornjem toku Volge. Odveč- Takšnih slik, ob katerih se oko spočije in srce razveseli, je letos kaj malo. Pomlad, po kateri po dolgi zimi vsi vzdihujejo, letos nekako počasi prihaja v našo deželo, še vedno so dnevi in noči hladne in ljudje se že nestrpno sprašujejo: kdaj bo že enkrat konec zime? anje, odkar so iznašli mikroskop. Izotopi raziščejo to, česar ni mogoče s kemijsko analizo in niti ne z mikroskopom. Radioaktivni sodij nam pokaže, če je vse v redu s krvnim obtokom in delovanjem srca. Z radioaktivnim fosforjem ugotovijo točno točko bolnega mesta pri možganskih tumorjih ter ga z dobrimi rezultati uporabljajo pri zdravljenju levkemije itd. Čeprav smo v začetni dobi uporabe izotopov v poljedelstvu, so dali poskusi tudi na tem področju odlične rezultate. Strokovnjaki so ugotovili kako delujejo na rastline razna gnoji-I la in kako jih rastlina vsrkava. S temi ugotovitvami bomo lah-i ko uporabljali umetna gnojila z boljšimi rezultati ter bo lahko zdraviti rastlinske bolezni. S fotosintezami, ki so jih izvedli s pomočjo ogljikovih izotopov, lio možno ugotoviti tudi kako rastline vsrkajo ogljik. Ko bodo znanstveniki vse to odkrili, bo mogoče tudi sintetsko izdelati živila in vsa klasična goriva. Lanskega julija je pričela « svojim delom v okviru Organizacije združenih narodov novoustanovljena Mednarodna agencija za jedrsko energijo. Prvo Brazilija. Kanada, Češkoslovaška. Francija, Indija. Japonska. Portugalska, švedska, Ju-žnoatriška zveza. Sovjetska -zveza. Velika Britanija. Združene države Amerike, Argentina. E-gipt, Gvatemala, Indonezija, I- nove temelje za razširitev svoje dejavnosti. Učenjaki in strokovnjaki, ki delujejo v okviru te organizacije, so še posebno proučili možnosti uporabe jedrske energije v poljedelstvu. Rezultati, ki so jih dosegli znanstveniki v posameznih drža. \ ah so zelo razveseljivi. Zato je potrebno, da pride do čim več mednarodnih stikov na tem področju, kajti današnja stopnja razvoja znanosti hoče samo talija. Južna Koreja. Pakistan. | eno rešitev : mednarodno sode-Peru. Romunija in Turčija. I lovanje ter mirno sožitje med Proti koncu preteklega leta je ta organizacija včlanjevala že 60 držav. V letu 1957 je Organizacija združenih narodov za prehrano in poljedelstvo (FAO) postavila narodi. Vsaka druga rešitev pa lahko privede svet in človeštvo do največje katastrofe. ( Konec ) MARIO BAN Električna glasba e leta 1921 so v Moskvi na ^ osmem elektrotehničnem kongresu izvajali koncertni program na električnem glasbilu, ki ga je izdelal ing. Terme in je dobilo po njem ime termen-voks. Pozneje sta se pojavili viole- ževniku Boris Ziherl in Josip no vodo bodo pa po kanalih Vidmar. f skrenili v pritoke Dnjepra. V Jugoslaviji razpravljajo o novem zakonu za šolstvo VT jugoslovanskih kulturnih in | brazbo in za njeno rast in uspeh prosvetnih krogih se je že mora skrbeti celotna družba. Sola mora nuditi mlademu člo- . , Električna centrala v deželi večnega leda Knjižne razstave okviru kulturnega sodelova* j 8. do 17. julija v Kijevu, bodo mn TTlPrl IIKrricloiri ■<> G. G»«» ' .. ! I. ^ 1 ‘ * ' !_1 _ * . 1 nja med Jugoslavijo in So vjelsko zvezo pripravljajo razstavo jugoslovanske knjige, ki jo bodo razstavili v več mestili ZSSR v zameno za podobno razstavo sovjetske knjige, ki ho prirejena v Jugoslaviji. Na razstavi jugoslovanske knjige, ki bo odprta od 5. do 30. maja v Moskvi, od 13. do 22. junija v Leningradu in od zastopane najboljše izdaje vseh jugoslovanskih manjšin. Zveza jugoslovanskih založnikov že pripravlja to razstavo, ki bo vsebovala kakih 2500 knjig in revij. Razstava sovjetske knjige pa bo od li. do 17. julija v Beogradu. od 14. do 29. septembra v Ljubljani in od 6. do 15 novembra v Skopijo. dolgo razpravljalo o potrebi forme šolstva v skladu z novimi časi, ki terjajo čedalje večjo izobrazbo in usposobljenost vseh državljanov. Nedavno pa je odbor za prosveto in kulturo pri Zveznem izvršnem svetu izročil v javno razpravo načrt zakona o šolstvu, o katerem se sedaj razpravlja in ki bo po morebitnih popravkih, vnesenih na podlagi raznih predlogov, odobren še pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Načrt zakona o šolstvu je re. zultat dosedanjih izkušenj in vsestranskega proučevanja. Ne moremo sc tu spuščati x podrobnejšo obrazložitev posameznih členov osnutka zakona, ki urejuje šolstvo po modernih načelih visoko civiliziranega naroda, ker je snov preobilna. Želimo pa povzeti nekaj iz osnovnih načel zakona, po katerem dobiva šola neprimerno večji pomen, kot ga je kdaj koli imela. Šola mora v smislu -’ovega zakona postati osrednja družbena ustanova za vzgojo in izo- veku vse tisto, kar je potrebno za njegov osebni razvoj in za razvoj družbe. V drugem odstavku tretjega člena poglavja «Osnovna načela» piše : —- usposobiti mladi naraščaj, da s svojim delom, zasnovanim na sodobnih dognanjih znanosti in tehnike, prispeva k stalnemu razvoju družbenih proizvodnih sil. krepitvi socialističnih družbenih odnosov, naraščanju materialne blaginje in kulturnemu razvoju družbene skupnosti kot celote ter k osebni blaginji in sreči delovnega človeka. Peti odstavek istega člena pa pravi : — vzgajati mladi naraščaj v duhu bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov, v duhu zvestobe svoji socialistični domovini in njeni neodvisnosti, v duhu vsestranskega in enakopravnega sodelovanja ter vzajemnega podpiranja med narodi, v interesu miru in napredka v svetu, v duhu mednarodne n ib ljudi. Za vsestranski kulturni dvig državljanov Novi zakon zajema v šolski sistem vse možne oblike vzgoje in izobrazbe in ne samo obvezno šolstvo. Zato predvideva, da se «vzgajanje in izobraževanje izvaja v predšolskih ustanovah, osnovnih šolah, gimnaziji, strokovnih šolah, na visokih šolah in fakultetah in v delavskih in ljudskih univerzah ter drugih ustanovah za dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje». Pouk v šolah je brezplačen; s posebnimi predpisi se zagotavlja sposobnim učencem materialna pomoč iz družbenih sredstev. Ustanovljeni bodo občinski. okrajni in republiški skladi za pospeševanje šolstva, katerih sredstva naj služijo za podpiranje in napredek šol ter drugih ustanov za vzgajanje in izobraževanje. Omembe vredno je tudi. da posveča zakon posebno skrb dopolnilnemu izobraževanju in ol id a mosti delov- i izpopolnjevanju za odrasle lju- nili svojo pomanjkljivo šolsko izobrazbo. V načrtu zakona je rečeno : « omogočiti strokovno izobraževanje proizvajalcev zaradi strokovne usposobljenosti in strokovnih kvalifikacij, razširjenja in izpopolnjevanja strokovne usposobljenosti, kakor tudi pridobitev višje Usposobljenosti. vštevši tudi pripravo za izobraževanje na visokih šolah in fakultetah», ter «omogočiti državljanom, da po individualnem interesu, nagibih in potrebah razširjajo svojo izobrazbo na posameznih področjih znanosti, tehnike in kulture». Z uveljavitvijo novega zakona o šolstvu bo storjen prvi korak k ustvarjanju novega, vsesplošno izobraženega jugoslo-vanskega državljana in bo ob sodelovanju celotne družbe izginila vsaka sled zaostalosti in nepismenosti, ki je bila v stari Jugoslaviji tako razširjena. na in kampanola. Zdaj pa so v laboratoriju glasbil sovjetskega znanstveno - raziskovalnega inštituta za beleženje zvoka iz-delali električne orgle, instrument z več klaviaturami na katerem lahko igra vsak pianist. Nedavno so izdelali tudi električni pianino, ki je zelo bogat z zvočnimi akcenti in na katerem je moč izvajati najrazličnejše skladbe. Za ta instrument je bila napisana posebna sklad ha «Intermezzo». V Moskvi deluje ansambel, ki igra na električna glasbila. Ansambel nastopa na televiziji in na radiu, priredil pa je tudi že več koncertov. V ansamblu igrajo na električni harmonij V-8, električne orgle, ter-menvoks, električni pianino, e-lektrično harmoniko, na električno tamburico in harfo. Orkester šteje tudi dve električni kitari, kontrabas in bobne. Igrajo skladbe lahke in zabavne glasbe. di. ki bodo tako lahko izpopol- I zlasti v nekaterih predelih. l£c' y •i J J 110' A ■fi’ ..ir' Notranjost električne centrale z motorji Die-Sek ki obskrbuje vse sovjetsko oporišče Mirnij 113 Antarktiki z električno razsvetljavo ter s potrebno energijo za poganjanje raznih strojev in Za električno kuhinjo, ki služi za vse člane odprave. Iz električne centrale se pa odvaja tudi Potrebna toplota, ki ogreva vsa stanovanja, Rkladišča, delavnice in laboratorje oporišča *3ko da je življenje kljub velikemu mrazu še ar znosno. Sovjetski raziskovalci so na An tarktiki dosegli že nekatere uspehe, med kate-r’tni je najvažnejše odkritje orjaške ledene ^°re na področju Rossovega morja. Gora je .»'ga 89,6 km, široka 28,8 km in visoka 40 m. ° je verjetno največja ledena gora, kar so jih odkrili v tem stoletju. 7« štora ljudsko.narodna pripovedka je doma iz vzhodne šantungske pokrajine (Kitajska). Pripoveduje, kako so v starem fevdalnem sistemu smatrali žensko za trgovsko blago. Obenem tudi prikazuje, kako so se ljudje v tistih temnih daljnih časih ljubili in znali premagovali težave. ekoč je živel bogataš, ki je imel sina prvorojenca, katerega je neizmerno ljubil. Toda sin je že dolgo bolehal in mnogo slavnih zdravnikov ga je pregledalo, a nihče ga ni mogel ozdraviti. Končno so za nasvet vprašali še neko žensko, ki je bila v vasi znana kol čarovnica. Ta. je svetovala tako-le : «Poiščite vašemu sinu nevesto. Samo poročno veselje mn ho povrnilo ljubo zdravje.» Bogataš je sklenil poročiti svojega sina s hčerjo bližnjega posestnika. Takoj je sporočil njenemu očetu, da se mora poroka izvršiti v dveh dneh. Povabljenih je hi]o mnogo svatov. Najeli so godce. Poklali so nekaj prašičev m ovac. zidarji pa so na dvorišču postavili peči. Potem, ko so še okrasili rdečo nosilnico, s katero bodo šli po nevesto, so bili vsi na smrt utrujeni. Posestnik je bil zelo osupnjen, ko jr prejel sporočilo. «[n če fant umre?» je tarnal svoji ženi. «V tem primeru se naša hči ne bo mogla več poročiti. Njeno življenje bo tako uničeno. Toda. če odklonimo in če mladenič ozdravi, smo zopet na škodi. Zgubili bomo lepo priložnost poročiti našo hčer na bogato in poleg tega »i bomo nakopali novega in močnega sovražnika.» Slavolok devištva >»ii»i'»n*inii»n«ii»ii»iigii»n»N»iniirninii»ii»ii»iiiinii»inii«"'ll«t|lii»]iiinn»iitn»ii»it»n»ii»ii»inii«ininii»H»iiiii»i,»niii»N»ii«ii»iHM»riMi»ii»iiiii»Mi ii um i, einiiiiieiieni iiiimimi i i h (Kitajska pripovedka) si svoje ničvredno življenje kakor le je volja.» Nobeno mlado dekle ne želi umreti. Nesrečna nevesta se je zato vrnila v bogataševo hišo. Literarni večer V klubu tovarne Kompresor v Moskvi so imeli te dni literarni večer, posvečen jugoslovanskima pisateljema Ivu An-driču in Dobriči Čosiču. 1 vodno besedo je spregovoril sovjetski pisatelj Leonid Soboljev. Na večeru so govorili o Andričevem zborniku in romanu «Most na Drini» ter romanu Dobriče Čosiča «Daleč je sonce». Letala za prenos televizije Sovjetskim tehnikom je uspelo izkoristiti letala kot « leteča središča za televizijo ». ki prenašajo televizijski program med Bukarešto in Kijevom, letala so Spretni kamnosek je potreboval leto dni, j °I)remUena z antenami in V bogatih družinah je bila navada, da nihče od moških otrok ni nikdar vedel, kakšno bo dekle, s katero se bo moral poročiti. Fantje pa so se večkrat zaljubili v dekleta, ki staršem niso bila všeč. Zgodilo pa se je tudi. da je imelo dekle fanta in da starši niso o tem nič vedeli. Take stvari se tudi danes ponavljajo. Toda tokrat ni šlo prav natančno za tak primer. Starši dekleta, ki bi morala poročiti bogatinovega bolnega sina, so bili zelo zaskrbljeni in so se končno odločili za zvijačo. Poslali so v drugo vas zanesljivega moža. ki naj bi kupil deklico, katero bi potem poslali kot nevesto bolnemu mladeniču. S tem bi bila vsa zadeva rešena, naj bi ta ozdravel ali ne. Kot sužnja bi deklica spadala v del dekletove dote. Na določen dan se je pred njihovimi vrati ustavila rdeča nosilnica in k bogatašu so odnesli mlado nevesto-sužnjo. Toda v trenutku, ko je ta prišla do cilja, je ženin izdihnil. Bogataš je prebledel kot ovca. V veliki hiši je nastalo glasno žalovanje. Po vežah so sneli s sten raznobarvne svetilke. Rdeče trakove na trombentah so zamenjali z belimi in godci so zaigrali pogrebno glasbo. «Svatje so postali pogrebci. Mlada nevesta je od vseh najbridkeje ihtela. Vsi so mislili, da žaluje za mladim možem. Nihče ni vedel, da joče* zaradi usode, ki je iz nje napravila ubogo nesrečnico. Nekaj mesecev pozneje, kot je bila vedno navada, je morala nevesta na obisk k svojim «staršem». Bogataš pa je poslal k posestniku sla o sporočilom : «Če se bo vaša hči poročila, bosta obe naši družini zapadli v sramoto. Če bo ostala vdova, ji bom v znak njenega devištva dal zgraditi slavolok iz najlepšega kamna, ki bo še stoletja slavil njeno neomadeževanost. Najel bom spret-nega kamnoseka, ki bo na ugoden dan začel z delom.» Posestnik mu je blaženo odgovoril : «Poročena hči je kakor kozarec vode, ki ga i zliješ na ulico. Dokler bo živela, bo ostala član vaše družine, po svoji smrti pa posmrtni duh v vaši družini. .Čeprav bi ji bilo usojeno že bolj nesrečno življenje, je vendar ona plemenitega rojstva in moja hiša je ne bo nikdar zaničevala.» Poklical je k sebi sužnjo in ji rekel : «Če ostaneš pri bogatašu, boš dobro jedla in se oblačila v svilo. Če pa ne želiš tega, glej, lokaj imaš vrv in nož. Pojdi v mlin in uniči da je iz kamnoloma v skalnati gori izdolbel kamenje. Nato ga je moral ravnati in gladiti **e mn leto in dva meseca. V prvem letu je obraz mlade «vdove» zatemnel od žalosti, njen pogled je postal mrk in na vprašanja je malokdaj odgovarjala... Toda že naslednje leto je njena polt postala rožnata in bela. « Lepa je, kot češnjev cvet med lilijami.» je včasih kdo rekel. «Toda vdati sq mora v svojo usodo.» Drugi so spet pravili : «Poglejte v njene velike jasne oči. Kdo bi si mislil, da ima takšno življenje ! Sploh ni podobna na samevanje obsojeni ženski.» Slavolok devištva je bil zgrajen ob koncu tretjega leta. Dvigal se je pred bogataševo hišo. blizu glavnih vrat. Spredaj rdeče in zadaj zlato obarvan. je bil podoben veličastni molitvi. Jv bogatašu sp prihajali sarodniki, prijatelji in znanci ter mu čestitali. Bližal se je čas slovesnosti, na kateri bi se morala prikazati tudi zvesta vdova. Toda tistega določenega dne je ni bilo videti nikjer. Pregledali so hišo skoz glavna in skoz stranska vrata. Iskali so jo in jo klicali po vseh sobah, po vseh dvoriščih. Niso je mogli najti. Noč pred slovesnostjo je pobegnila z mladim kamnosekom. (Po reviji «Chine reconstructs» prevedel Sed. D.) sebnimi aparati za prenos programov. Kot piše list «Sovjetsko letalstvo» je takšen način prenašanja televizijskih sporedov zelo ekonomičen. Naj večje filmsko platno V Moskvi so slavnostno izročili namenu dvorano z na j večjim platnom cinerama. Ob otvoritvi so vrteli film «Velika j c moja dežela». Platno jr dolgo 27 in široko 11 metrov, v dvorani za 1200 gledalcev pa jc zaradi stereofonskega zvoka 120 zvo i ikov. PREJELI SMO: SI.OVANSKY PR E H LED. izdaja Slovanski odbor Češkoslovaške, leto XLIY - 1958. iter 3, Prag« DOMACI PROBLEMI I IV VESTI Uslužbenci Acegat se bodo uprli razdelitvi po kategorijah p o dolgem in razburkanem | sporu lanskega leta, ki se je zaključil s sporazumom od 28. maja 1957, so uslužbenci j Acegat in tudi vsi prebivalci f verjeli, da bo vsaj za dve ali tri leta v tem podjetju mir in da ne bo nobena važna zadeva skalila mirnega dela in rednosti službe občinskega podjetja. To prepričanje je bilo popolnoma utemeljeno, saj je samo ravnateljstvo, ob zaključku borbe, ki se je vlekla dve leti in se končala z 24-dnevno stavko, zahtevalo od sindikatov premirje, ki naj traja vsaj tri leta, da bi moglo mirno upravljati javne usluge. Toda kako je to, da so se zadnje čase odnosi med osebjem in upravno komisijo Acegat ponovno zaostrili? Odgovor je zelo preprost, a vsega obžalovanja vreden : podjetje ni spoštovalo pogodbe, ki je bila svobodno sklenjena preteklega maja. Ta Obvestilo otroškim vrtnaricam Vse otroške vrtnarice, ki želijo zasesti snplentska mesta v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1958-1959, morajo vložiti do 30. aprila opoldne na županstvu, soba štev. 32 v visokem pritličju, prošnjo na kolkovanem papirju 100 lir, opremljeno z dokumenti, ki jih predpisuje posebno obvestilo. Kopijo tega obvestila lahko dobe vsak dan od 9. do 12. ure v •obi št. 100 v II. nadstropju občinske palače. Referendum bo odločal o načinu nadaljnje borbe Odgovornost za prekinitev premirja pada na upravno komisijo pogodba bi morala sedaj po mnenju uprave postati ničvreden kos papirja in uslužbenci bi morali mirno sprejeti negativne posledice tega samovoljnega dejanja in se podvreči razlikovanj pogodbeni ureditvi. Zamisel, da ločijo osebje po raznih kategorijah je dozorela v upravni komisiji prav v trenutkih, ko je od sindikatov zatevala daljšo dobo premirja! Toda delavci Acegat nimajo namena ukloniti se takšnim u-krepom, zaradi tega je predvideti. da se bo začela še bolj od-ločna in ostra borba kot je bila lani, če vodstvo podjetja ne bo odstopilo od svojih nesmi-selnih namenov. Upravna komisija je sestavljena iz demokristjanov, socialdemokratov, republikancev in monarhistov, in — čeprav se sliši, da se skušajo nekateri izogniti odgovornosti -— vsi so enako odgovorni za mučno stanje, ki je ponovno nastalo v podjetju. Govori se, da se nekateri člani upravne komisije ne strinjajo, da se protivijo zamisli o razdelitvi osebja po kategorijah, toda te govorice so zelo dvomljive, kajti o tem nihče nič konkretnega ne ve. Sindikati v podjetju niso imeli nobenega namena skaliti mir v podjetju. To dokazuje tudi dejstvo, da so se v spoštovanju premirja večkrat izognili zaostritvi odnosov med nameščenci in upravitelji, čeprav so za to Pismo komunističnih parlamentarcev (Nadaljevanje z 2. strani) javnosti ne glede na izpade in Izbruhe, ne glede na molk drugih sektorjev demokratične javnosti. Komunistični poslanci hočejo v tem svojem pismu poudariti, da je Srebrničeva tradicija — njihova tradicija in da bodo po poti, po kateri so doslej hodili. nadaljevali tudi v bodoče, ker se zavedajo odgovornosti pred svojo partijo, pred načeli demokracije in svobode, ki velevajo dosledno obrambo pravic manjšin, slovenske manjšine še posebej. Tega se zavedajo tudi zato, ker je borba za pravice slovenske manjšine obenem boj na poglobitev in utrditev bratskih vezi med Slovenci in Italijani, t. j. predpo. goj za konstruktivno delo in življenje v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina, za razvoj prijateljskih vezi med Italijo in Jugoslavijo. kar je velike važnosti za mir v tem delu Evrope, predvsem za mirno in uspešno življenje na vzhodnih mejah ; istočasno tudi za razvoj tistih vsestranskih in medsebojnih italijansko - jugoslovanskih stihov. v katerih je podlaga tudi za nemoteno življenje Sloven- vsak glas več za KPI tudi glas več zato, da bo v novem italijanskem parlamentu sedel na komunistični listi izvoljen slovenski poslanec. To zadnje dejstvo je najboljši dokaz, kako KPI skrbi za vaša hotenja in pravice, kako je KPI ostala zvesta svojim tradicijam, t.j. tradicijam Srebrniča, borbe proti fašizmu, za demokracijo in svobodo v duhu republiške ustave. Obveze kandidatov KPI Zvesti tradicijam Srebrniča V lem duhu se komunistični poslanci obračamo do vas Slo-vencev s priporočilom, da se obrnite do nas za vsako zadevo, ki jo imate, s predlogi, nasveti. pripombami, kritikami, željami. Napravili bomo, kar je v naši moči, da vam pomagamo. V trenutku, ko je zakonodajna doba zaključena in se bliža- jo z naglimi koraki volitve, zavedajte se slovenski volivci, da je tudi od vas odvisno, kako se bodo stvari uredile v Italiji. Vi veste, da nimate kaj pričakovati od vladnih strank, ki niso do sedaj za vas ničesar napravile in so celo dopuščale protislovenske gonje; prav tako nimate kaj pričakovati od tistih •kupin ki se k demokristjanom nagibljejo in so do danes zaradi protikomunizma pozabile na vaše konkretne in vsakdanje probleme. Zavedajte se. da je V tem duhu se KPI in njeni kandidati obvezujejo, da se bodo v korist Slovencev odločno zavzemali : — za enakost z ostalimi dr. žavljani glede političnih in državljanskih pravic ter pri dobivanju služb in izvrševanju poklicev, glede uporabe materinega jezika — tudi s pravico do lastnega tiska — kulturnih, socialnih in športnih organizacij, otroških vrtcev, osnovnih sred-njih in strokovnih šol s poukom v materinem jeziku in z enakostjo v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste in brez o-vir nacionalnemu značaju učencev; za svobodno posluževanje materinega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Javne listine, vključno razsodbe sodišč morajo imeti tudi prerod v materinskem jeziku. Isto velja za uradna obvestila in uradne proglase; — da bodo napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic tudi v slovenščini v tistih volilnih enotah in občinah Tržaškega ozemlja, kjer sestavljajo Slovenci vsaj četrtino prebivalstva ; — za gosopdarski razvoj slovenskega prebivalstva, kar se mora zajamčiti s pravično razdelitvijo finančnih sredstev. Zato so ne sme izvršiti nobena sprememba mej osnovnih admi. nistrativnih edinic z namenem, da se ogroža etnični sestav enot. Upamo, da boste naše prismo ugodno sprejeli in da bomo od vas dobili vsestransko podporo v naši skupni pravični borbi. Vodstvo bivše poslanske skupine imeli nešteto razlogov. Toda sedaj je prišlo v podjetju do takšnega položaja, da se ni več mogoče izogniti agitaciji, ki jo je samo podjetje izzvalo. Nemščenci podjetja so na svojem zborovanju 9. t. m. odločno izrazili svoje stališče, ki se nikakor ne sklada s stališčem vodstva, in to stališče bo verjetno potrjeno z referendumom, ki ga bodo te dni izvedli in s katerim bodo pooblastili sindi kate, da začnejo akcijo za zaščito njihovih pravic. Uslužbenci Acegat so odločeni braniti gospodarski in pogodbeni polo. žaj, ki so si ga priborili z dolgo enotno in trdo borbo ter velikimi žrtvami. Podpihovanje k sovraštvu "17 zadnji številki «Katoliške- j 1 ... u:i„-------1 ga glasa» je bila pod «Ma-čkovlje» notica, ki nas sicer ni presenetila (kajti v tem listu smo podobnega vajeni), vendar bi radi opozorili na laži in podpihovanja k sovraštvu ter k protikulturni dejavnosti, ki jih notica vsebuje. Predvsem: mladinci prosvetnega društva smo organizirali dramsko skupino h kateri smo povabili vse mladince z vasi, ki jih dramatika veseli. Le neka* ri se niso odzvali ter se izgovorili, da bodo še premislili. Vsekakor je bil dobrodošel vsakdo, ki ima veselje in voljo do kulturnega dela. Kar se «fratelance» tiče, bi bilo lahko farizej a.pisca Katoliškega glasa v globino duše sram. Mislimo da ga ni zavednega Slovenca, ki bi se ne razveselil sodelovanja vseh dobromi-slečih vaščanov in to še posebno na kulturnem področju. Dolžnost vsakogar je da tako delovanje podpira, da podpira prijateljstvo med ljudmi, ne glede na politično gledanje. Na-tolcevanja, da se bo sovraštvo Odgovor mladinca iz Mačkolj “Katoliškemu glasu „ ob priliki spet povrnilo, ker so pridobljeni mladinci le «omreženi od komunistične stranke», je tako za lase privlečeno, da se mora vsakdo s pomilovanjem ozreti na omenjenega bednega pisuna. Prepričani smo, da bo kulturno delo v naši vasi vedno bolj cvetelo ter pritegnilo k sodelovanju še one mladince, ki so danes morda zaradi vpliva raznih hujskačev še v negotovosti, a bodo pozneje le spoznali, da vršimo s kulturnim delom na vasi veliko vzgojno nalogo. Spoznali bodo, da smo prinesli s svojim delom v našo vas slogo ter dvignili moralo in narodno zavest. Nadaljevali bomo z vajami ter v kratkem dokazali kaj znamo. Vsi oni pa, ki bodo skušali našo dejavnost ovirati, bodo osamljeni in ljudstvo se bo z gnevom obračalo od njih. Mladinec Položaj v ladjedelnici Sv. Justa še ni dokončno rešen ♦ ♦ Svojevrsten poseg sindikatov Stavka v tovarni “ Italcementi „ ’yj’ ladjedelnici Sv. Justa se je bela stavka ob koncu prejšnjega tedna končala. Začasna rešitev pa ni prišla s Strani delodajalca, marveč s strani obeh sindikalnih organizacij, ki sta se obrnili na predstavnike francoske družbe, lastnice ladje, katero sedaj končujejo v ladjedelnici, in od njih dosegli izplačilo 15 in pol milijona lir proti jamstvu, da bodo delavci čimprej ladjo končali in izročili. Tako so delavci prejeli izplačilo zaostankov in se tudi nemudoma lotili dela, da izpolnijo obvezo Sindikatov. Vendar pa s tem še ni rešen položaj v ladjedelnici, kajti po izročitvi francoske ladje, bodo ostali delavci križem rok, če ne bodo medtem vladne oblasti, kot smo zadnjič poročali,' dovolile izplačila že vloženega denarja za gradnjo štirih indone- zijskih ladij. Vse je torej odvisno od vlade, ki je doslej dokazala kaj malo zanimanja za težave te tržaške ladjedelnice. Včeraj je bila proglašena '8-uma stavka v tovarni «Ita-cementi» v Žavljah. Stavko so v vsedržavnem okviru proglasile vse sindikalne organizacije, ker so delodajalci pri pogajanjih za novo delovno pogodbo odklonili sleherno zahtevo delavcev. Čeprav se ie proizvodnja v tem sektorju zadnja leta povečala,-nočejo zastopniki delodajalcev ničesar slišati o povišanju mezd, znižanju delovnega urnika od isti plači in drugih izboljšanjih, ki jih zahtevajo delavci. Zato se bodo delavci, ki imajo zelo težke pogoje dela, odločno in enotno borili, dokler ne bodo industrijci popustili in sprejeli njihove zahteve. Zaenkrat se bo stavka zaključila danes zvečer, pozneje pa, če ne bo s tem nič doseženo, se bo agitacija zaostrila. Tudi v podjetju «Salda» sc ta teden stavkali, ker jim vod- stvo noče priznati izboljšanj. Agitacija se nadaljuje, ker protipredlogi delodajalcev i sprejemljivi. Sekcije na podeželju se morajo bolje zanimati za mladino 2 nano je, da je v ZKMI organizirane premalo vaške mladine, z izjemo Križa, Opčin, Saleža in še nekaterih vasi. Trditev, da če se mladini ničesar ne nudi, ta tudi ne čuti nobene potrebe, da hi se vpisala v organizacijo, je do neke mere pravilna. Res pa je tudi, da ima mladinec že neko politično podlago, če ima v žepu izkaznico, ki mu da zavest, četudi majhno, da pripada komunističnemu gibanju. To zavest bo na primer izkoristil prav v trenutku, ko bo volil, in bo zato oddal svoj glas naši partiji. Pomanjkanje voditeljev Nekateri naši krožki nimajo določenega delovanja in to zato, ker so člansko maloštevilni in, kar je glavno, nimajo potrebnih voditeljev. Tu pa je dolžnost sekcijskega komiteja, da nudi svojo pomoč. V nekaterih vaseh obstaja celica, ni pa organizacije komunistične mladine, čeprav je ta druga leta obstajala, kot je primer Prose-ka. Politično neorganizirana mladina postaja brezbrižna do vsakdanjih problemov, pade lahko v roke drugim političnim silam, ki razpolagajo z raznimi sredstvi s katerimi privlačijo mladino, in se tako oddaljuje od socialističnih idealov. Taka mladina se ne udejstvuje niti na kulturno-prosvetnem področju. Dolžnost vaških sekcij je, da popravijo to napako. Naša partija se mora stalno obnavljati in pomlajevati in zato mora imeti svojo rezervo, to je komunistično mladino, iz katere lahko črpa svoje nove, mlade moči. Evo zakaj se mo- P- Važnost včlanjevanja v ZKMI Nekaj predlogov za poživitev mladinskega delovanja rajo naše sekcije po vaseh odločno zanimati, da se v vasi ustanovi krožek k runistične mladine. Nekateri trdijo, da bi krožek komunistične mladine imel vlogo cepitve in razdiranja enotnosti, ki obstaja med mladino po vaseh. Ta trditev je skrajno nepravilna. Po vaseh res ne obstajajo več razprtije prejšnjih let, vendar mora prav krožek imeti vlogo enotnosti, ker v svoje delovanje ne vključuje samo člane, temveč vso mladino. Te se pa zgodi primer, da se mladina sama združi v neko zvezo, ki ima samo namen zabave in razvedrila in ni pod vplivom nobene politične sile, je prav, da so komunistični mladinci — res organizirani v ZKMI in ne samo po mišljenju komunistični — prvi v takih zvezah. Saj je dolžnost slehernega komunista, da je prisoten povsod, da se ne izolira in da širi med vsemi plastmi prebivalstva komunistično ideologijo. Obstoj mladinske komunistične organizacije je tudi v interesu sekcije same, ker ji je neogibno potrebna pomoč mladine pri raznih akcijah, prireditvah itd. ki so na dnevnem redu Mladina se namreč vedno navdušuje za takšno delovanje. Seveda je treba mladini tudi nekaj nuditi, ji najti primeren sedež (ki je prav gotovo dober činitelj za udejstvovanje), jo usmeriti na prosvetno delovanje. Sedež pa ne sme biti edini pogoj, ker v tem primeru vse za- organizirati izlete tudi v bližnjo okolico, razna krajevna športna tekmovanja itd. Če maloštevilnost krožka vpliva negativno na vse delovanje, se šibkejši krožek lahko združi z močnejšim. Tako se lahko Nabrežina, Salež in Prosek združijo s Križem, Repentabor z Opčinami, vasi dolinske okolice z Dolino. To je dober izhod. Paziti je treba tudi na izbiro voditeljev, ki morajo i-meti čim več vpliva med mladino in biti moralno solidni. Novo tekmovanje Sekcije naj zato postavijo čimprej na dnevni red vpisovanje mladine v ZKMI. Naša federacija je razpisala novo tekmovanje med krožki glede vpisovanja in rekrutacije. Na delo torej ! Le organizirana mladina bo sledila socialističnim idealom, bo ostala narodno zavedna in bo delovala v duhu medsebojnega prijateljstva, kar je ena izmed glavnih postavk naših borb. ah,- spi. Treba je iskati druge poti: ko bo šel na volišče. Počastitev spomina openskih talcev in vseh padlih za svobodo T7 nedeljo se strelišču Širjenje “Dela,, je važna volilna naloga stopamo v živo volilne kampanje in naš list se je temu primemo že prilagodil. Kot so tovariši lahko že opazili, objavljamo vedno več prispevkov, ki se tičejo tega važnega dogodka v političnem življenju našega področja. Še bolj pa bo v prihodnosti naš list obravnaval osnovne probleme naše borbe. objavljal bo navodila, ki bodo tovarišem koristna v njihovem vsakdanjem delu za pridobivanje volivcev, a tudi važna pojasnila, ki bodo slovenskim volivcem pomagala, da se pri volitvah pravilno usmerijo in ne zapravijo po nepotrebnem svojega glasa. To se pravi, da bo naš list napravil vse, da bi Slovenci poslali v zbornico tovarišico Bemetičevo. ki bo edina predstavnica naše manjšine v italijanskem parlamentu. Zaradi tega je potrebno, da se za vsako številko «Dela» organizira izredno širjenje, po točno določenem načrtu sekcij v mestu in na deželi, ter terenskih in tovarniških celic ; to velja tudi za «Lavoratore». Potrebno je, da pride naša propaganda do čim večjega števila volivcev na organiziran, nadroben način. Če s posebnim delom širimo naše letake in drugi propagandni material, se moramo tem bolj truditi z «Delom», ki ga lahko smatramo za svežem letakov, za najbolj učinkovito sredstvo s pomočjo katerega seznanjamo volivce z našim programom in našimi cilji v teh volilni kampanji. Nekatere sekcije so dobro ra-zmnele važnost širjenja naših tednikov in so že začele z do- Vsak izvod več, ki ga oddamo, je lahko glas več za našo listo brini delom, druge sekcije pa še vedno smatrajo, da je položaj normalen in ostajajo brezbrižne tudi če se zgodi, da kakšen teden prodajo manj izvodov kot ponavadi, To se ne bi smelo dogajati. Vsaka sekcija, celica in vsak tovariš se mora zavedati, da je širjenje našega lista važno volilno delo, ki mu je treba posvečati vso skrb. Zato pozivamo vse raznašalce in vse tovariše, naj dobro uporabijo Delo, bodisi kot list, ki jim pomaga pri organiziranju in usmerjanju volilne kampanje bodisi kot nenadomestljivo orodje za razgovor z volivci. Imejmo v vidu, da vsak izvod «Dela» več, ki ga prodamo, lahko predstavlja glas več za našo listo. Poziv godbe “Rinaldi,, Z ozirom na bližanje delavskega praznika 1. maja vabi odbor godbe «Rinaldi» bivše člane in vse, ki bi se morebiti radi vključili v godbo, naj se udeležijo vaj vsak torek in petek ob 20. do 22. ure v ulici Del Rivo št. 10. je na openskem zbrala množica antifašistov in demokratov, da počasti spomin 71 talcev, ki so jih pred 14 leti nacifašistični krvniki ustrelili iz represalije. Svečanost je otvoril domačin Lado Bratoš, spomin padlih pa je najprej počastil tov. Franc Štoka, ki je dejal, da se žje tradicionalno zbiramo na tej krvavi zemlji, da počastimo 71 trpi. nov, ki so darovali svoje življenje za svobodo človeštva, do-čim se je eden rešil izpod trupel svojih tovarišev in je potem neustrašno nadaljeval svojo borbo proti sovražnikom človeštva. Temu zgledu moramo slediti tudi mi in se združeni Slovenci in Italijani zoperstavljati vojnohujskaškim silam, da bi se stari časi nikoli več ne vrnili. Za njim je spregovoril dr. Bruno Pincherle, ki je opisal openski zločin, kjer so umorili 71 antifašistov za 7 Nemcev, ki so umrli pri atentatu v kinu na Opčinah. Posegel je v mislih nazaj v našo krvavo zgodovino, tja od prve fašistične žrtve, mlade-aa Hrvata Gortana do 4 bazoviških žrtev in dalje do neštetih drugih žrtev nacifašistične vojne, kjer so se borcem slovenske In hrvatske narodnosti pridru- žili italijanski borci in skupno prelili svojo kri za svobodo in boljše življenje. Njihovemu nauku moramo slediti in nadalje, vati njihovo obvezo za socialni napredek, brez katerega ni življenja. Slednjič je spregovoril tov. Dušan Lovriha, ki se je spomnil grozot in barbarstva druge svetovne vojne, spomnil se je pad-lih, ki jih danes proslavljamo in vseh ostalih, saj ni vasi kjer ne hi bilo spomenika, ki nas spominja padlih za svobodo svojega naroda in za boljše in mirno življenje človeštva. Pada-li so v svesti si, da bodo drugi nadaljevali njihovo delo in v lem duhu prisegamo, da bomo ostali zvesti idealom za katere je dalo življenje toliko plemenitih borcev, Slovencev in Italijanov. Po govorih so prisotni z eno-miritnim molkom počastili spomin padlih žrtev. Intervencija tov. Burla v vsedržavnem svetu (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarski načrt za Trst. Toda Tržačani so takoj razumeli, da gre za propagandistično volilno potezo in da ukrepi ne zagotavljajo pogojev za gospodarsko obnovo Trsta. Vladni načrt sploh ne upošteva osnovnih zahtev za razvoj prometa, za okrepitev tržaškega pomorstva, ojačanje industrije IRI, ki je hrbtenica industrijskega aparata na našem ozemlju. Vladni načrt niti ne omenja proste cone. Zato je to neorganičen in nepopoln načrt, povsem nezadosten in poleg vsega tudi zavlačuje rešitev osnovnih problemov. Naša partija je tista, ki nakazuje pot rešitve gospodarske krize. To pot nakazuje z našim programom, ki smo ga sestavili in o njem razpravljali na gospodarski konferenci naše federacije in predložili prebivalstvu. Podčrtal smo, da je la načrt uresničljiv če bomo ime. li v Rimu drugo vlado, če bo poražena KD in če se bodo uveljavile sile napredka, prav posebno naša partija, ki je v Trstu kot v vsej deželi poglavitna, najbolj borbena in najmočnejša sila opozicije Teritorialna avtonomija, integralna prosta cona, razvoj mednarodnega prometa, vzpostavitev tržaškega trgovskega brodovja, okrepitev naše industrije, so stebri organičnega načrta za obnovo Trsta, ki jih postavljamo v središče našega volilnega programa. Za ta program se bomo borili in borili se bodo naši kandidati, ki so bili izbrani preko širokega demokratičnega posvetovanja na. šib partijskih organizacij. Pri tem posvetovanju se je še okrepila enotnost partije, potrdila se je zvestoba proletarskemu internacionalizmu, bratski enotnosti med Slovenci in Italijani. Ta duh in naiela izraža Kata naših kandidatov. Poleg tovariša Vidalija, nosilca liste, ki ga delavski razred in tržaško prebivalstvo dobro pozna zaradi njegove borbe za demokracijo in socializem in njegovega delo-vanja v Trstu, je tovarišica Marija Bernetič, vredna predstavnica Slovencev, žena za katero je delavsko in komunistično gibanje Trsta ponosno, da jo ima v svojih vrstah. Naši tovariši so vsi mobilizirani. Gremo na volitve z navdušenjem in zavestjo, da imamo program, ki izraža najbolj občutene težnje tržaškega prebivalstva. KD računa na teh volitvah na Trst. V naše mesto so že prišli, imeli so zborovanja ali «inšpekcije» Fanfani, Rumor, Gedda, Taviani, Cassia-ni, ki so prišli s celo vrsto podtajnikov. In na Trst računajo tudi drugi. Prišel je tajnik PRI Reale, te dni prideta Saragal in Malagodi. Vsi skušaj«... osrejiti Tret, ki j« žrtev pogubne politike prav teh ljudi. Vsem tem bomo dali odgovor, ki ga zaslužijo. Dali ga bodo — in mi si bomo za to prizadevali — tržaški volivci s tem, da bodo volili proti KD in njenim prijateljem, da bodo volili za novo zunanjo in notranjo politiko, za vlado, ki bo sposobna privesti Trst v fazo gospodarske obnove, v demokraciji in miru. Trst je dal, kljub fašističnim škvadram in svobodomornemu režimu, dober doprinos na volitvah v letih 1921 in 1924. Prepričani smo, da bodo delavski razred in z njim Tržačani, ki v teh letih občutijo na svo-jih ramenih žalostne posledice demokristjanskih vlad, volili, da bi se razmere v Italiji in Trstu končno spremenile. Tržaški komunisti bodo zastavili vse svoje sile zato, da bo beležila KPI v tej tako važni bitki, dober uspeh tudi v Trstu. ZA TEDEN DNI » mm Sobota, 12. - Saba, Nedelja, 13. - Ida, Jarmi! Ponedeljek. 14. - Justin, Torek, 15. - Helena, Le Sreda, 16. - Benedikt, BI»' gojka Četrtek, 17. - Rudoll, RuS1 Petek, 18. - Apolonij, Mirt RADIO ODDAJE SOBOT A : 13.30 Zzbsj glasba - 14.45 Operetna U zija - 18. Oddaja za nalij še: Drago Petkovšek: «J» in Metka». Igrajo člani odra - 21. Dramatizil zgodba: Saša Martelanc: tator za eno noč». Igrajo [ ni Rad. odra NEDELJA: Kmetijska ja - 10. Prenos maše iz s tl ee sv. Justa - 13.30 Glasb^ željah - 16. Slovenski zb 17. Stanko Kociper: nje», drama v 3 dej. Dir ,. člani Rad. odra - 20.30 ZV» 0111 mozaik - 22. Nedelja v šp ' ■ 22.10 V svetu jazza. ®,6ti ; PONEDELJEK: 13.30 L3 hh j; melodije - 18.5-5 Vokalni '‘fona tet «Zarja» - 19.15 Hadijsk ^ niverza: Zemlja kot P*8 «Nastanek Zemlje» - 20.3^ Rossini; «Pepelka». opera C^n< dej. - 22.30 Milhaud: Violi rt>lte koncert št. 2. TOREK: 13.30 Glasba P°'Janši Ijah - 18.30 Pisani ballatiti ji radijski tednik za naj11 a še - 19. Veseli slovenski 4tr,n vi - 19.15 Zdravniški ved1) . 22. Novela: Boleslav P'»_ Obnovite osebne izkaznice Po zakonu ima osebna izkaznica veljavnost tri leta. Komur te dni zapade, naj jo čimprej . ! obnovi, da ne bi imel sitnosti, «Telovnik» SREDA: 13.30 Lahka e'A., - 18.40 Vokalni kvartet Vc, Da niča - 19.15 Sola in vzur0tid prof. I. Theuerschuh: *VaUja konski otroci» - 21. Ivan '|edn0 man: «Testament», drama 'k)cj i dei. Igralo člani Rad. cA 22 45 Ravel: Španska raip0-j ČETRTEK: 13.30 priUuf8Ve-ne melodve - 18.50 Slove! Nj samospevi - 20.30 Oj meWerox do melodije - 21. Iz art>ko ra kriminalne vede: «Balisti!)!^ ^ 21.40 Slovenske narodne* , smi - 22. Mnenja prete! k e_v in sedanjosti: «Simon GrtT. Scb čič ali zgodba o nerazvit 1 p niu». lp.lšo PETEK: 13.30 Glasba P» lozic liah - 18. Koncert violi1 ho s Renata Giangrandiia. ..pri iti v, viriu -Arietta Eggmann - j ijst „ Slovenski motivi - 20.30 retn?. nemška glasba - 21^ ’ motnost in prireditve v T|. J)1- - 21.1-5 Velika dela sIaYah mojstrov - 22. Dante Alig^Ubje Božanska komedija: Pekel,ttter Spev. ‘li d( 6keg tta li.sp Slovensko narodu , ,,; gledališče ■ v Trstu U V sobolo 12. t.m. ob uri pri Sv. BARBARI DANILO GORINŠEK: Rdeča kapica^ vesela pravljica v treh dejanjih . ______________ Glasbena Matico ------ Trst--- V nedeljo 13. aprila 16. uri v Avditoriju in Zabavni popolda^ Sodelujejo: «Veseli pl*11,,] šarji», pevski duet in W, morist Lojze Kožar Ljubljane. Vabila so na razpolaf1 * v Tržaški knjigarni, ulif’ ; Sv. Frančiška fon 37-338. Ponovitev ob Boljnncu. 20.30 K I N Opčine Sobota, 12 apr.: «Velika borba» (La grande c°j. b.f'1'!; da); barvni cinema5' }, r'Č film RKO. Nedelja, 13. apr.: se ponov Ponedeljek, 14. aprila: se t v.. novi. Torek! 15. apr.: «Teto, mrlič ki govori» (Tot6 - morto che parla). Sreda, 16. apr. (La tenda nera); Rank film. Četrtek, 17. apr.: se ponov" Prosek «Črni bari Sobota, 12. apr. ob 19.30: 4,1» kopana pištola» (La P: ......- -, "kr, la sepolta); film MO1 “d l, ''D !-;n !N v$ Nedelja, 13 apr. ob 16. uri' ^ f ponovi. Ad ' tl Ih Sreda. 16. apr. ob 19.30: t ,f)t|)K dekleti in mornar» i. v< e un marin6 iht, ragazze Ulm M.GM.