Stev. 23. V Ljubljani, t soboto, dne 28. lannarla 1911. Leto XXXIX = Velja po pošti: = Z-j oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celu leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt lota „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— T upravi projeman raesečno K HO Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 nun): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat ... • n 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvTsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja := vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Iti" Drednifitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. itn Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravulškega telefona št 188. Današnja številka obsega 14 strani. Deželni slovar na Belokranjskem. SHOD V METLIKI. V nedeljo dopoldne se je vršil v Metliki sijajen shod, ki ga jo priredila belokranjska »Kmečka zveza«. Obširna dvorana konsumnega društva je bila prenapolnjena tako, da so morali ljudje na stopnjicah stati. Navzoči .so bili vsi župani metliškega okraja. Tudi iz Črnomlja jih je prišlo lepo število; mecl drugimi okrajni glavar Domicelj. Na shodu je govoril svojim volivcem dež. glavar pl. Šuklje in dež. poslanec Matjašič. Zborovanje je vodil načelnik »Kmečke zveze«, lokviški župan Mihel-čič. Deželni glavar živahno pozdravljen od svojih volivcev, je govoril eno in pol ure, premnogokrat prekinjen od burnega pritrjevanja zbranega občinstva. Vodilne misli njegovega govora so bile sledeče: Belokrajina je od Boga bogato obdarovana zemlja in jo je prištevati med rodovitne kose slovenske zemlje; in vendar ta zaostalost, odkod? Deloma je to posledica' zemljepisne lege; Gorjanci so bili in so še. ovira za promet z ostalo kranjsko deželo in z za-padom, kamor gravitirajo vsi pridelki Belokrajine. Deloma je pa ta zaostalost posledica, škandalozno slabe državne uprave; vsak uradnik se je tresel, če je začul glas, da pride v Črnomelj in delal jc vsak z vsemi štirimi na to, da kmalu odide. Da ni v takih razmerah uradništvo za kulturo Belokrajine imelo one brige, kakor bi jo moralo imeti, je umevno. Toda te razmere so se v zadnjem času zboljšale. A sedaj je tega že 30 let, odkar ovira ugodni razvoj Belokrajine nesrečna Amerika, ki je rakrana, na kateri boleha belokranjsko prebivalstvo. Govornik dokazuje }>ogubnc posledice tega. večnega izseljevanja in ga primerja stalnemu odtoku najboljše krvi. Tako je, pravi, kakor bi se živemu človeku venomer puščalo. Naravna posledica, je, da mora tak organizem shirati. Kako izseljevanje ustaviti? S prepovedjo in zakoni se ne da tukaj nič doseči. Kvečjemu se da one, ki še niso vojaški službi zadostili, na ta način ustaviti. Ni tedaj druge pomoči, kakor da doma ustvarimo take pogoje, ki bodo dali Belokranjcu doma. delo jn kruh. Govornik kaže na sosednjo Nemčijo. Tam so se v letih 1840.—1860. ljudje kar trumoma v Ameriko selili. LISTEK. T. F. Mirov: Sin. Zgodovinska povest iz IX. stoletja. I. Tih večer je bil. Jasno so gorele zvezde nad dolino. Nad gozdom na hribu jc stal mesec in lil v dolgih pramenih skozi odprto okno v kočo. Pred kipi bogov je 1lel mal žrtvenik, iz katerega se je razširjal prijeten vonj. »Torej greš tudi ti ž njimi /« »Tudi!« Vesela je bila njegova duša. kakor da bi se vrnil iz boja zmagoslaven. Zasanjal jc otroške sanje o daljnih, skrivnostnih deželah, zakletih kraljičinah, gradovih in vitežki ljubezni. In porodilo se je veliko hrepenenje, da bi videl ta svet, kakor na dlani. »Bojan, kaj ne, tla ne bodeš slušal tiste hinavce in bogokletnike?« Podprl je glavo in se zamislil, čemu mi pravi to? Kaj mene brigajo njih sladke besede? Ali ne ve, da sem zvest pristaš našiti bogov? »Saj me ne poslušaš!« Sklonila se je k njemu in mu izgledala v oči, dandanes pa gre. izmed Nemcev v Ameriko le trgovec in tehnik; kmetu in obrtniku pa Amerika še na misel ne pride, znamenje, da se jim doma dobro godi. Tako jc treba tudi Belo-krajini preskrbeti ugodne pogoje, pod katerimi more dobro gospodarstvo uspevati. In tega dela se je lotila Slovenska Ljudska Stranka, ki je dobila ' večino v deželnem zboru in odboru, z vso vnemo. Česa je torej treba Belokrajini? Cest, vodovodov in železnice. O cestah govornik tem lažje pove svoje mnenje, ker je bil prvi med politiki na Kranjskem, ki so v parlamentarnih korporacijah dvignili svoj glas za absolutno potrebo z boljšat i cestno omrežje. Že leta 1883. je stavil predlog, s katerim sc je vlada pozvala, preložiti strmo cesto med Novim mestom in Metliko. In v istim' je bil že leta 1886. preložen najhujši oddelek le ceste; ali vlada je pri tem slabo postopala; namesto, da bi z enim mahom izvršila celo cestno korekturo, dela že 25 let na tej cesti in še danes ni korektura izpeljala do Metlike. Tako se vsled nespametnega ravnanja ni dosegel oni gospodarski uspeh te cestne zgradbe, kakor bi se lahko, ako bi vlada svojo dolžnost storila. Sedanji deželni odbor je pa v minulem letu vzel v delo okrajne ceste okoli Metlike in pa one cestne, zveze, kj so potrebne za od drugega sveta popolnoma ločeno poljansko dolino \ črnomaljskem okraju in te zgradbe bodo v kratkih mesecih dovršene. Sc več, deželni odbor z uspehom dela na to. da bo (udi državna tjjprava iz državnih sredstev prispevala 1< stroškom neeraričnib cestnih zgradb in preložitev. Le tako bo mogoče preložiti n. pr. tisto monstrozno občinsko cesto, ki drži iz Vinice preko Preloke na Adlešiče in jc (ako strma, da onemogoči sedaj vsak živahen promet. Vodovodi! Velikokrat, .pravi govornik, sem prehodil belokranjsko ravan v vročem poletju in kolikorkrat sem žejen prosil vode, tolikrat so mi odgovorili: vina. kolikor hočete ali vode nič! Kaka muka, kaka gospod, škoda je, da trpi Belokrajina na. pomanjkanju vode. Belokrajina bi imela la.hko jako razvito živinorejo in bi še enkrat toliko ljudstva redila, ako bi ne bilo toliko nekultiviranega sveta. Deželni odbor tudi v tem pogledu ne drži rok križem; danes vam javljam veselo vest, da je zagotovljen vodovod za poljansko dolino. Te dni je prejel deželni odbor dopis od poljedelskega ministr- »Ne bodem jih!« »Spomni se na narod, ki ga izsesavajo oznanjevalci Kristove vere. Spomni se na očeta, ki so ga umorili v Kri-stovern imenu. Vsega tega se spomni, Bojan, ko te bodo hoteli izpreobrniti oni »blagovestniki«. Pogledal jo je v obraz, ves razora u, in čital skrb in dvom v njenih očeh. »Kaj me ne poznaš?« Črna slutnja je kakor gost pajčolan ovila srce stare Ziroslave. Poznala ga je: lahkomišljen in vihrav je bil zmiraj. a njegovo srce dostopno vsemu dobremu. Že večkrat so ga ji izkušali iztrgati, a ona ga je. zmiraj obvarovala. »Bojan, prisezi zvestobo našim bogovom !« »Čemu, mati? Saj sem jim zvest in tudi ostanem zvest!« »Prisezi!« Lipa pred kočo je zašumela, slavec je zapel. »Prisegam, mati!« Sedem jezdecev jc v prvi polovici leta 863. drvilo proti Bizancu. Votlo je odmeval topol konjskih kopil po Adrianopolski cesti. Narava je še snivala jutranje spanje. Zatrepetali so včasih iisti v hladnem jutranjem plšu. stva, s katerim se vlada zaveže, pri- | spevati za ta vodovod 107.000 kron. Nekoliko trda bo šla pri oskrbi metliškega okraja s pitno vodo. Nemogoče je namreč, da bi se oni vrelci iz Blatnika, s katerimi sc sedaj zalaga Črnomelj in Semič z vodo, uporabili tudi za. druge kraje. Preostajajo nam samo vrelci zgoraj v Žumberku, stoječi pod hrvaško upravo. Hrvaška vlada nam je te vrelce v porabo prepustila, ali predno se lotimo takega vodovoda, moramo natančno vedeti, ali.zadostuje količina vode. Ako bo pa merjenje teh studencev pokazalo, da ti studenci ne zadoščajo, nam ne bo drugega preostalo, nego z kolosalnimi stroški zajeti izvir krupskega potoka, dvigniti ga za par 100 metrov visoko nad Semič in ga odtod pustiti padati na izsušeno Belokrajino. Železnica. Kako so vas hujskali in begali, ko so v liberalnih listih dan-naclan trobili, da so poslanci Slovenske Ljudske. Stranke z železnico zavo-zili. Le par mesecev je tega, odkar je »Slovenski Narod« farbal svoje čita-telje, da sem jaz belokranjsko železnico zapravil. No, na take laži sem vajen pri tej gospodi. Ta sorta ljudi stoji prenizko zame, da bi reagiral na njih izmišljotine. Saj so tudi v voliv-nem boju med menoj in Mazzeletom pisarili v tistem svojem »Belokranjcu« o meni: nikar ne volite tega polomljenega starčka. In vendar, če bi danes vzel katerega tistih študentov, ki so list urejevali, v svoje roke, ne vem, če bi se mu dobro godilo pri tem polomljenem starčku. Lagali so Vam, da je po vodi splavala belokranjska železnica. Sedaj so pa podrobni načrti na vpogled pri vseh dotičnih občinah in zasigura.no je, da se bode še v tem poletju zasadila prva lopata in se bode tako dolgoletno hrepenenje Belokranj-cev po železnični zvezi slednjič uresničilo. Tudi v tem pogledu je storila. Slovenska Ljudska Stranka svojo dolžnost in jaiz kot njen zastopnik v polni meri. Toda, nadaljuje govornik, deželna uprava vam more ustvariti le pogoje za boljši obstanek; nekaj drugega, pa, kar je absolutno potrebno, vam pa ne more dati ne država, ne dežela, in to je energija, lastno sodelovanje, uporaba lastne moči. Govornik to na drobno izpeljuje govoreč o potrebi zboljšati vinarstvo, dvigniti sadjerejo in živinorejo. Treba bo tudi na to misliti, da se napravijo tovarniška podjetja; zlasti prostor med Metliko in Črnomljem bi bil zelo pripraven za sladkorno tovar- »Pri Svetovitu! Krasna polja, veličastni gozdovi!« je zamrmral sloki jezdec Bojan. Njegovo oko se je paslo po lepih bizantinskih poljih. Veter se je igral z njegovimi kodri. Nebo na vzhodu je zakrvavelo. Zbudilo se je solnce za gorami in prive-sialo na obzor. Kakor morski val je zavel zdaj pa zdaj hladen veter in rosne kapljice so zatrepetale lia zelenih listih v tisoč barvah in drsele druga za. drugo na prožni mah. Molče so jezdili dalje in kmalu dospeli pred adrianopolska vrata. »Pred despota Mihaela! Važno poročilo!« »Kdo ste?« »Poslanci Pastislavovi!« Začudeni so gledali Bizantinci na skoraj gole jezdece. »Kje smo?« Začudeni so se vprašali jezdeci. Nad mesto so pripluli solnčui žarki in ga zavilj v prozoren pajčolan. Le veličastna cerkev Ilagija Zofija je prodrla ta, pajčolan in stala mogočna nad mestom. »Devana! Ali sem v raju?« Zastrmel je Bojan nad krasnimi Grkinjami. Ustavili so se sredi trga pred mogočno palačo. Suženj jim je velel raz konj. no. Torej tovarne v Belokrajino; saj imamo premog in železno rudo. Poteni ne bo treba več domačemu ljudstvu prodajati svojih mišic, in svoje razsodnosti ameriškemu podjetniku, temveč izkoriščal jih bo na rodni zemlji. Koncem svojega govora se je bavit deželni glavar s političnimi vprašanji in izrazil svoje mnenje, da se sedanji položaj v državnem zboru ne da več vzdržati, in da bomo imeli najbrže tokom tega leta nove volitve. Za Belokrajino, pravi govornik, se ne boji. Saj mi ne boste to sramote naredili, da bi prišel mandat, ki ste ga meni poverili, kdaj v roke kakega liberalnega nerod-neža. In še eno besedo. Vašemu poslancu očitajo tisti »resnicoljubi« v liberalnih glasilih, da je prodal svoje prej liberalno prepričanje ter za to iztržil vzvišeno mesto deželnega glavarja.. Kaj je na tem? Res je, da sem se prišteval liberalni stranki kot študent in morda še prva leta kot mož do 30. leta svoje starosti. Potem sem pa hodil svoja pota, katera so me čemdalje bolj oddaljevala, od liberalnih nazorov. Iz-poznaval sem ljudi, izpoznaval sem celo plitvost, in oholost liberalnih nazorov in tedaj sem leta. 1900, ko je le peščica liberalnih volivcev v Novem mestu zahtevala od mene, naj podpišem liberalni program ter tako omogočim svojo soglasno izvolitev, takoj brzojavno odgovoril, cla. ne sprejmem ne mandata, ne kandidature. Kajti po mojem prepričanju voclijo načrti liberalne politike slovenski narod v pogin in v pogubo. Pristaš sem Slovenske Ljudske Stranke s polnim prepričanjem, da je njena pot. prava; kot pristaš te stranke vas prosim, ohranite mi svoje zaupanje in ohranite zvestobo načelom Slovenske Ljudske Stranke! Po govoru deželnega glavarja je govoril deželni poslanec Matjašič o novem občinskem volivnem redu, nakar je predsednik .shod zaključil. »Slovenska Straža." Obmejne Slovence moramo podpirati, saj oni stoje v vsakdanjem boju, da nam ohranijo materino zemljo slovensko. Ni pa bolj zatiranega naroda, kakor je naš. Zakaj? Sicer nas je. malo, a naše ljudstvo je telesno, duševno in nravno zdravo, bogatega uma in pridnih rok, zemljepisna lega naše domovine pa tako ugodna, da nam je usojena po tisočletnem zatiranju in trplje- Kmalu so stali pred carjem Mihaelom. »Kriste z vami! Kaj vas je privedlo k meni?« vStopil je eden jezdecev naprej, pokleknil preden j in mu poljubil ametiste na pozlačenih čevljih. Nato je zopet vstal. »Jasni, velmožni car! Tvoj prijatelj in naš gospod, Rasti-slav, po božji milosti knez Moravanov, te prosi, da bi poslal neka j blagovestni-kov njegovemu narodu. Mnogo ozna-njevalcev svete vere je prišlo k nam, iz Nemčije in iz Italije. A križ — križ, ta jim je bil le pripomoček, da bi nas pod-> jarmili. Da, s križem v levici in z mečem v desnici so sejali razdor med mojim narodom, razdor — njih blagovest. Zatorej, o velmožni car, pošlji nam ti blagovestnikov, ki nam bodo oznanje-vali sveto vero v našem milem jeziku, z ljubeznijo \ srcu, ne z mečem v roki . . .« Razgrel se je stari Moravan Miro in stiskal pesti. U koncu se je malo pomiril. Despotovo četo, od začetka temno, sc jc zopel zjasnjevalo. Odgovoril jeginjen: > »Da, da! Obljubljam vam dobrih blagovestnikov, ki vam bodo oznanje-vali sveto vero v vašem milem jeziku!« nju krasno bodočnosi in svobodo. \rnš majhen narod bo velik narod, ker je to zaslužil s svojim trpljenjem. In sedaj divja najhujši hoj, odločitev za našo bodočnost. Vse moči, ki sovražijo naš narod, so se združile k skupnemu napadu. Proii združenemu tujcu združimo svoje moči! Kdor je pravi Slovenec, je podpornik Slovenske Straže-;! V pol letu svojega obstanka je storila mnogo, mnogo rešila, marsikatero postojanko utrdila, slabotne okrepila,omahljive navdušila, zaspane vzbudila. Ni pa še vse ljudstvo vzbujeno, ni še vse utrjeno, na stotine obmejnih postojank je še v najhujši nevarnosti. Zato: Ljudstvo slovensko! Do zadnjega moža in žene, do zadnjega fanta, dekleta in otroka, vsi v vrste »Slovenske Straže«. Delu za domovino posvetite svoje duševne in telesne moči, svoj prosti čas in denar. V delu je rešitev! V žrtvah je prava ljubezen! Brez žrtev ni zmag! Na. delo! 1. Ustanavljajte nove podružnice »Slovenske Straže«! Kaj ni v vsaki fari 20 Slovencev, ljubečih svojo domovino, ki bi žrtvovali na leto 1 K za njeno rešitev. In toliko Slovencev je dovolj za ustanovitev nove podružnice. Pišite »Slovenski Straži« v Ljubljano, ki vam preskrbi potrditev pravil in vse ostalo. Še enkrat! Storite svojo narodno dolžnost in ustanavljajte nove podružnico, sovragu v pogubo, obmejnim bratom v rešitev. 2. V teh težkih razmerah je narod-Boobrambno delo brez denarja nemogoče! Tujec da v sovraštvu stotisoče in milijone, mi dajmo vsaj stotake! Prilike za to je dovolj in tudi vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Ob vseh veselih in žalostnih prilikah se spominjajte »Slovenske Straže« in vaša žalost bo manjša in vaše veselje večje! Pri rojstvu, pri krstu, na smrtni postelji, po pogrebu in na sedmini spomnite se »Slovenske Straže«. Ženitnine, kako so vesele, kjer se daruje za »Slovensko Stražo«. Pri igrah, predavanjih, veselicah, izletih, ob vsaki mogoči zabavi naj dobi obmejni brat od tvoje zabave tudi svoj delež. Vsi dajmo, po vinarju vsaj, ob priliki vsaki, pa so nabrani za »Stražo« stotaki. 3. Kar nam daje uteho v tej zapu-Ščenosti, ko stojimo sami v boju, je ra-zun trdne vere v božjo in našo pravico naŠaHako krasno sc razvijajoča organizacija: izobraževalna, verska, mladinska, dekliška, politična in gospodarska. Na teh organizacijah sloni ves naš napredek, te organizacije so korenine naše moči. In »Slovenska Straža« naj bo vsem tem organizacijam priporočena. kot mladika, kateri dajejo one rast. Sedaj je čas občnih zborov naših organizacij. Naj vsako društvo na tem občnem zboru ali pri prvi odborovi seji sklene, da pristopi kot redni član k »Slovenski Straži« z letno članarino 10 K. Z navdušenjem in trdnim sklepom. da jo dosledno uresničite povsod se zavzemite za to misel in »Slovenska Straža« bo imela na leto nič mani l;ot 15.000 K več stalnih dohodkov. i. Naše hranilnice in posojilnice .-o nas rešile oderuhov, naj nas rešijo tudi tujega navala, tujega kapitalizma, gospodarskega suženjstva! Pri razdeljevanju čistega dobička naj določijo po svojih sredstvih podporo »Slovenski Straži«. Ne prosimo bogve koliko, ampak samo majhen spomiuček kot »Narodni dar slovenskih denarnih in gospodarskih organizacij ,Slov. Straži'«. Kakor na naša ostala društva stavimo na naše denarne in gospodarske organizacije prošnjo za članstvo in posebno trdno je našo zaupanje za podporo. Naj ne doživimo razočaranja! 5. Posebno je »Slovenska Straža« pri srcu našim Mohorjanom. Ker vedo, da so Mohorjeve knjige vsled bogatih duševnih zakladov več vredne nego samo 2 K, so iz hvaležnosti začeli zbirati »Sklad Mohorjanov 1910«. In reči moramo: zelo smo jim hvaležni! 210 župnij je zbralo 2016 K 38 h. Lepa svota in najboljši poziv še približno 600 slovenskim župnijam, da jim sledijo in sezidajo »Sklad Mohorjanov 1910«. Časlite gospode poverjenike prosimo, da tudi pri tem zbiranju pokažejo svoje srce za ljudstvo in mu gredo na roke in ljudstvu pomore jo, da da duška svoji hvaležnosti v korist »Slov. Straže«. Narodna zavest in smisel za pro-speh domovine se kaže posebno v skrbi za domače slovensko gospodarstvo. Naš cilj je: gospodarska utrditev in osamosvojitev. Zato nam je treba trdnih kmečkih nezadolženih domov, cvetočih obrtov in rokodelstev, dobro plačanega delavstva, razvite in solidne trgovine in vzorne in krepke domače industrije. Gospodarsko blagostanje je najboljši narodni branik. Edino gospodarsko trden narod ima dovolj sredstev za svoje kulturne, narodne in politične potrebe. Hvala Bogu. tudi naše gospodarske razmere so se kolikor toliko zboljšale. Nov duh, duh napredka in podjetnosti je prišel v našega kmeta, obrtnika, trgovca in industrijca. Naša narodna dolžnost je to novo gibanje na vse moči širiti, poglobiti, utrditi in ga dejansko podpirati. Bodimo toliko zavedni in odločni, cla v svoji hiši rabimo domače izdelke. Imejmo srce in denar predvsem zase, potem šele za druge. Gotovo je in tako mora biti, da bomo splošno in izključno vporabljali posebno ono blago, od katerega dobiva »Slovenska Straža« denarne prispevke, da podpira in vodi naše narodno obrambno gibanje. Samo zavesti je treba, dobre odločne volje in podprli bomo kraljevsko »Stražo«, ne da bi sploh posebej to čutili na svoji' denarnici, ako kupujemo sledeče blago: 1. Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Uporabljajte edino te in nobenih drugih. Glavno zalogo ima C. M e n a r d i v Ljubljani. 2. Kolinska kavina primes »V korist obmejnim Slovencem«. Najboljša cikorija, domač izdelek. Vsak ovitek na škatlji mora imeti pečat »Slovenske Straže«. Ni dovolj, da rečete: »Hočem Kolinsko cikorko«, ampak naročite vedno: »Kolinsko v korist »Slovenske Straže«. Apeliramo na narodni čut in zavednost naših slovenskih gospodinj, da imajo v svojem gospodinjstvu izključno Kolinsko cikorijo v korist »Slovenske Straže«. Na naše gospodinje največ zidamo. Izkažite se vredne zaupanja »Slovenske Straže«. 3. Drože, kvas iz drožarne Josip Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Te drože že prekašajo po svoji kakovosti vse enake izdelke in tista go- spodinja, ki jih ne rabi, si sama škoduje. Vse. prijatelje »Slovenske Straže« bo veselilo, da je »Slovenska Straža« stopila z mnogimi slovenskimi tvrdka-rni v trgovske, zveze. V promet je prišlo sedaj na novo mnogo blaga, od katerega se obetajo veliki dohodki, seveda samo takrat, kadar bo naše ljudstvo res kupovalo to blago. Kupovalo ga bo, če bo dobro, in blago je dobro in vsega priporočanja vredno. Zato priporoča-mo sledeče blago »V korist obmejnim Slovencem« kar najtopleje. 4. Perilno milo iz zaloge C. M e -n a rdi, Ljubljana. 5. Razne tkanine iz zaloge Bratov W o k a č v Ljubljani. 6. čistilo za čevlje in vsako usnje. Založnika K r e ga r in S e 1 j a k , Ljubljana. 7. Vse župne urade, županstva, šolska vodstva, hranilnice in posojilnice, odvetniške pisarne, trgovce in dijake prosimo, da kupujejo papir »V korist obmejnim Slovencem« potom »Slovenske Straže«. V zalogi je vsakovrsten papir fine kakovosti in nizkih cen, katerih ne dobite nikjer drugod! 8. Če rabite za gramofone nove plošče ali nove gramofone, obrnite se na pisarno »Slovenske Straže«, ki Vam poskrbi solidno in ceneno postrežbo. 9. Kdor se namerava zavarovati za življenje, naj še kaka dva tedna počaka. »Slovenska Straža« bo prevzela posredovanje pri takih zavarovanjih. Pri zavarovanjih bo zavarovanec siguren, da je pošteno postrežem »Slovenski Straži« pa tako preskrbi ono provizijo, ki jo navadno vzame agent. Torej vsi Slovenci in Slovenke, sklepajte življenjska zavarovanja le potom »Slovenske Straže«! Tozadevna pojasnila že sedaj da-je pisarna »Slovenske Straže«. 10. Kdor bi kupil kak pfsalni stroj, stroj za pomnoževanje ali šivalni stroj, naj se prej obrne na »Slovensko Stražo«! 11. Društva, ki žele kupiti skiopti-kone, dobe pri »Slovenski Straži« vsa potrebna pojasnila. Društvom so na razpolago tudi serije diapozitivov za predavanja. V kratkem pride v promet zopet nekaj vrst blaga v korist »Slovenske Straže« in se že danes priporočamo. Slovenci! Proti krivici — za našo pravico! »Slovenska Straža«, kateri zaupamo in radi žrtvujemo svoje znanje in darove, ji sledimo v njenih pozivih z ve sto in navdušeno, o n a bodi naša voditeljica v narodnem boju. Ona bo ohranila obmejne brate, ako bo vse slovensko ljudstvo ž n j o š 1 o v b o j po njeni poti in njenih poveljih. Nje se oklenimo, njo podprimo, nji žrlvujmo, ž njo zmagujmo! Slomškov dar čez 20 kron: Fran Skapin, trgovec, Vipava, ob priliki promocije svojega nečaka dr. Gvidona Skapin, 25 K; Po g. Ivanu Baloh, kaplanu, Stara Loka, dar pokojne Marije Bergant, 50 K. Nadalje se je nabralo kot Slomikov dar: Andrej Brumat, Johannesburg. Prc« toria v Afriki K 1-18! nabral pripravljalni odbor podružnice »Slov. Straže« Studeno 2 K; Neimenovan po g. A. Ci-lenšek v Poljčanah, 12 K; Feliks Kni-žek, župnik, Sv. Gora pri Litiji. 6 I<; Nabrano po g. Karol u Malajuer, kaplanu, na poučnem shodu domačega bralnega društva od udeležencev pri Sv. Urbanu pri Ptuju, (j Iv 70 vin.; Iz nabiralnika g. Ivana Baloh, kaplana v Stari Loki, Gorenjsko, H K 62 vin.; Nabrano na ženitnini gosp. A. BerŠtcr in Frančiške Pavlič iz Priovča, 5 kron 33 vin.; Podružnica »Slovenske Straže« Sv. Jurij ob južni železnici 23 K; Nabral gosp. Janko Telban, občinski tajnik, 26. dec. 1910, kot dar igralcev igre »Čevljar« v Borovnici, 3 K 90 vin.; La-voslav Puhar, tipograf, Spodnja Šiška, za izgubljeno stavo, 1 K. Sklad Mohorjanov 1910: 209. Mohorjani Sv. Križ pri Trstu, 10 K; 210. Mohorjani Postojna, po g. Rudolfu Kapš, kaplanu, 7 K; 211. Mohorjani Selca, po gosp. Tomažu Rožnik, župniku, 9 K; 212. Duhovnija Fojana, po g. .Tanezu Spitzer v Brdih, 3 K; 213. Mohorjani v SveČini, po g. Vidu Janžekovič, župniku, 3 K; V 600 slovenskih župnijah se M o* horjani še niso spomnili »Slovenske Straže«. Še je čas! POSESTVA NA PRODAJ. »Slovenska Straža«. Proda se na Štajerskem v rodovitnem kraju posestvo, solnčna lega, v Obsegu 45 oralov. Cena 15.000 kron. Vknjiženega ostane lahko 2920 K. Naslov pove »Slovenska Straža«. Trgovina na Štajerskem, dobro vpeljana, na prometnem kraju, tik kolodvora in tovarne, se proda. Zelo ugodna prilika. Prednost imajo naši somišljeniki. Kdor hoče kupiti, naj se obrne na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Idrijske novice. i Usmiljeni ljudje morajo biti voditelji naših združenih narodnih in rdečih naprednjakov, mislil si je v zadnjem času marsikdo. Koliko ogorčenja so pokazali na shodu 15. januarja. Srce se jim je jokalo in žalosti pokalo, ko so z zgražanjem pripovedovali, kako neusmiljeni so klerikalci. V resnici pa ni tako hudo, ker napredni voditelji le »teater« igrajo. Društvo za otroško varstvo jim je pri srcu, ker se boje zamere pri vodstvu društva, otroci so jim deseta briga. Če bi se zavzemali res iz usmiljenja do sirot, ne bi rekli, da. izstopijo iz društva, ako se napravi koncert v hiši, ki jim ni ljuba, ker še nimajo v njej nadkomande naprednjaki. Smili se jim nesrečni Alojzij Kobal, — same besede. Ker nočejo naprednjaki z resnico na dan, zastavimo jim danes na tem mestu nekaj določnih vprašanj. Kdo je Al. Kobalu svetoval naj zida brez skrbi? Kdo je Al. Kobala svaril začeti z delom, dokler nima pravomoč-nega dovoljenja v rokah? Ali ni bližnji znanec njegov, predno je začel stavbo zidati, opomnil mu, da bo vtegnil imeti »Hvala ti, mogočni despot! Tvoj Kriste, ki bo kmalu tudi naš. naj ti to dobroto povrne!« Večer. Zakrvavela je Proponta od zahajajočega solnca, ki se je, kakor velika roža z zlatimi listi, sunkoma potapljalo v njo . . . Trudni so se vrnili Moravani v carjevo palačo. »Dažd bog. kakšna krasota, kakšna mehkužnost! Ne mogel bi strpeti en teden v tem gnjilem mestu!« Bojan, Bojan! Že zopet kličeš našo stare bogove ? Žalosten je Kriste, katerega nauk hočeš kmalu sprejeti! Bog obvari. ako te sliši kak podanik Mihaelov!« svaril ga je Miro. »Saj ne bom več! Odpusti, Miro!« Proponta pa je šumela svojo večerno pesem, valčki so hiteli in se prehitevali, kakor da bi se jim kam mudilo ... II. Vstala je vrh Balkana luč, luč svete vere in prihajala bliže, velika in bleščeča koprnečemu moravskemu narodu . . . Kakor veliko, tesno pričakovanje Je ležalo na moravski zemlji. »Kakšne pridigarje dobimo?« Povpraševali so po vaseh in nestrpno čakali. »Ali pridejo?«---- Gori v koči pa je sedola stara Žiro-slava, mati Bojanova, podpirala glavo in buliln v tla. »O Devana. Devana! Ohrani mi sina, ne dopusti, da bi ga zapeljali tisti . . .« Zagledala se je v kot, odkoder so mračno zrli kipi njenih prednikov. Zaničevali so vero, katero so vsiljevali sovražniki njih naroda, zaničevala jo je tudi ona! »Rastislave, Rastislave! Zakaj si poslal ravno jega? O bogovi, zapeljejo ga, prokleti . . .« Zganili so se kipi, podobe v kotu zatrepetale in zrle še mračneje na njih vdano služabnico. Ogenj v peči pa je zaprasketal, plameni so se dvignili in sence so zaplesale, kakor pošasti . . . * * * Vračalo se je poslaništvo Rastisla-vovo in ž njim brata Ciril in Metod, kot oznanjevalca blagovesti. Tih in zamišljen je jezdil za spremstvom Bojan, odkar sta se pomenkovala s Konstantinom. Zazijal je pred njim prepad: na. eni strani bogovi — bogovi njegovih prednikov, bogovi njegove ljubeče matere -- na drugi strani Kriste, poln ljubezni in usmiljenja in katerega njegova mati sovraži! Marica je šumela pod cesto, volkovi so zatulili zdajpazdaj v daljavi, da se je zdrznil. >Kje naj sem? . . .-< Zdivjalo mu je srce in spodbode! jc ob takih trenutkih konja, da se je visoko popel :n zdirjal jo dalje, dalje, cla bi ubežal tem misliti:. »Prisega!« Marica je šumela, gozd je drhtel v večernem nemiru. »Kam dirjaš, Bojan?« Milo ga je vprašal Ciril. Zdrznil se je Bojan in obmil k njemu konja, s strahom in pričakovanjem. »Oče — oče!« Vzkipelo je srce: ni moglo vzdržati takega navala in izlil je vso dušo, vse dvome--- »Težak boj imaš, sin! A upam, da zmagaš!« »Prisega, oče!« Zakrvavelo mu ie srce in zdrznil se je groze! »Prisegel si nevede, pod pritiskom! Odvezal sem te že, bodi miren in moli za mater!« »Kaj naj ji rečem?« »Razlagaj ji, pripoveduj ji o Kristu, Bojan!« »Bodem, oče, a težko pojde!« Molče sta jahala naprej, vsak v svoje misli zatopljena ■/ upom v srcu. III. Zašumelo je po vasi, završalo. »Gredo, gredo!« Zbirali so se in pričakovali. »Kakšni so?« Boječe so se vprašali in skrbno, zakaj strah je bil v njih srcih še od prejšnjih pridigarjev. Proti večeru je pritekel pnstir v vas, ves zasopljcn: »Gredo !r »Kdo?« »Kaj ?« »Ali si jih videl?« »Kakšni so?« . . . »Dva sta! Rujave halje imata in brade, z Bojanom v sredi ----« * * * Sence so legale na ravan, na zelene travnike, dolge in temne. Kakor da bi kdo stal na hribu in sipal gost ogljen prah v dolino, se je spuščal mrak na zemljo. »O Devana, kakšen je moj sin? Perun, tebi jagnje, ako je prišel nepokvarjen in tebi vdan nazaj . . .« Mati Bojanova je stopila na prag in pogledala tja po vasi, kjer jc bilo vse živo. »Gredo, prokleti! A kje je Bojan?« Jezdil je zopet zadaj, zato ga ni videla izpočetka. »Kaj mu je? Zakaj ne spodbode konja in pridirja k meni, k materi?« »Zdaj gre!« Bojan je spodbodel konja. Krasni šareč se je povspel, zmajal z glavo in zdirjal kot vihra h koči. »Mati, mati!« Objela sta se in poljubila. »Slava Perunu, da si le prišel « Pogledala ga je vprašujoče. »Ne Perunu, mati, ne, Kristu Naza-renskemu!« Sklonil je glavo in pokleknil pred njo! . »Kaj, ne Pernnu? II.*-', Kristu? O bogovi, ne kaznujte g« . . sitnosti ali bo moral cclo podreti, naj torej počaka'.' Ali ni hotel Al. Kobal počakati? Kdo je prigovarjal Al. Kobalu: Nič se no boj! Še nobenemu niso podirali. Ampak hitro je treba stavbo zgraditi. Ko bo enkrat stala, je ne bo ukazal nobeden podirati? Na ta vprašanja odgovorite, potem pa primile tiste, ki so pri tem prizadeti. S politiko nima ta zadeva prav nič opraviti. Seveda nas veseli, da ni imel ne en pristaš S. L. S. pri tem opraviti. Liberalci zvračajo sedaj na sosedi, češ, da sta krivi Koba-love nesrečo, ker sta sc pritožili. Ali nista imeli pravice povedati svoje mnenje? Ako nista bili v to opravičeni, zakaj pa ju jo županstvo povabilo h komisijskemu ugledu? Farbarji! i Kaj pa mi delamo? Pred seboj imamo računski zaključek krščanskega gospodarskega društva v Idriji, ki ga vodijo delavci sami. Na uspeh so lahko tudi letos ponosni. Zadružnikov je bilo koncem leia 358, deleži znašajo 15.81? K. Prejemkov je imela zadruga 132.563 K 37 vin., izdatkov 132.200 Iv 92 vin. Promet jc znašal 264.764 K 29 v. Blaga jc bilo zadružnikom oddanega v vrednosti 117.646 K 44 vin. Povprečno pride torej na zadružnika blaga v vrednosti 210 I\. V zalogi je bilo koncem leta blaga v vrednosti 42.799 K 19 vin., ki je vse plačano'razun v plačilo šc no zapadlega zneska 6276 K 72 v. Zadružniki nc dolgujejo zadrugi nič, kakor tudi zadruga nima dolgov razun navedenega nezapadlega računa. Čistega. dobička je bilo 7810 K 3 v. Občni zbor bo v nedeljo, 5. marca t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani hotela Didič. Odbor predlaga, da se pripiše od čistega dobička rezervnemu zakladu znesek 408 K 31. vin., popolnoma vplačanim deležem sc plačaj 5 % obresti v znesku 722 K 68 vin., znesek 6679 K 4 vin. pa sc razdeli ko! 6 % dividenda zadružnikom v blagu. Če bo občni zbor odobril ta predlog, imela bo zadruga 17.370 kron 2 vin. rezervnega zaklada, kar je pač znatno imetje, zlasti če pomislimo, da je naša zadruga razdelila dosedaj že dividende v skupni vrednosti nad 60 tisoč kron. Čvrsto naprej tudi v novem letu! Računi kažejo, kje sc liho. a resnično del% v prid delavskega stanu. Delavcem, ki vodijo samostojno in sami tako veliko zadrugo, čast! Pristopite, družine v Idriji in okolici, ki še niste v zadrugi, krščanskemu gospodarskemu društvu v Idriji. Jeseniške novice. j Shod. Delavsko politično društvo na Jesenicah priredi dne 2. februarja, to je na Svečnico, shod pri Svetem Križu nad Jesenicami v gostilniških prostorih g. Kopišarja. Začeket ob 3. uri popoldne. Ker je shod za naše razmere velikega pomena, naj se ga vsi Planinci zanesljivo udeleže! Čuje se, da pride tudi mnogo krščansko-social-nega delavstva z Jesenic ta dan v jese niške Rovte! j »Upor Bohinjcev«. Preteklo nedeljo je katoliško delavsko društvo uprizorilo izvirno narodno igro »Upor Bohinjcev«, ki jo je spisal koprivniški župnik Fr. Ks. Steržaj in jo poklonil jeseniškemu krščansko-socialnemu delavstvu. Igra sc godi za časa kmečkih uporov na Gorenjskem ter predstavlja upor Bohinjcev zoper oskrbnika blejskega gradu Jurija pl. Puliajma, ki do skrajnosti stiska Bohinjce, Blojce in Gorjane. Gre celo tako daleč, da ugrabi Dobrovki, posest niči na Bohinjski Češ-njici, njeno lepo hčer Anico ter preti Bohinjcem, da jih bo šc hujše topel. Bohinjci sc zbero na planini ob svislih ter sklenejo upor, na čelu jim Janez Marin iz Bohinjske Srednje vasi. Ani-čin zaročenec. Toda ovaduh Pav če v Miha posluša iz svisli pogovor in jih ovadi pl. Puhajmu, meneč, da ho za to dobil od njega vjeto Anico za ženo, ki se pa s studom obrne od izdajalca svojih bratov in rojakov. Puliajmov oproda Beno, ki tudi čuti pest svojega gospodarja, to pove Bohinjcem na sejmu v Srednji vasi. Bohinjci sc hitro zvežejo 7. Blejci in Gorjani, ki združeni udarijo na blejski grad in ga zažgo. Ko hočejo na vrtu osvoboditi Anico, plane ovaduh Pavčev Miha proti nji ter ji sune nož v srce. Bohinjci planejo po njem; Puhajm ga skuša s hrbtom zakriti, pa se od kroglje zadet zgrudi. Pavčev Miha dobi od Bohinjcev zasluženo plačilo na drevesu, na kar Bohinjci, veseli svobode, pojoč pesem »Le vkup, le vkup, uboga srenja«, odidejo osvobojeni na svoje bohinjske domove. — Nimamo navade hvaliti posameznih igralcev, reči pa moramo, da je bila uprizoritev tako popolna, da so bili gledalci mnogokrat kar elektrizirani. Kako je Anica v ujetništvu hrepenela po svojih Bohinjskih planinah, je kar pretresalo. Scenerija zasluži vso polivalo: smo že videli lepe prizore na našem odru, toda tako lepega, kakor je bil prizor ob naravnih svislih na planini, žc dolgo ne. G. Fr Torkar je mojster v sceneriji. — Ker so se morale radi silnega navala vračati cele množice ljudstva, se b o predstava ponovila jutri v nedeljo o b n/2 4. u r i popoldne, tako da se Bohinjci in drugi vnanji gostje, ki se za domačo igro silno zanimajo, lahko vrnejo domu z večernim vlakom, ker bo predstava ob 6. uri končana. Gostje dobrodošli! iz Milnieoo Orienia. Prerokovanje, da bo morebiti grška armada prekrižala načrte ministrskega predsednika Venizela, se je hitro uresničilo. Prejšnji grški vojni minister Lapathiotis, ki je bil aretovan v družbi z večimi podčastniki, je seveda samo eden izmed nezadovoljnežev. Za njim stoje pa skoro vsi oni krogi, kakor se poroča iz Aten, ki so tvorili v preteklem letu častniško ligo. Sedaj pa je nezadovoljnost šc tem večja, ker so se priklopih sedanjemu gibanju tudi podčastniki. Zahteve podčastnikov, ki so jih priobčili razni časopisi, so le nekaka zunanja krinka, za katero se skriva splošni upor. Častniki izjavljajo, da jih jc Venizelos prevaral. Generalu Zor-basu je obljubil zelo obšrne reforme v vojski, zato mu jc tudi armada pomagala do moči. Sedaj pa jc Venizelos ob- držal vojno ministrstvo zase, ko sam ničesar ne razume o vojaških zadevah ter govori venomer o poklicanju inozemskih vojaških in mornariškh inštruktorjev, da bi zadržal armado pred vstankom. Edino, kar je storil, jo bilo to, da jo zopet uvrstil kraljeve prince na njihova prejšnja častniška mesta ter da jo preskrbol za Kreto puške in topove. S tem pa so seveda častniki na Grškem zelo malo zadovoljni. Na drugi strani pa jo zopet brezdvomno, da voditelji starih strank, ki jih izkuša Venizelos potisniti v stran, ■/. vsemi mogočimi sredstvi netijo nezadovoljnost v vojski. Ti dogodki pa so večjega mednarodnega pomena kol je videti nt. prvi pogled, ker je kriza istočasno nastala tudi v notranjosti Turške. Vsled vstajo v Arabiji se je moral umakniti žc sedaj precejšen del turškega vojaštva iz Maccdonijc, medtem ko ob maloazijski meji tamkajšnje turško čete z ozirom na nemire v Perziji in vojaške priprave Rusije nc morejo oditi nikamor. Obenem prihajajo zopet poročila iz Bolgarske, da sc jc tudi tamkaj začelo računati s trenutnimi težavami, v katerih se nahaja Turška. Predvsem pa mislijo v Atenah na Albance, ki so menda žc vse pripravili za vstajo, in sicer v zelo velikem slogu. Zato opozarja časopisje, in zlasti nekatero grško, da ni neverjetno, da bi nova vojaška vstaja v Grški zopet uvedla diktaturo in da bi potem dotič-ni vojaški diktatorji sedanji položaj izkušali izkoristiti v prid nacijonalnim grškim upom. Tudi grožnja Italije s pomorsko demonstracijo proti Turški je Grke precej izpodbodla, kakor tudi Albance k močnemu odporu proti Turški. Grški konzul v Tripolisu jc poslal pred kratkim v Atene neko poročilo, od katerega jc bilo nekaj mest ponatisnjenih v grških časnikih. V tem poročilu se piše, cla je napetost med Turki in Italijani v Tripolisu tolika, da jc spopad med njimi neizogiben. Francoske oblasti v Tunisu sc trudijo, da del tam naseljenih Italijanov spravijo polagoma v Tripolis, pa. tudi italijanska vlada naseljuje svoje rojake v Tripolisu, tako da jih živ idanes tamkaj že okoli 45.000. V slučaju voje, ki bi jo imela mogoče Turčija s kakim svojim sosedom, bi v Tripolisu gotovo izbruhnili nemiri in v tem slučaju bi Italija takoj izkrcala vojaštvo. Položaj je sedaj torej tak, da je treba samo male iskre na kakem koncu turškega car-stva, pa bo zbruhnil splošen požar. Rafaelova družbo. — Važno za izseljence v Ameriki. Že zadnjič smo opozorili, da so v Ameriki jako slabe delavske razmere, in da sc zaslužek skoraj dobiti ne more. Zato jc izclal naselniški komisar novo poostreno določbo, po kateri mora imeti vsak izseljenec, ki izstopi na Ellis Is-land, seboj v gotovini denarja 25 dolar-i jev ali 125 kron. Ta denar mora pokazati v gotovini pred komisijo in ne bo več zadoščalo, da bi kdo drugi denar zanj založil. Kdor pride tedaj brez teh denarnih sredstev, bo brezobzirno vrnjen. Kdor hoče od sedaj naprej potovati v Ameriko, ta potemtakem plača voznino in imeti mora toliko denarja seboj, da mu ob izstopu z ladje ostane, še čistih 25 dolarjev ali 125 K. — Zadnji čas so jih čez 2000 izseljencev pridržali na Ellis lslandu, kateri bodo morali gotovo vsi nazaj iti v domovino. To jc torej bridka izkušnja! — Naročajte slovenski izselniški list »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v New Yorku, naroča sc pa v naši pisarni in stane na loto 1 K 50 vin. Ako sc ga pa naroči tri iztise skupno, stane Krono pod pogojem (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek Rafaela). — List prinaša razno novosti širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Pisarna Družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, v hiši /Zadružne zveze«. Rafaelova družba. »losi in lieiišl »Dom in Svet« prinaša v svoji drugi številki, ki je ravnokar izšla, zopet obilno raznovrstne tvarinc. Leposlovje sc menjava z znanstvom, pesem s prozo. Posebno zanimanje je obudila črtica F r. S. F i n ž g a r j a »Z doma v domovino . . .«, ki je ena najlepših no-velet, kar jih je izšlo izpod njegovega peresa. List jc vseskozi zanimiv kakor v svojem leposlovnem in znanstvenem, -'' tako tudi v ilustracijskem delu. Naj navedemo vsebino: D r. F r. D e t e 1 a: Sošolci. Povest. — G. K o r i t ni k: Sa-motarjeva ljubezen. — Si lv in Sar« d en k o: V jutranji zarji. — Dr. J. T o m i n š c k : Ajdovski Gradec. — Vek. Remec: Poezija in proza. — Dr. J. Knific: Upsala. Potopisna črtica. — G. K o r i t n i k: Rekonvalcscent. Na oceanu. — F. S. Finžgar: Z doma v domovino ... — Dr. Jos. D e b e v c c: La Divina Comedia. — Dr. Vinko š a -ra.bon: Staro in novo o ljudskem štetju. — Vek. Remec: Ob oknu. — Iz. Cankar: Obiski. Iz življenja in delovanja naših umetnikov. Oton Zupančič. — Književnost. — Mladini lile-ratom. — To in ono. — Slike. Makov« ski: Družinski prepir pred mirovnim sodnikom. — P. Ivanovič: Vojni ples, — Ramzes II. — Vseučilišče v Upsali. •— Anionov tempelj v Karnaku. —■ Zima v kamniških planinah. — Oton Zupančič. — Zrakoplovec Rusjan. —< Gučkov, predsednik ruske dume. —. Dr. A. Karlin. — Giovanni Schiaparelli. — Od zemlje razsvetljena pokrajina na mesecu. — »Martovi kanali«. * Te Deum za mešan zbor in orgij« sem zložil in izročil »Katoliški Bukvar-ni« v prodajo. Cena partituri t K 60 vin., vsak glas 10 vin. — Vsak Te Deuni nam je predolg in vendar smo dolžni peti celi tekst. Ta Te Dcum prinaša neprikrajšano besedilo in vendar se spoje v 7 do 8 minutah. Vrste se namreč nepretrgano čveteroglasni stav ki s samospevi, ki so v ritmu podobni psalmovim tonom, vendar so figuralni. Jeli sem zadel prav, naj sodijo veščaki. Papir močan, tisek lep in razločen. — P. H. Sattner. Pahnila ga je od sebe z vso močjo, da sc jc zgrudil. Objel ji je kolena in prosil. »Mati, Kristus te ljubi, pridi k Nje-tnu, v Njegovo naročje! Odpusti ti!« »Kaj odpusti? Halia! Kdo je v Njegovem imenu sejal razdor in sovraštvo med brati? Kdo je v Njegovem imenu ubil tvojega očeta? Kdo? Povej!« »Da, Nemci so sejali razdor, mati, a Kriste, tisti ljubeči in dobri Kriste, jih sovraži!« »Proč! Ven — izgini mi izpred oči, hlapec! . . .« * * * Temni, umazani oblaki so bili kakor spojeni z zemljo. Vihar je tulil in jih razganjal. A kakor cla bi jih držala nevidna vez skupaj, so sc še bolj zgo-ščevali. Noč je bila temna: polna groze in obupa. Lc tupatam sc jc hipoma za-bliskalo in razsvetilo za sekundo cclo dolino. Stara Ziroslava, mati Bojanova, je hropcla na ležišču. Vrgla jo je nanj jeza in obiti) radi zapeljanega sina in njena bolehnost. V grlu jo jc dušilo, kakor da bi jo stiskalo ledene roke. »Morami, Morami, pridi! Izneveril sc je, zapeljali so ga! Ha, prokleti...! Bogovi, bogovi, pomagajte!« Zatulil jc vihar in sc divje zasmejal okrog hiše. »Čuj, ali ni zunaj Stribog? Obiskal rnc je!« Težko je zasopla in cvilečc zakaš-tjala. »Morana, ali greš?« Kakor temni oblaki po nebu so se Podile njene misli. Vstopil ie sin. šel jc v vas po jedila in vražarico. »Mati, prinesel sem jedila. Stara Živana pride kmalu. Ali ti jc bolje?« Pogledala ga jc in njegove oči so bile solzne. »Ali me ljubiš, Bojan?« . . . »Mati!« »Izpreobrni sc! Glej, bogovi so pripravljeni ti odpustiti. Ubogaj!« Zdrznil se je, srce pa je kriknilo bolesti. »Ne morem, mati, ne morem!« »Prisegel si, Bojan!« »Mati! Odpusti!« »Ha, ne moreš? Ven! Morana, smrt, pridi . . .« »Mati, — mati!« »Proč! Peruti naj tc udari!« Vihar je tulil okrog hiše, se smejal in rogal. S poslednjo močjo ga jc pahnila od sebe, nato sc je zgrudila onemogla nazaj na ležišče. Hropela je. Ali zopet sc je sklonila, kakor da bi ji šinila nova misel v glavo. Sin je klečal ob njej. Objela ga je trdno z ledeno roko in ga pritisnila k sebi, z drugo roko jo prijela bodalo, ki jc bilo skrito v slami. »Ti — Bojan! Ali me ljubiš? Ali ljubiš rodno mater, Bojan?« Poljubil ji je drgetajoča ustna. »Sc — od poveš — tistemu — Kri-stu? Od-pustim — ti — potem —. Bojan? . . .« Sikala jo tc besede in ga pritisnila k sebi. »Nc — da — ne, nc! Nc morem — o mati! . . .« »Pro - kle - ti.« Krik. Prebodla mu jc srce, zgrudil sc jo mrtev na mater. Vihar jo utihnil. Mcscc jo prodrl oblake in posijal v kočo v svetlih pramenih »Nak, dons pa na uš hodu neka-mer!« sa zaruputal milustna gospa Francka dohtar Taučarjeva nad suprogam gespudarn dohtar Ivan Taučarjani, kc je gespud dohtar Taučar segu pu zimska sukna, kc jc vesela na cnmo žeblc zravn peči. »Dons pa nekamer!« in uzel sa mu sukna iz rok, ja lepu skp zraunal in sc najini usedi. »Tu je že prenaumn,« sa rentačl naprej milustna gespa in sc naredi kamot na sukn. »Nuč za nučjo so klateš ukul pu iblanskoh uštarijah in zaprau-laš gnar iz tistmo ta zavalenem plac-rešpehtarjam, mene pa pestiš duma douhčas predajat. Tu na. gre! Sej b nč na rekla, če b šou enkat al dvakat u tedne h »Rože« med soje prjatle na ona kruglca; tud dve ga žilir spiješ za. moj tal. Jest na um nč rekla. Al zdej s pa. začeu večer za večcrani, nuč za nučjo ruguvilt nuukul in sc iz ouhpinturjem in drugem takm ldmi ukul ulačt. Tak Ide vnder na pašeja h teb! Jest na vem: učaseh s še kej nase držu, udkar te jc dubu pa ta placrešpehtar — kokr mu prau Boltatu Pepe iz Kudeluga — u soje kremple, t je pa čist use glih s kum piješ. Scvede jest morm pa duma sedet, in te čakat, dc prruguvileš dam. Uš vidu, Janez, tu tc u spravi cugrunt!« »Oh, clejna žc jejnat! Kaj misleš, dc jest rad iz tem ldmi ruguvilm ukol?! Sej me vnder puznaš! Al zdej, luba Francka; zdej, kc sa vulitve pred nusam, zdej morm z nim držat, čc čm bt res enkat iblansk žepan in ti gospa, županuka. Ti sama dobr veš, dc imam jest placrešpehtarja in use tisto, ke sc zbiraja ukul mene, bi u žclodcc, kokr ti. Al kar more bt, tu more bt! Placrešpehtar ma ena ramunda za saba in list »Jutr«, soj veš! Člouk more holt pu vetre soj plajš ubračat, drgač ga ta veter spudnese, do. na ve kdaj.« »Oh, sej jc use glih, Janez! Sej mava, hvala Bugu, že tulk, de se t ni treba več gnal. Viš, kuku jo blu učaseh luštn, ke s ti zvečer še puvest pisu, jest sm pa sedela lepu zravn tebe in t štunife štrikala. In Ide sa te mel tekat rad in to častil in mene glih tku. Viš, zdej sc pa usak ubregne ub tebe in te nazaj pustaula, Ii se pa še ženeš in zdrauje sob in men dol neseš.« »Sej spet ni tku hodu. kokr ti gu-variš! Lc pugloj nio, kuku sni lepu rdeč in ukrogu. ti s pa tud kot gautroža« — cmok! in pusrl je zaporu gespude dohtari beseda, in tak pusrl, kokr dc b odn iz renani skp udaru. »Viš, Francka.« nadalvou je gespud dohtar Taučar, ke s jc enkat spet mestafe purihtu, kc mu ih jc pusrl znicšu, »s pisatelvai- Zoivoriiev tiskarne v ceno. Celjski liberalci te dni lažejo in zavijajo, da se kar kadi. »Večnemšči-nar« dr. Kukovec je udaril zopet na narodno struno, kar liberalci vedno store, če nameravajo s tem pozornost javnosti odvrniti od svojih lopovščin, dr. Bcnkoviču se pripravljajo mačje godbe itd., končno pa se propagira bojkot zoper edini narodni hotel v Celju. .Nimamo časa prepirati se z mlado-libernlei; naši somišljeniki itak vedo ceniti ta hrup, omahljivce pa bodo streznila le dejstva, ki bodo sledila. Konstatiramo iznova sledeče: 1. Zvezna tiskarna in trgovina je popolnoma pristno rnladoliberalno podjetje, katera so s svojimi »proizvodi« učinila mnogo narodnega gorja na Spodnjem Štajerskem; na čelu pod-jetja stoje mlacloliberalci najčistejše pasme. 2. Ta podjetja so falitna (intabuli-rani dolgovi znašajo 150.000 kron, poso-jilnica v Celju pa ima razun intabuli-ranih 80.000 kron terjati še 50.000 kron, katere hoče baje odpustiti; ostali dolgovi na t udi niso mali!). .1. Velikansko /gubo podjetij je povzročil" !<■ propagiranja liberalnega časopisja (tisk pokojnega »Narodnega Dnevnika« v lastni režiji itd.1. i. Posojilnice so udeležene pri podjetjih z vlogami 111.000 kron. od katerih se je leta 1009. odpisalo 33.000 kron, ostanek pa se mora sedaj odpisati, ako se hoče društvo vzdržati nad pasivnim stanjem. 5. Pri tem so udeležene borne jilnice ra.jfajznovke, največ s Koroškega, ki zgubo svojih vlog ne morejo prenesti posebno iz narodnih ozirov. (i. Obstoj teh »narodno«-liberalnih podjetij nikdo ne izpodkopuje, ker je narodna in moralna, dolžnost nilado-liberalcev. tla sami financirajo podjetja in posojilnicam vrnejo vloge ne-prikrajšano liberalcem nikdo ne bo delal težave, če sami prevzamejo pod-i r 1 j h . 7. Mor« I? posojilnic z načelstvi katoliško-narodnoga. mišljenja prispeva ti k liberalnim podjetjem vsled ne-o d p o v e d I j i v o s t i vlog, katere odbor neeo izplačati. S. Te posojilnice po dr. Bcnkoviču zahtevajo samo oprostitev vseh obveznosti za celjska podjetja, drugega nič. 9. \amestništvo je storilo veliko nerodnost, da je magistratu celjskemu ukazalo podjetja provizorično zapreti. 10. Dr. Benkovič sam je p a r d n i pred tem neumestnim korakom n a mestni j e k o m peten-t n e f a k t o r j e o p o z o r i 1, d a p r o v i z o r i č n o > i s t i r a li j e d r u-š t v a n i n a m e s t u, ker se more posojilnicam na drug način pomagati. Kdor primerja kričanje liberalcev s temi dejstvi, ta mora uvideti vso podlosl tega hrupa. Zanj se seveda v Celju nihče ne zmeni, najmanj pa oni, na čegar naslov lete puščice. Zanimivo je lo, cla »Narodni List:< In »Slovenski Narod« v istem hipu pri-cUgujeta bojkot zoper hotel Tcršek in \ se »klerikalce«, ko se joka nad razva- linami mladuliberallzma in javka o nenarodnem postopanju naše stranke. Bojkot! V svoji predrznosti pri-digujejo bojkol ljudje, ki naj bodo veseli potrpežljivosti Vseslovenske Ljudske Stranke. Mladoliberalni terorizem brez zob je že davno zlomljen, da pa pokažemo, kdo se ima bati bojkota, zato hočemo temu vprašanju posvetiti največjo pozornost in z naj p a z n e j -š i m o č o s o m z a s 1 e, d o v a t i u č i n k e m 1 a d o 1 i b er a 1n i h b o j k o t n i h g r o ž e n j. Svoje somišljenike opozorimo na njihovo sveto dolžnost, katero jim nalaga ponos in samozavest. Liberalcem hočemo iu bodemo dokazali, da so vgriznili samega sebe in svoje prikrito ali prisiljene somišljenike. Tedaj pozor! Vseslovenska Ljudska Stranka bo kmalu obračunala z objestnimi celjskimi mladini! Zahteve avstrijske volne mornarice. V mornariškem odseku ogrske delegacije je poveljnik naše vojne mornarice grof Montoeuecoli obširno utemeljeval, da se morajo povišati prispevki mornarici. Z ozirom na državne finance je privolila mornariška uprava, cla se zahtevanih 312,000.000 kron razdeli na šest let. Od dveh prvih naših dreaclnoughtov se prvi izpusti na morje sredi leta 1911., drugi pa koncem leta. ^Mornariška uprava prosi, naj se ji dovoli, cla sme prevzeti na račun vlade oba dreadnoughta. En dreadnought se odda v Reko Danubius ladjedelnici. O programu vojne mornarice je izvajal grof Monteeuceoli, cla bo imela naša vojna mornarica leta 1915. 13 vojnih ladij, 9 križaric, 18 torpedovk, 48 torpeclnih in 12 podmorskih čolnov. Kako močna bi morala biti naša mornarica. Grof Montccuecoli nadalje izvaja: Naša mornarica bi morala imeti 16 vojnih ladij, 12 križaric, 24 torpecLovk, 72 torpeclnih čolnov in 12 podmorskih čolnov. Do leta 1920. bi morali torej zgraditi 3 vojne ladje, 3 križarieo, 6 torpedovk in 24 torpeclnih čolnov. Želi, naj bi se primerno povišal ordinarij, ker izredni krediti vedno povzroče razburjenje. Primerja avstrijske vojaške priprave in sile z ostalimi velevlastmi in naglaša, da zaostaja Avstro-Ogrska za vsemi ostalimi državami. Svoj govor je končal z besedami: »Nobena mornarica, bodisi še tako draga, ni tako draga, kakor je vojska. Vsota, ki se potrebuje za to. cla se zgradi in vzdržuje bro-dovje, je le mali del tega, kar nalaga vojska s kako velesilo državi in narodom. Zavarujmo se proti vojski tako, cla ojačimo svoje vojne sile.« Mažari in zahteve mornariške uprave. Poročevalec v odseku, Rosenberg, je pohvalil odkrito poročilo Monte-cuccolijevo. Naša vojna mornarica mora skrbeti, cla vzdrži gospodstvo v Jadranskem morju, ofenzivno mora braniti morsko obrežje. Obžaloval je, ker ni mogla naša vojna mornarica ob turškem- bojkotu dovolj ščititi našo trgovinsko mornarico. Za lastno varnost potrebujemo močno mornarico. Justhovec Bathyany je želel, naj bi Ogrska participirala pri zgradbi novih vojnih ladij. O možnosti vojske z Italijo. O napetih razmerah med Italijo in našo državo objavlja turinska »Štam-pa« razgovor svojega poročevalca z avstrijskim podadmiralom Chiarijem, ki je izvajal: »Sodim, cla je vojska m e d o b e m a s o s e d n i m a drža v a m a n e i z o g i b n a, če se ne prične odločno hoditi po drugi cesti in če se ne izpremeni popolnoma razmerje med Avstrijo in Italijo. Po letu 1913. se bo moralo ravnati vsako italijansko ministrstvo, ne sicer po željah iredente, pač pa po željah narodne stranke. Kako bi se obnašala Italija v slučaju kake vojske trozveze s triple-entento? Če bi se bila na severu med Nemci in Angleži velika vojska, preostane še vedno tretjina angleških ladij francoski mornarici na razpolago iu na pomoč. Avstrijska vojna mornarica bi ne mogla zapustiti Jadranskega morja. Italija bi morala zato ostati nevtralna, ker bi no mogla braniti svojega zahodnega obrežja, česar no smemo prezreti. — Italijansko mornarico jc Chiari zelo pohvalil. Za utrditev dalmatinskega obrežja bi se morale žrtvovati milijarde. V slučaju vojske bi se koncentriralo laško brodovje v Taran-tu in v Benetkah: Nekaj ur potem, ko so bo vojska napovedala, bo žo italijansko brodovje blokiralo Pulo. Avstrijsko brodovje hi se ne moglo dolgo upirati italijanskemu. — Tako Chiari. Sodi so, da je podal to izjavo Chiari zato, da vpliva na delegacijo, ker se gre. zdaj za povečanje naše vojne mornarice. Streljanje met! avstrijskimi in ruskimi orožniki. Ob rusko-avstrijski meji so je pripetil slučaj, ki bo dal zopet posla diplomatom iu ki bo gotovo zopet poostril nasprotstvo med Avstrijo in Rusijo. Stvar je sledeča: Pri Poclwolocy-ski sta oskortirala dva avstrijska orožnika dva ruska bandita, cla ju izročita ruskim oblastim. K orožnikoma je pristopil neki ruski obmejni vojak, ki je hotel hudodelca prevzeti že na avstrijskem ozemlju, a ker sta orožnika izjavila, da izročita hudodelca šolo v Rusiji, se je ruski vojak obnašal tako izzivalno, d a s t a a v s t r i j s k a o r o ž-n i k a ustrelila ruskega v o -j aka. Nato so pričeli ruski v o j a k i, 40, streljati 11 a A v -strijce, ne da bi bil kdo ra-11 j e 11. Orožniki so se nato umaknili nazaj v Podvvolocysko. Drugo poročilo pa slove: Dva orožnika in en policist iz Podwoloczyske so spremljali vagan-la Sclineiderja in delavca Cernyja, ki sta oba ruska podanika, v Rusijo ob reki Zbruz. Orožnika nista imela po predpisih pravice, da prestopita rusko mejo. Ko sta avstrijska orožnika izpustila v Rusiji izgnanca, sta sc podala takoj nazaj. Schneider in C.emy sta se pa vrgla v vodo. Avstrijska nam tud nč ni. Kulkr pisatolu jest pu-znam, jo Bollatu Pope šo edin, ko jo tnal bulš rojen iu farbe zdravo; al Bollatu I'epe je tud pisatel, ele mu ga ni para. Zdoj pa puglej drugo našo pisa-telo! ^ t nisa usi kumern kot fjakarsk kojni. Zatu jest tud mod pisatele na pašem "No, soj ni treba, do h mogu glih pisat! Soj b lolika tud tku zvečer lepu pr men seclou, de b se kej pumenila,« 11111 je pretrgala milustiva beseda in u učob sa se ji zasvetilo souze nekdaj ne srečo. »Pugloj, Janez! Kulk Idi živi na svet brez pisatelvajna in brez pulitke, pa lo dobr izhajaja in sa srečn. Če žo moreš ros zmeri kej brki a t, b začeu pa zraven sojira dohtarstva šo iz štajnkol-nam barantat, al pa iz kasna druga ročjo. de i> s čas pregnou.« > Lo putrp; soj na u douh tku. Zdela prod vulilvam ]»a na gre drgač, če nočnia, do 11 šla cela naša stranka prlafur.« Oh, pa b skusu na kasna druga viža soja stranka u Ift, spraut, klere-kaloe pa fentat! A so morš res iz taka družba zavle tega pajdašt?« »Francka! Če že če edn enga ukul prnost, na sme gledal, a ga u prnesu iz kamnani al purajklnam. In jest čm klerokalco na usaka viža. fentat. Preli pa na um dau gniaha, de 11 ta zadri klorekale guznu in jest seclou na žepan-skoni trono. Kedr uš ti gospa žopanka, tekat um pa mrvou, preh pa ne!« »Lepu u že, čo m uja mogl Ide rečt gospa županuka! Ampak jest mislem, 1 de pol, ko uš žepan, uš mou pa še več za upraut in se uš mogu še mu zame am uzet. Do b bla pa jest že sam iz titl- 1 nam cefridna, jest, ke sm vnder šo u j ta narloušoh leteli, pa tud na moreš pugervat! ' »Nč so na boj, Francka! Sej me puznaš! Kedr um jest onkat clusegu tu, kar m gre pu glau, še pugleclu na um več placrošpelitarja. Zdoj, sevede, morili use ublubt. Tud stari Ido sa utroc, ko so daja iz ublubam putulažet, de preveč na upijeja. Pulcaje, deluce in služabuke, tu morš sam iz ublubam na žnorc ubdržat, drgač na gre! De b pn jest inurcle pol pu vulitvah, nej že izpadeja vn tku al tku, šo iz tem klini ukul ruguvilu, 111 še za misli ni. Tucl iz žepanstvam s na 11111 glave belu, kokr s nism iz deželnem udboništvani preh, dokler nisa te salamejnsk klerekalc zgage delal in zavle raunatelstva »Narudne tiskarne« me tucl nisa še neko! prsa liulole. Lcj, krajccr jo pa dobr, ker sc zasluž in pa šo ta čast puvrli. Puniisl: gespud žepan, gospa županuka ------.« »Guvorl pii znaš, kot. ta raztrgan dohtar; ampak dons uš pa lo duma ustou, kej ne?! Tku neki čudu m je ukul srca. Tu nč dobrga na pu-men----.« Dingl-dingl-dingl-dingl! Zazgunč-kou jo naonkat zgonc nad štengam in hmal natu je pumulu pr urateh glava gespud placrešpohtar. »Ja, a na greš nocoj nekamer? A uš res duma Čop---« »Marš vn!« je zaupila milustiva in zagrabila metla, ke jo stala za pečjo prslonona. »Marš vn! Kua ute zapela-val mojga muža!?« I11 žo je zažvižgala metla pu luft, pa. gespud dohtar ja jc h sreč še u praumo Čase prestregu, de ni zmešala placrešpehtarjeve frezure. »Francka, Francka! Kua pa mis-leš? Tu so vefnler na sika zato, do b iz metla moje prjatle sprejemala in trahtirala.« J a je začeu gespud dohtar Taučar tulažt in božat pu lic. »Tu je use glih! Tega čluveka mam jest žo ud tistga časa u želodce, ko je tku čez tebe ukul šimfu, de s ga mogu tožt. Jest na puzabem tku hmal; če pa ti puzabeš take reči, tu jo pa loja reč!« in milustiva jo udšemela u druga soba in zalaputlna urata za saba, de sa u štari pr »Metliškem vin« usi glaži za-šklofeta). »Dons je pa slabe vole toja milustiva,« pušeptou je placrešpehtar, še vs preplašen zavle metle. »Jest nč na vem, kua ji je! Tu ja more kdu kajfat! Sej drgač ja je sam cukr in med in zmeri se drži na smeh. No, pa nekar na zamer!« »O, prosm, prosili! Sej ni blu še nč hudga. Ja, kua. sm tou rečt. U uštari »pr Mačke« sni vidu zdela, oneh enajst samoli naseli mužakarju. Še puhpintar Breskvar je unies. Dej so hiti- ublečt, pa pejd z mana; zdela pree lohka en sliod nardema!« »Anajst, praveš, de jh je? Če pri-dema še midva, pa u nasročna uumara trinajst —----« j »Uma pa enga za klerekalca na-I lirulil in vn vrgel, pa nas u glih prou.« »No. ja; temu so žo da pumagat! Kaj pa, a nisa že niurde pijan?« »Tisi pa nč lia done! Če h bli puslu-šauci na uašoli shodeh kerkat trozn, b nama tku na verjel, kar jm prpovdu-jova. Ala, kar hitr se ubleč, pa pejma!« I11 šla sta; za nim pa so je slišu en zdehva.jne in škripajne z zubmi. i BoP-atu Pene iz Kudeluaa. orožnika sta sodila, da hočeta izgnan, ca preplavati vodo. Približali so so tudi ruski vojaki, ki so opazovali begunce. Neki ruski vojak je streljal na nju, Schneider se ie zgrudil navidezno zadet, Cerny je pa skočil v vodo in plaval proti avstrijskemu ozemlju. Rusi so nato sledili Cernyju 1111 avstrijsko ozemlje, ki ga niso hoteli zapustiti, dasi sta jih avstrijska orožnika pozvala, naj zapuste avstrijsko ozemlje. Neki avstrijski orožnik je nato streljal in navidezno ustrelil nekega ruskega vojaka. Dnevne novice. + Vseučiliško vprašanje. — »Zveza južnih Slavena« je že kapitulirala, Dični P 1 o j razglaša po listih, da se »Zveza južnih Slave 11 a« ne bo bojevala, t. j. da kapitulira brezpogoj. 110. Mi se temu sklepu »Zveze južnih Slavena« prav nič ne čudimo, zdi se nam samo, cla niti potreben ni bil, kajti to je vendar samo ob sebi umevno, da politične razvaline morajo kapitulirati, kakor hitro se sovražnik le prikaže. To vendar vsakdo ve, da je »Zve. za južnih Slavena« popolnoma ne-zmožna za vsak resen odpor. Komično je le, če svojo popolno politično i m-potenco še razglaša po vseh listih, ko jc vendar itak splošno znana, če tudi abstrahiramo od specifične, večkrat razjasnene Plojove akcijske nezmožnosti. Nad vse smešno pa je, če P1 o j tucli kar naprej razglaša, kaj cla hode baje storil »Slovenski klub«. Prosimo etičnega P loj a in njegovo kompanijo, naj si prav nič ne ubijajo glave za »Slovenski klub«, ki bo določil svojo taktiko p o polno-111 a s a m o s t o j n o — seve odslej v prijetni nenavzočnosii vladnega spijo-na. Tudi bodi že naprej povedano, d a ne bo »Slovenski k 1 u b« prosil nikjer podpore, ker hoče postopati v zadevi sam, neodvisen na vse strani. Zadeva leži sedaj zgolj v r o k a h »Slov e n s k e g a kluba«, ki bode storil, kar bode 011 sam smatral za prav. -f Gonja proti tržaškemu škoiu dr. Karlinu. Iz Rima 26. januarja 1911 se poroča: Tukajšni antiklerikalci, ki »se navadno brigajo za avstrijske Italijane in njihove koristi toliko kot za lanski sneg, so naenkrat odkrili v svojem srcu veliko navidezno sočutje do Italijanov v Primorju. To odkritje pa se ni zgodilo, kar se mora takoj po-velarjati, vsled patriotizma ali ljubezni do sorojakov, temveč vsled sovraštva do Vatikana, in zlasti sv. Očeta. Povod k novemu izbruhu proticerkvene gonje je dalo pred kratkim izvršeno imenovanje dr. Andreja Karlina za trža-ško-koprskega škofa. Ko se je zvedelo, da jo sv. Oče imenoval Slovenca dr. Karlina za tržaškega škofa, so je dvignilo kakor na dano znamenje vse fra-mazonsko judovsko časopisje ter jc kričalo o izdaji. Čisto privatna zadeva mecl avstro-ogrsko vlado in Vatikanom jo čednim laškim framazonom zmešala šo ono malo pameti, kar jo imajo. »Sarto jo izdajalec Italijanov! Sarto je orodje, hlapec avstro-ogrsko vlade!emjc " se išče za majev termin z dvema aH tremi sobami v bližini stolne ali frančiškanske cerkve za mirno, stalno stranko (2 osebi brez otrok). Ponudbo na naslov: Poštni predal 104, Ljubljana. o o h a /. mj®M Brilja ni i po nizki—cent,. 1JTT M F f? urar,prva največja domača : : ; fexportna tvrdka yr/^la,tm,ne stvena |it§§ - f"^ janaMestni|rgjn srebrnine bastna tovarna ur vŠvici. M ^sm^^mmKK I M n I wi K & . J Pozor! K i- iz*- ■ i- ■■ ■ menz \ Jf • v" I iS - ; ' •-' . 'i,;. -;b; . , ' ■■ ■—"Mi.. ' • - ----v Najnovejši X in najfinejši J£ rHs X za jopice, - • • m k - nogavice itd. J™j nudi vsakomur U) X dober in trajen zaslužek. K X Glavno zastopstvo in prodaja X X za Kranjsko, Primorsko itd.: X K X Tovarna pohištva J. J. Naglas Ljubljana Turjaški trg št. 7 Ljubljana Največja zaloga pohištva Ustanovljena 1847. za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro- Nalnlžje cene. skl vož,čkl ,td Najsolidnejše mapo. 3304 Ustanovljena 1B47. Franc Kos, Ljubljana. ijinjcu * ftO^HItl^ BUHanisna !n?iustriia plettija mstine konfekcije, u M ^ ^ W 1 JL A JL Ci D^n",. alrti i „„„11..- I______I „ * _ „ « AtUjP V najem se daje 180 3-1 uiofiainuiia ii.tmii,u iiiciauia uiuuue huniCAUijK. u ^ Prospekti in ceniki brezplačno, u XXXXX^XXXXXXXXXX o ® po najnovejšem ameriškem sistemu, izdeluje vsakovrstne harmonije za cerkve, šole, dom in pevska društva. Dobijo se tudi posamezni Vosi harmonija. 36,9 Cenik gratis in franko, Več lepih, za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše primernih s koncesijo za točenje žganja v Trnovem na Notranjskem. Nahaja se v hiši ležeči ' neposredno tik eeste do cerkve. Pripravljena je posebno za obrtnika (mizarja, ko~ larja, kovača, čevljarja itd. itd.) Odnosno za trgovsko izobraženega, kateni bi lahko imel malo detailno trgovino mešanega blaga in slednjemu bi bil že postranski zaslužek zagotovljen. Potrebna kavcija podogovoru. — Gostilna odda se s 1 S. junijem t. 1. Ponudbe poslati na S. JENKO, Podgrad v Istri, kjer se dobe tudi natanSne informacije. M» Išče se 298 3 ki se popolnoma razume na je poleg tega popolnoma izobražen v finem ongleškc domsko Krojastvo krolosivu zo gospode Šifrirana pisma na naslov ŠJ. 8, na upravo Slovenca. Radi opustitve obrta je na prodaj V| 268 za štiri delavce v jako dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava tega lista. je pod ugodnimi plačilnimi pogoj i na prodaj. Zelo primerne so tucli za napravo kake gostilne ali trgovine. — Več se izve pri imejitelju JOSIPU PERDANU V LJUBLJANI. 278 so najboljše, cene radi konkurence nizke I. vrste, po starem tajsiien sistemu a kg K V30 II. vrste, čiste zračne tlraže. . . a „ K110 priporoča 224 ). IjuiJli. levsrna drež Moks Zsloker. najstarejša Založnik zveze ces. kralj. domača slovenska tovarna peči. Ustanovljena leta 1888. „;! avstrijskih državnih uradnikov Trnovo, Opekarska cesta - Veliki sfradon št. 9 priporoCa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših 111 sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanili do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1 Za samostane in župnišča znaten popust. 1222 z eno sobo in kuhinjo se oddajo za februvarski ter-rnin na Poljanski cesti št. 60 in na Predovicevem seiu. Natančneja pojasnila daje lastnik ELIJA PRE-259 DOV C, Ljubljana. 2 Hajno tKovlnn slasovf rjev ItllilMl DanajsSs!! cssfa if. 83 poleg se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuegci umetnega steklarstva in slikanja m steblo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3314 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled. SVeM.W® \ ___ITi« epsr rc h 2711 biiiai i. Si ta sraffls i bi mm Punajska cesta 87, LJuSaSjlaiita 335 3 prvi in edini ds-so-slovsnsfci ujlaSevalec glasovirjev in trgovec Ljubljana, Poljanska cesta lo'I pr poroča glasovirje, {Janine, hsrmon je nepre-sežne v dobri kakovosti giasu in solidni sestavi. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor turii ugiaSevanja vseli sistemov giasovirjev izvršuje po jako nizkih brezkonkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument iamči imenovana tvrdka 10 let. ,Glasbeni Matici" iti drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole 1 taCBsioiiirana tvrdka Jurasek. iz prvih tovarn Avstrije: Eiurkopp, Styria C^uolOs Waff©?sF>ffld. m. t,'?« k1 it.vaiiii izborna kor.shukc.ja in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Iiezen;(> poučujemo brezplačno Ceniki zasto?ijj 111 franko. Najcenejša vožnja v Ameriko. Zaščitna znamka ,,S3«tro" Unifiifjnl Copslsl comp, m iiiissifiii n o r— o f je splošno priznano kot izvrstno bol blažiijofie in odvodi.o inaziiO pri prelilnjonjii itd.; cena SO v., K 1'40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri ,,zlatem levu" v Pragi. Lilzabetn.i cesta tev. S nova. oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna ta za :: Ameriko :: i* ta v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 ta m m 3113 52-1 h m Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Nai cenejša vožnja v Ameriko. Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26. 3873 Pošiljam cenike brezplačno. 1 115 52 Šfambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Cerne graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 6. Ceniki Sranko. tri minute od tovarne pripravna za vsak obrt posebno za gostilno, davka prosta, z 9 sobami in donaša na leto 1000 K dobička, z velikim vrtom za zelenjavo se proda pod ugodnimi pogoji. Pri hiši je veliko lepo dvorišče in studenec. Velja 16.000 K. Vknji-ženo lahko ostane pri posojilnici v Celju 14.000 K. Pojasnila sprejema in daje Anton Kuhar, pek pri sv. Duhu v Ločah pri Poljčanah. Štajersko. 126 3 gJtfH t močni v zlatu, na tr-•C pežnosti ncprekosljivi, 1 par od ? U, naprej -- ^; J v modernih fasonah, graviranje brezplačno ~ i'*1 1IS /i samo ireSernova ulica Stev. I. Največja zaloga stenskih ur. - Ceniki zastonj tudi po pošti. 121 urar in trgovec I cenejše •■W a« damačižsa izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin 30SIF118, tovarna Bita, LiuMp PreilSIflfi|Bšt.i3. S® iruu. Prešernova ulica SL 4. 3634 Popravila točno in ceno. 215 Prostovoljna dražba pod viož. št. 703 k. o. Kandija vpisane cenjena K 15.650-— vršila se bode 16. februarja 1911 dopoldan ob 10. uri v notarski pisarni sodil, poverjenika dr. Albina Poznika v Rudolfovsm, kjer se zvedo dražbeni pogoji. 301 Več vrst sodov ima na prodaj a. REPI G, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32 lil najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča Ivan Ba želi, Ljubljana Marije Terezije cesta II IKol.zejl. Ravnokar so izSle najnovejše plo?če 25 cm. premera po K 3-5U, 1000 igei samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko. 1 1 Društvo. — Klub slovenskih akademikov na visoki šoli za trgovino in narodno gospodarstvo v Kolinu ob Renu jc priredil v soboto dne 21. januarja v društvenih prostorih (Severinstrasse 97) svoj semestralni zabavni večer. Večeru je dodeljevala poseben sijaj navzočnost četverice visokošolskih profesorjev, koje je povabil slov. akad. klub, da jim pokaže krasoto slovenske narodne pesmi. Med gosti so bili tudi mnogi člani kelmorajnske češke kolonije ter Slovenec z univerze v Bonnu Fr. Leg-vart. Predsednik slov. kluba tov. Hus pozdravi slovenski številne goste, rekoč, da jim drugega ne moremo dati kot čašico pristnega slovenskega vina ter naše prelepe narodne pesmi. Predsednik poda nato besedo tov. Krašovcu, ki začne nemški, nato pa v dovršeni francoščini pozdravlja, v prvi vrsti vice-rektorja kolinske trgovske univerze prof. romanske filologije dr. Lorcka, docenta francoske literature Le Bourgeois, profesorja italijanskega jezika dr. Lombarda ter slavnega geografa in raziskovalca balkanskih narodov prof. dr. Hasserta ter se jim zahvali da so s svojim prihodom slovenske dijake počastili. Prvi odgovarja podrektor clr. Lorck. rodom Norvežan, ki se spominja prekrasnih slovenskih alp in Trsta in omenja krasoto slovenske narodne pesmi. Govorili so še predsednik češkega društva v Kelmorajnii' ter zastopnik bolgarskih akademikov v Kolinu. Slovenski kvartet pa je pod vodstvom tovariša Mudeta zapel venec najlepših narodnih pesmi. Tako se je prvi slovenski zabavni večer lepo obnesel. — šmarski Orel priredi 29. januarja ob 3. uri popoldne žaloigro »Garda Moreno« in zapoje moška zbora »Planinska roža« in »Pogled v nedolžno oko«. — Vič-Glincs. Občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva se je minulo nedeljo vršil v navzočnosti mnogoštevilnih članov in članic v najlepšem redu. Posamezni referenti so nam o društvenem stanju in delovanju marsikaj zanimivega povedali. Društveno delovanje ni bilo še nobeno leto tako vsestransko kakor minulo leto. Krona od borove marljivosti je sevda novi »Društveni Dom«, ki je bil postavljen v teku treh mesecev. Vsled tega sc je marlzivemu-odboru izreklo laskavo priznanje in se mu je v znak zaupanja in 0 Popolno zanpanje % so si pridobile pri vseh gospodinjah kocke »s* Ime MAGGI jamči za skrbno pripravo ln izborno kakovost. C. kr, oblastveno potrjeno učil išče za ^rojno risanje -- i Franja lesih ■s ljub liana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po šivotni meri. L________I Stalni višji uradnik se želi seznaniti z gospodično 19 clo 26 let iz boljših krogov. Samo resne ponudbe pod »Sreča prava« na upravništvo »Slovenca; do 15. februvarja 1.1. Za strogo tajnost se jamči. 305 Proti katarom aopilnih organ v, pri nahodu, hrl-pavosti iti vratnih oteklinah zdravniško priporočan:, je m 12 11 naravna alkalična kislina katera se i vspetiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljaiofie. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sluza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshubii Sauerbrimn, felez. postala, zdravilno kopallšSe pri Karlovih vari)) Prospekti tastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lakarnah, vežjia fipecorijsiiih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami a vinom. Zal-ge pri Mihael Kastner n, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljani. 11452—49 i kg sivega skubljenega perju i'. '. polbe-lega K 2-81), belega K 4, finega K 6, naj-bol|5egn sknbl|enega K 8, sivega pulin K 8. belega K 10. prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdcCeg;', modrega, belega sili rumenega inlet-nnnking-blaga 1 pernica vel. IBUXU6 cm z bluzlnuma, velikost 8o - 58, napolnjena z jako lepim inellkim perjem K 16, s polpnhorn K 'Jo, s pul:om K posamezne pernice K IZ 11, 16, vzglavnlca K 3, 3-50, 1. - Pernice 180x141) tm velike K 15. 18, 20: vziilavnicn 90-.-7(i ali 80X8(1 r m K 1-S.i, S, 5-5". Spod pernica iz gradla 1811 ud cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od n> K dalje IVI. Berger v DeSenici št. 1009. Češki les. Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja — Ceniki o išlmnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poštnine prosto. Pozor lovci. Radi pomanjkanja časa odda se jako par lep lov pol ure od postaje Domžale. Istotam se SSS^ELiSZ lovski pes. Naslov pove uprava ,.Slovenca". 302 /MCA* V svrho ženitve se želi seznaniti gospica, stara 27 let. Je privatistinja, izobražena, lepega in mirnega vedenja, vajena popolnoma velike trgovine in gospodinjstva in ima čez deset tisoč kron v gotovini premoženja. Prednost imajo gg. veleposestniki, trgovci ali krčmar/i. Udovci brez otrok niso izključeni. Ponudbe naj se blag. do 15. svečana poslati, ako mogoče s siiko, ki se lahko takoj vrne pod poštno ležeče Ljubljana — „Sreča 50— Tajnost zajamčena. 296 I Išče se če mogoče s kavcijo, ki bi bila zmožna sama voditi fiiijalko. — Naslov pove uprava ,,Slovenca'-. 309 2 zahvale jednoglasno tudi za bodoče izročilo vodstvo društva. Po društvenem občnem zboru je imel pa telovadni odsek Orel svoj občni zbor. ki je bil pa nekako bolj živahen in so se prereše-tale razne odsekove zadeve. Pričakujemo, cla bodo nastale izpremembe obrodile zažcljenega sadu in dobrih posledic. — Z ljudskim štetjem je bilo v naši župniji precej težkoč ker smo od vseh strani sveta Iu zbrani Našlelo so je vse skupaj -i472 ljudi, in sicer: 2059 moških in 2-413 ženskih. Ženske so v večini za 351. Po narodnosti smo vsi vneti Slovenci. Vendar se, kakor povsod, tudi med nas silijo Nemci, katerih se je naštelo okoli 50. Značilno je da jih največ stanuje v hiši nekega višjih »Sokolov«. imamo nekaj bratov Čehov in pai Italijanov. Po veri smo seveda dobri katoličani, vendar so eni pa le po imenu. Imamo pa tudi enega brezverca in pa — eno malo brezverko, ki je pa po nedolžnem pahnjena v to nesrečo. — Prihodnjo nedeljo. 29. t. m., ob 4. uri popoldne vabimo v »Društveni Dom« k predavanju g. ravnatelja Travna. Občni zbor obrtne zadruee na Bledu se vrši v četrtek, dne 2. svečana, popoldne ob 2. uri v prostorih hotela »Evropa« na Bledu. Iz št. Vida nad Ljubljano Jutri v nedeljo, ob 3. uri popoldne predava v dvorani pri »Cebavu« gosp. Fr. Terseglav. — Po predavanju je občni zbor Ljudske knjižnice. — Iz Žirov. Na dan sv. Blaža ima naše izobraževalno društvo ob dveh popoldne svoj občni zbor. V preteklem letu smo si postavili svoj »Društveni Dom«. Zato je bilo društveno življenje v tem letu precej živahno. Imeli smo veselic skoraj preveč, pred kratkim dvoje predavanj o oliki, na dan sv. Valentina bo predaval o Turkih v Žireh stari prijatelj našega društva, ledinski župnik g. Jelenec. Orli imajo poleg telovadbe skoraj vsak teden svoj fantovski večer s predavanji in govorniškimi vajami. Sicer pa so se dosedaj tako vroča tla žirovska precej ohladila: nasprotniki nas pustijo v miru, mi pa nasprotnike. Prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih priredi v nedeljo dne 5. februarja 1911 v gostilniških prostorih gosp. Ivana Novaka predpustno veselico z raznovrstnim zabavnim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnih cevi. Začetek ob 3. uri popoldne. K tej veselici slavno občinstvo najvljudneje vabi odbor. 1« emisifa delnic š&iffi ■■■■nHHBnHBnMKre^mzKnEMCTisRanKBaBzr •■■ flU 300 delnic h. da ni V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 25C a K 400'— t. j. K 1,000.000-— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000-000-—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspe bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, cla je sklenil v seji dne 28. decembra 1910. povišati v smislu pooblaščenja izvedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati v to svrho Rsana r»o nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000"—, tako, cla bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavod. Bilančni vspeli preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od I. junija 191(1 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. (i%-ne dividende za preteklo leto in dotirati x večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštovaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi. zahtevati ocl vlacle dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12.000.000-— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke. Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji: a) imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicerso upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 425'— za delnico; _ - „ rib delnic, v kolikor IMVi SiU j b) delnice katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejitcljem stari r bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445-— za delnico. Prijave za nove delnice sc sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200'— kot, prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštovaje svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic, katere izid sc vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marcn 1911. Nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1911 in za to morajo se vplačati 5"/o-ne obresti od nom. zneska ocl 1. januarja t. I. do dneva izplačila Od vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 50/o-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskribciji celi znesek podpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažijo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, cla bi omogočil subskribentom, na katerih prijave se s. č. ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z cloločcnjem nizkega kurza nadaljno interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU: pri blagajni banke. V OPATIJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v šibeniku, Zadru in Spljetu, in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU: pri Zivnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki iu njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu in Gorici in pri Trgovsko-obrlni banki. V PRAGI: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUŠAKU: pri Barfki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Viroviticl, Cirkvenici, Reki, Zemunu. Selo-varu, Delnicah ln Kraljeviči. Pri navedenih subskribčnih mestih morajo se tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Llpr&raš ssski Jadranske logike u T OPOMBA: Jadranska banka pošlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijskoali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti uošiliatev denaria brez vseh stroškov z V svrho izvršitve onciiske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskih pol). za subskrit.i.neb Posojilnica 19 msrlborn re;;isirovana zadruga z omojonim poroštvom vabi na svoj V • ki so vrši v nedeljo, dne 5. svečana 1911 ob 2. url popoldne v zadružni pisarni (Narodni dom) Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje računov za leto 1910 ter razdelitev čistega dobička. 3. volitev ravnatelja in dveh članov ravnateljstva. 5. volitev nadzorstva, ti. izprememba pravil. 7. slučajnosti. 305 Načfistvo. aoaaaaoroaaaoaa;; a^aaaaaaaaaaaaaa Slavnemu p. n.občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem vsakovrstne trajno trpežne vozove natančno po naročilu. Obstanek iztielovalnice nad 80 let. Sprejmem tudi dobro izurjene kovaške in kolarske pomočnike ter vajence. M. Ložar, Drago-melj. p, Domžale. 269 4 ti a g B B kj n o g | S D t) S n U 3 Stan« taaaoaaaaa^ podkovski kovač in izdelovatelj raznovrstnih voz v Ljubljani. Priporočani veliko zalogo vsakovrstnih lahkih in trpežnih novih, in žc rabljenih, po jako nizki ceni. Prodam tudi lepo izdelane 310 ^ rtoucsemi Radi smrti se proda ffoitii/ti A&meri/to Materi belijo tfisbru, po ceni in ix*s7tesl/iix>potovali rut/se obrne/o rSimonJFMn etelx* v JQful^f 'uni 'Jtblo dvcrjA e uiice20. 25x/Apurs6u/yiytisuZu Afgbseltmptlačno. v poslopju Lujizine kopelji, ki je primerna za vsako trgovino se cla v najem. Vpraša naj se pri lastnici gospej Fani Valtriny. 312 313 Zelo pripravno za zidarskega, tesarskega obrtnika, špediterja, tovarno ali zalogo premoga. Naslov pri upravi lista. Razglas, Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje dm mesti pr a 306 5 z letnim adjutom po 1000 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko in trgovsko šolo. Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, domo-vinstvu. o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati najkasneje do Vi. svečana 1911. V Ljubljani, clne 25. prosinca 1911. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske: Ub. pl. Trnkdczg Jlnt. Svetek V sredi mesta Ljubljane, na zelo živahnem prostoru, s koncesijami, se odda velike bodočnosti. - Zadostuje kapitala 4 do 5000 K. Takojšnje ponudbe pod ,,Trgovec", na upravništvo »Slovenca". 294 3 deželne naklade v hiši št. 36, Miklošičeva cesta, oddajo se za majnikov rok v najem. Pojasnila nri g. A. Jenkotu, peku na Matije Terezije cesti štev. 7. 214 e. Ir. m zavarovalna i Hi w< Vplačana delniška glavnica: ŠEST MILIJONOV KRON. Družba zavaruje: 231 6 1.) Proti škodi, povzročeni vsled požara, strele ali plinove razstrelbe na poslopjih ali premičnih stvareh; 2.) Proti tatinskemu vlomu ali tatvini iz zaprtih ali odprtih prostorov. . Ponudbe sprejema in pojasnila daje: zastdfc t. kr. priv. zavarovalne družbe Mrliški Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. Vplačana delniška glavnica: Dva milijona štiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron. Stanje zavarov. glavnic 31. decembra 1909: Dvesto in deset milijonov K. Premijski in obrestni dohodki na leto: Deset milijonov kron. ZAVAROVALNO POGODBO za preskrbljenje svojcev, ZAVAROVALNO POGODBO za opremo svojih otrok, ZAVAROVALNO POGODBO v lastno korist, da se mu po preteku določenih let izplača zavarovana glavnica, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost posojila pri kakem kreditnem zavodu ali zasebniku, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost životne rente, dobi jo takoj pod jako ugodnimi pogoji pri iren aruEOs i me Mi® fsfis los. Prasenc, vodja generalnih zastopov. pili. UUIUIUIUUIU tli v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1. V tekočem letu 1911. so določeni naslednji dnevi za W H w 3 . O S W ll© IS VfcV 8 1. Sreda, dne 22. marca, 2. „ „ 24. maja, 3. „ „ 20. septembra, •i. „ „ 6. decembra. Lastnoročno pisane prošnjo za pripustitev k izkušnji je vložiti pri podpisanem predsedniku najpozneje i tedne pred določenim rokom. Takso v znesku 6 K je plačati pred izkušnjo pri trgovski in obrtniški zbornici. OMno-ofelastvena preiztuševalna komisija. V Ljubljani, 25. januarja 1911. Predsednik: 304 Ivan Šubic, c, kr. državne obrtne šolo ravnatelj. ustanovljena leta 1818. JULIJ STARE ustanovljena leta 1818. Mi p v Ljubljani. Metelkova »lica št. 19. priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. VHmeriko m Kanasis zložna, cena in varna vožnja s Cunard Line = H M 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia 18.febr„ Saxonia marca, Pannonia 15. mar. 1911, iz Li-verpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 28./1., 18./2., 11./3. 1911. Mauretania, 11./2., 4./3., 2S./3. 1011. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek. najstarejši! slovenska tvrdka te stroke. iiiiiiiiiiiiiniii Obstoji žb nad 33 let. iiiiiiiiiiniuin imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, VJoifove ul 4 si tisoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldaliine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, vdume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zaqaiaviijioc Hitro m impoaieneišo posirežhu prosi, na so pri ''58? ' uv0" »a rrvo noBnio v raka 2q.| Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! 3373 SSvaiTne II krogljice (Neusteinove Elizabetne krogljice.) Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost le krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vpor^tiijsjo sa z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neskodlji- B£> - izvor pre- voda bi preprečilo Aircd «!»J S narejanji. Zahtevajte Fl-Upa Ncustelna odvajalne Krogljice 1'ristne le, če nosi vsaka ikatla in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črneni lisku »Sv. Leopold« in podpis: Filip NeusCein, Apulhehe. Nase trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti n2šo tvrdko Filipa ^(susteina lekarna i3U „pci sv. £sopoldu" ™™ Dunaj I., pl^nken^asse 6. Zaloge v Ljubljani: Hifii.vd Suiitlk, lekarnar, in v več drugih lekarnah. svn ceniti in = glinastih izdelkov u Ilirski Bistrici J® priporoča svoje izdelke kakor: razno-T vrstne ceol, ftakoisne ploš£e ^ v vseh barvah, vse vrste OkraskOD, tposifeoje erai in oken, nagrobne spomenike, aliarje, ^ cementno opeko, marmori-Y rane in navadne stopnjice, kipe T in sploh vse v to stroko spadajoče ^ predmete. Naročila se izvrše točno in po najnižjih cenah. - Kakovost izdelkov je izborna. 5g It Kako se ceni drugod važnosi KafoliSkeoa tiska. Strašno stanje katol!ške cerkve na Francoskem jc konečno pri moralo francoske katolike, da so se začeli intenzivnejše baviti •/. napredkom tiska. Ena nepremagljivih trdnjav, katero so brezuspešno naskakovali framasoni in njihova vlada s pomočjo svojega proti-cerkvenega zakona, jc »Hiša dobrega tiska«. Ta zavod so osnovali in izborilo organizirali redovniki asumpcionisti, in ko ga jim je odvzela vlada, ga je obnovil požrtvovalni odvetnik, Feron-Vrau. Kako velik je ta zavod in pomemben za katoliško Francijo je razvidno iz dejstva, da je v njem zaposlenih do (iOO oseb. Poleg tega ima veliko število prostovoljnih sotrudnikov, nad deset tisoč ter okoli 50.000 agitatorjev in kol-porterjev. Te velikanske organizacije razširjajo na milijone iztisov časopisov, brošur in podobnih izdanj. »Hiša dobrega tiska« ima: 1. tiskarno, v kateri tiska vse svoje publikacije; 2. veliko administracijo, ki skrbi za kolportažo in agitacijo; 3. ogromno uredništvo za 25 svojih časnikov in revij; 4. posebne prostore za ljudska predavanja s pomočjo skioptikona in fonografa; 5. atelje, za izdelavo klišejev in galvanoplastično reprodukcijo. Vsa ta organizacija ima edini namen, da nudi francoskim katoličanom odprto skladišče najboljšega orožja proti slabemu tisku. Francoski katoličani se bavijo sedaj z mislijo, da osnujejo v vsaki dijecezi slična središča katoliškega tiska. Enak zavod jc že ustanovil tiskar Emil Payet pod imenom »Hiša dobrega tiska« v Saint Mai-xeulu. Kako so ti zavodi trn v očeh fra-masonov, dokazuje dejstvo, da je »Hiša dobrega tiska« morala prestati huda preganjanja od strani vlade. Ta se je hotela polastiti tiskarne, kakor tudi pozneje lista »Croix« (Križ), češ da je last redovnikov asumpcijonistov ter je dal Feron - Vrau samo svoje ime. Da bi se izognil nadalnjemu preganjanju, je osnoval Feron - Vrau katoliško tiskovno društvo »Jeane d' Are«. Subskripci-ja za to društvo je izkazala nepričakovano vsoto 3,467.900 frankov. Na ta način je vsekakor preprečena brezvercem vsaka prilika, da uničijo razvoj katoliškega tiska na Francoskem. Tako skrbe na Francoskem katoliki za svoj tisk, ker dobro vedo, koliko more koristiti katoliški tisk katoliški organizaciji, in po njej vsemu francoskemu narodu. Toda tudi po drugih državah se lepo razvija katoliški tisk in razmeroma Slovenci nismo tozadevno najzadnji. Vsekakor pa je dolžnost vsakega poštenega katoličana, da podpira in širi dobro katoliško časopisje. Tržile novice. t Društvene vesti. Javno predavanje »o zgodovini družine« bo 5. februarja ob štirih popoldne. — Odsek bolniškega sklada je sklenil: Vsak član plača ob vstopu 2 K in potem mesečno 20 h. Tri mesece po vstopu ima pravico do podpore, ki znaša tedensko 5 K (doslej 4 K). Želeti bi bilo, da bi se zlasti mlajši člani bolj vpisavali v bolniški sklad, ki je že marsikateremu delavcu izdatno pomagal v bolezni. Čujemo, da ga namerava v kratkem ustanoviti tudi ženski odsek. — Vrsto letošnjih predavanj je otvoril predsednik g. A. Gole z govorom o liberalnem »delu« za versko in gmotno povzdigo ljudstva. Na podlagi dejstev je razvijal sliko tega »velikega narodnega dela«. Zadnji torek jc opisoval društveni tajnik postanek in razvoj moha-medanizma s posebnim ozironi na sveto deželo. — Predsednica ženskega odseka je zopet gdč. M. Mikič, tajnica gdč. Leopoldina Marenk, knjižničarka gdč. Ivana Dobrin, blagajničarka gdč. M. Kogoj. t Nov krematorij. Socialnih demokratov zavoljo njihove olike ni treba nikomur zavidati. Tržiški so se zadnjo nedeljo zopet dobro postavili. Umrl je otrok njihovega pristaša Mikiča; pogreb je bil napovedan ob štirih popoldne, katerega so sc rdečkarji seveda udeležili. Ze pred četrto uro so vpili, da »prekletega farja« ni, da ne bodo čakali itd. Prišli so na čisto novo misel. Kar se svobodomiselnemu Zalarju v Ljubljani ni posrečilo, so hoteli oni na kratko rešiti. »Potegnimo mrtvega otroka v dimnik, da sc tam posuši,« so rekli. Kaj ni to nov način spravljanja mrličev: med tem ko sc rajnega poriva v dimnik, sc mesto miserere in libora po turško priduša. Imenitna iznajdba, ki bo krasen prizor za social-demokraške bogove. Kdor pa se hoče dati na ta način »posušiti«, naj se zgla-si pri tajniku tržiških socijev. Trži-čani na noge! — Neko dobro stran ima vendarle ta nastop, da ljudje vedno bolj spoznavajo, kakšnega kalibra so ti rdeči verniki Kristanovi, Mislimo, da bi sc vsak pameten človek lepo zahvalil za tako spremstvo k zadnjemu počitku in je hvaležno odklonil. t Kužna živinska bolezen sc jc precej razširila osobito po Lomu. V Tržiču je poginilo par lepih goved. Za hranjen jc vsak uvoz z voli v trg. Da bi nas Bog obvaroval še hujšega! Gospodična se sprejme takoj v stalno službo, ako je spretna v navadnem knjigovodstvu za tukajšnjo obrt in zmožna obeh jezikov. Ponudbe z zahtevo plačila pod šifro: F. T. 100, poste restante Ljubljana do K t. februarja 1911. 864 ^ Kuharica iz boljše kmečke hiše želi vstopiti v kako žu-pnišče. Razumna je popolnoma v kuhi, šivanju, sploh vsem, kur mora znati vsaka ženska, kod ilobra, skrbna in skromna gospodinja. Je zanesljivo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slo-vcnca pod šifro 150. 297 Priporočamo našim gospodinjam pravi rFRH KGKO Y«' kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni miinček: »I z«B« U. V 1161, 12,U U. V. iz zagrebške tovarne. TovaroUk« lu&mk* ki 380 žev 10 upor komad, i. Zgodovinska dejstoo: 3't Odkar se je .Undervvood" tako sijajno izkazal vsled svoje neomajne trpežnosti, so tudi najstarejši sistemi pisalnih strojev si prilastili bolj ali manj njegovo obliko in hvalili vidno pisavo a la Underwood. Staro prerokouanie: Leta 1899: Undervvood sc more s pravico imenovati kot pisalni stroj bodočnosti. - To sc je hitro izpolnilo, in iniogi menijo, da imajo uspeh, če morejo reči: »naš pisalni stroj izgleda ravno tako, kakor Underwood". Houo prerokouanie: Vsi starokopitni pisalni stroji bodo v kratkem izpodriujeni z Under\vood podobnimi pisal, stroji, ki imajo vidno pisavo. NflSVGl Zfl kunca' »'z'tuSnia izmodri", se rnorc reči tudi v tem slučaju, kajti kdor naroči stroj, —£2— * ' ki je upeljal vidno pisavo ter izpopolnil, kateri je učinil preobrat v izdelovanju strojev, kateri je žel na vseli razstavah prva odlikovanja, dobil največ svetovnih rekordov v hitrici pisave, ta ravna previdno, ker preživi Undaru/ood vse konkurenčne stroje. Zaloga za Kranjsko: I. PERK0, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 7, I. ap: 9 sre^ Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za zesnisie im neveste velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I. UECCHIET zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. 4 149 Lep lokal za trgovino sc odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, L.ingarjeva ulica. Natančneje sc poizve istotam. ohišfvo za 100 kompletnih sob vedno v za-r,,,;«.., . ;l,'.=3= losi. Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini in razprodajalcem popust. ištva Pasieirift.Dunaj Glavna trgovina: Dunaj IX/4, WShrin-gergiirtel, Stadtbahnviadukt 142—156 blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, Wabringer> strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelbofergasse. Dobavitelj dolenjeavstrljskih deželnih železnic, mnogih društev in samostanov. Mnoga priporočila prečastite duhovščine. Tvrdka obstoji od 1.1883. 3622 i Najnovejši ceniki. Zaga na par in mlin 27 primerno za kako tovarno testenin ali veletrgovino z vinom, lesom, z hišo, v kateri je prodajalna in gostilna ter pekarija, in 3/< orala vrta, na pro metnem kraju, za vsakovrstno trgovino primerno, tik deželne ceste in kolodvora v Sesvetah blizu Zagreba, na križpotu Zagreba, Sv. Ivana, Dugog sela, Vugrovca, Moravč in Bistrice, se proda ali odda v najem. Vprašanja naj se pošiljajo lastniku Marku Mileusniču, ZAGREB, Maksimir. Telet n st. 352. Touarsia za kovinsko in ziiDnoliunica J. HILZER & KO. Dunajsko Novomesto. Telefon 145. se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, liajbotjš način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačiln pogoji. Stari nerabni ' ■ i ^v zvonovi sc sprejmo v prelitje, raviiotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pn-znalna pisma. vseli vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremočlifue lou- J skK in forčstoushe čevlje. — Izdeluje se ,-J tudi po meri v lastni delavnici, ter se spre- ________ " : jemajo tudi popravila. — Postrežba točna, f 1 cene solidne. — Zunanja naročila proti po- vzet ju. -- Zahtevajte cenovnike! ^^»gBgOEoi Abiogokrat odlikovana, Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvržene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovn jaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice" 3464 (1) LJUBLJANA Kongresni trg št. 13 Največja, najui.ir. In edina domača tvrdka In irposojevalnicu klavirjev in harmoni|cv. Velikanska zaloga vsega glasb, orodja. kiikor violin, riter, kitar, tamburic, harmonik, klarinet itd., na(bol). Nlrun ilucii Wcldield> ter mu-/lualij. Prodaja na Čudovito majhne oi)rokc tudi brez •!uriatii\ tako. da je vsakomur dana prilika, i;:oijnili se vsiljivemu ,'pofclnu« ter t.1 r.u najugodn. acin odplačevanja nabaviti Instrument prve vrste Dvorna firma Isvirjcv Czapka, Holzl & Heitzmann, Stelz-liammcr in Riislt r ter HBrflgel iu Maubora (uiner,-harm.) so svoje zastopstvu za Kra jsko meni poverile iu imam le jaz izključno edini tv znamenite Instrumente v največji zalogi iu izbiri. Itllctuo pismeno jamstvo f*opra\iIa in uglaševanja klavirjev in vseii glr.sbll po na|ni£jlh cenah. Slurl klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. Najnižja Izposojcvaluina, flafstarejša ===== sf9e£arska tvrdka priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebclno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izborili med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in skalili poljubne velikosti. — Kupuje sc tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša. Ustanovljena Stara, dobro vpeljana se prostovoljno proda na Notranjskem, blizu železniške postaje 295 špecerijskega in kolosiija^nega blaga, zaloga deželnih pridelkov, stekla in porcelana obstoječe iz hiše s postranskimi poslopji, hlevi, velikim vrtom, travniki, njivami in gozdovi. V hiši se nahaja gostilna, trgovina in pošta. V tem kraju je tudi vodovod. Naslov pove uprava »Slovenca". na Gorenjskem se s hišo proda. Kje, se izve pri upravništvu tega lista, joi Delniška glavnica: 60 milijonov kron Eezervni in varnostni zaklad: 16 milijonov kron Bančni prostori Menjalnica Centrala v Pragi yia a.ftSSOŠO JO Telefon St. 2157 ¥13 HllOVa Z'3 ■ niggsoiiiiiisatiiiiiiigEBisBiriEiieiiBiiiiii)« izvršuje vse bančne posle obresšu e vloge na vložne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostno papirje, devize in valute. Daje predujme na vr.dnostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbno in carinska kcerfite, Daje promee za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Oskrbuj? inkaso na vseh tnzemskib in inozemskih trgih. Sprejema borzna naročila ter se rada vdeležuje 8 svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brifliavsi naslovi Ž«vnostenska Trst. Ustanovljena i. 1S68 Podružnice v: Brnu Budjevicah, Iglavi, Kraka7U, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, I., Herreng3sse 12 z modernimi, velikimi brzoparnisi iz Ljubljane čei Antvverpeii v San-M in m Antwerpen f Boston. je proga Na naših parnikih »Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderlatid«, «Zeclatid», «Sam-land«, „Gothland", „A\arquette", „Meiiominee". „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnt>m in Nevv-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika cininent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Podjetje betonskih stavb! 2430 BRATJE SERAVMLLI & PONTELLO Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica umeme$a kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje iu govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč iu desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaško Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent Jhrul" CZS Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlcrju* 188(52—11 Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeva ulica. ===== Banka in menjalnica. ===== Manufakturna trgovina na debelo in drobno. : Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu~ fakturnega blaga.