Ameriška Domovi ima ajvsjejr« e/* m W'8'0i U, n' Pa maral z na-k l>0'h proti predsedniku re-'ke, ki je po ustavi kristjan, Hv V ■iatl v nevarnost obstoj dr-k same. Ko gverilcem kljub naporom ni uspelo osvo- armadnega oporišča Rasha-obvladuje pota iz Sirije k južnemu delu Libanona, Sv ■ Se gverilci radi utrdili za bov6 naPa(^e na lzrael> je nji' je v°dnik Arafat spoznal, da le^ast°pil čas za pogajanja. Od-Vaj le Iz Damaska, kjer je šču-Proti vladi v Libanonu, v |)0 ° ln se začel tam pogajati posredovanju predsednika lCja z gen. E. Bustanijem, r, mikom libanonske armade. v£etUcl so se v spopadu z keis^ y Libanonu izkazali šib-:°t so se ponašali v arab- ?e’ k skertl sVetu. Izjavljali so stalno, VlaclProti njim ne more uspeti ^kaa noBene arabske države. kio^310 se je, da to ne drži. dru a bo to dalo poguma tudi b0(jolrn arnbskim državam, da SveriInast°Pile odločnejše proti žaVo Cein, ki se smatrajo za “dr-za suT ^r^avi” in se ne brigajo Vlad ePe odgovornih državnih ’ kaclar jim ti niso po volji. ^ Kolumbiji zaprli 4 duhovnike ^lErvt? lajikov SoZ^LLIN, Kol. Novi grobovi Agnes (Trebeč) Trebets Včeraj je v Womans bolnišnici umrla Agnes (Trebeč) Trebets s 1008 E. 71 St., stara 71 let, rojena v Ljubljani, od koder je prišla pred 63 leti. Umrli v družini so mož Frank, sin Edward, bratje Tom, John Kness, Leo in Henry. Tukaj zapušča sinove Franka, Johna in Georgea, hčer Margaret Richlak, v Penn. hčeri Josephine Naponic in Ann Zelma, 17 vnukov 9 pravnukov, brata Steva in sestro Mary Hodermarsky, v Floridi sestro Cecelio, tukaj sestro Margaret Sepchinski. Bila je članica Društva sv. Cecilija št. 37 ADZ, Podr. št. 25 SŽZ, Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo četrtek ob 9.30 iz Zakiajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 7. uri. George Metz V nedeljo je umrl na svojem domu, 1065 Addison 70 let stari George Metz, mož Albine, roj. Johnson, oče Georgea A., svak Sophie Johnson in 5-krat stari oče. Bil je 17 let vodja prodaje pri Lake City Amusement Co. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob 8., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto cvetja darove v dobre namene. Joseph Elizabeth Zorich Včeraj je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici 16 let stara Josephine Elizabeth Zorich s 317 Bishop Rd., Highland Hts., O., hči pok. Paula in Josephine, roj. Grosel, sestra Paula, Don-alda J., Mary Ann in pok. Patri-cie Ann, vnukinja Margret Grosel in Helen Zorich. Pokojna je bila učenka v farni šoli pri Sv. Feliciti in v Sunbeam School for Crippled Children. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Felicite ob desetih, nato na Kalvarijo. /7Z National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1969 KieveNiAN mmmm ŠTEV. LXVII — VOL. LXVT1 .^ijel Oblasti - "uv v6 ^ duhovnike in 100 M bja» ’ članov “Golconda giba-N k * Zahteva v skladu s skle-^ft)e°n/erence škofov Latinske ciai e lani izvedbo nujnih so- Vo? reform' Spanja naj bi se pri-Prj va.l doseči čim večji bojkot ' 3av° ^Vak’ da bi tako opozori-da tr^°St na svoie zahteve. Vla-s tej^ ^a 'ma gibanje v zvezi kak* • V načrtu tudi zasedbo tu-■ Je Univerze. Hov sestanek med Rusi M* In Kitajci v - Moskvi HlXOIl »0611 Sen. Mansfield potiska sprejem davčne reforme Razgovori med Kitajci in Rusi o mejah v Peipingu potekajo zadovoljivo, ko preudarjajo Rusi in Kitajci o not'em srečanju “na vrhu”. MOSKVA, ZSSR. — Na sestanku v Peipingu 11. septembra letos sta se domenila Kosygin in Ču En-laj o razgovorih, ki naj bi rešili spore o mejah med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Razgovori so se začeli v Peipingu na ravni zastopnikov zunanjih ministrov. ZSSR zastopa V. Kuznetsov, ki je bil preje več let poslanik v Peipingu. V Moskvi so z njegovim sprejemom v Peipingu zadovoljni. Kako razgovori prav za prav potekajo, o tem ni nobena stran doslej povedala še nič. Zastopnik zunanjega ministrstva ZSSR je izjavil, da hoče Moskva voditi razgovore v pozitivnem smislu in sodi tako tudi o drugi strani. Sam Leonid Brežnjev je izjavil, da Sovjetska zveza “ne trpi na pomanjkanju dobre volje in da je pripravljena urediti vprašanje meje in druge spore na temelju enakosti, medsebojnega spoštovanja in ob upoštevanju koristi obeh držav”. “Če kaže kitajska stran enako dobro voljo, potem bo to mogoče,” je dejal vodnik Komunistične partije ZSSR svojim poslušalcem v Moskvi o pogajanjih s Kitajsko o mejah. Iz diplomatskih krogov v Moskvi je prišla vest, da se tako v Moskvi kot v Peipingu ukvarjajo z mislijo o novem sestanku Kosygina in Ču En-laj a, tokrat v Moskvi. Do takega sestanka bo prišlo le, če bodo razgovori v Peipingu o ureditvi mejnega spora ugodno potekali. Novi se-tanek naj bi pripravil tla za gospodarsko, tehnično in morda še kako sodelovanje med ZSSR in rdečo Kino. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield je izjavil, da bo podpiral podaljšanje davčne naklade preko decembra le, če bo to združeno z uzakonitvijo davčne reforme, ki jo je Predstavniški dom že sprejel, delo na njej pa končal sedaj tudi finančni odbor Senata. Zvezna vlada hoče podaljšati posebno davčno naklado 5% do konca tekočega proračunskega leta. Sedaj znaša ta naklada 10%, predsednik Nixon se je zadovoljil z njenim ziiižanjem na polovico za prvo polovico prihodnjega leta. Kongres ni vnet za niti tako zmanjšano podaljšanje, še manj bo seveda, če bodo znaki gospodarskega zastoja, ki jih nekateri hočejo videti, postali očitnejši. Sen. M. Mansfield je povedal naravnost, da bo podpiral podaljšanje zmanjšane davčne naklade le, če bo to zvezano z davčno reformo, to velja tudi za preklic 7% kredita za vloge podjetij, ki naj bi veljal za nazaj od preteklega aprila, za 10% davka na telefon in 7% prometnega davka na avtomobile. Sen. R. Long, načelnik senatnega finančnega odbora, je dejal, da bo predlog za^ davčno reformo v Senatu sprejet pred koncem leta, če ne bo nihče zahteval podrobnega razpravljanja pred celotno zbornico. vprašanju Vietnama Predsednik R. M. Nixon je včeraj v govoru preko televizije in radia vsej deželi obrazložil svoje stališče v vprašanju Vietnama. Imel je izbiro za brezpogojen, nagel umik ameriških sil iz Južnega Vietnama neoziraje se na posledice ali pa za načrtno organiziranje južnovietnam-skih oboroženih sil in njihovo usposobljenje za obrambo Južnega Vietnama ob iskanju možnosti politične rešitve spora pri razgovorih v Parizu. Odločil se je za drugo pot, ker je edino to pot k pravemu, trajnemu miru. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Richa.d M. Nixon je sinoči v govoru preko televizije in radia, ki je bil napovedan že pred tremi tedni, obrazložil položaj vietnamskega vojskovanja in pot, po kateri upa doseči mir. Povedal je naravnost in jasno, da razgovori v Parizu niso napredovali niti za korak, da rdeča stran tam enostavno ponavlja svoje zahteve in čaka na ameriško popuščanje. Pozval je “veliko molčečo večino” prebivalstva dežele, naj podpre njegov napor, katerega cilj je načrten, reden umik iz Južnega Vietnama, ki naj temu da priložnost in čas, da bo mogel prevzeti in sam uspešno nositi odgovornost za lastno varnost in neodvisnost. Napovedal je popoln umik vseh ameriških pehotnih enot iz Južnega Vietnama, ni pa povedal, kdaj hoče to doseči. Opozoril je le na svoje preje letos postavljene pogoje: potek razgovorov v Parizu, položaj na bojiščih in napredek južnovietnamskih oboroženih sil. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število »rtevl Vedno več smrtnih nesreč na cestah Ohia COLUMBUS, O. — Od preteklega petka zvečer pa do konca nedelje je bilo na cestah države Ohio ubitih 35 oseb, v zadnjih treh tednih skupno preko 100. To je vsekakor veliko število. Oblasti se prizadevajo, da bi število prometnih nesreč zmanjšale, pa uspevajo le delno. V začetku svojega razlaganja je predsednik Nixon razkril, da je poskušal pripraviti pot za končanje vojskovanja takoj po svoji izvolitvi za predsednika ZDA lani, še predno je prišel v letošnjem januarju v Belo hišo. Letos poleti je poslal preko osebnega dolgoletnega znanca pismo predsedniku Severnega Vietnama Ho Či Minhu, v katerem je izrazil željo po končanju vojne v Vietnamu in pripravljenost za kompromis. Odgovor je dobil nekaj dni pred Ho-Či-Minhovo smrtjo; bil je v glavnem enak že znanim javnim stališčem z zahtevo po brezpogojnem ameriškem umiku iz Južnega Vietnama. Razgovori tako v Parizu kot preko tajnih kanalov niso privedli nikamor, je dejal Nixon. Rdeča stran vstraja še vedno na brezpogojnem umiku ZDA iz Južnega Vietnama, ki pa naj pred svojim odhodom od tam Vatikanska škofijska sinoda še zmeraj predmet zanimanja ^letava*10 *n kladno, možnost ^Per^ Snega‘ Najvišja y latura do 48 VATIKAN. — Dva tedna je trajala izredna škofijska sinoda v Rimu. Imela je 11 sej, papež se je udeležil skoraj vseh. Toliko časa na teden ni mogel žrtvovati niti zadnjemu vatikanskemu koncilu. Že to poudarja važnost sinode, ki jo pa svetovno časopisje velikokrat pretirava, ker ne pozna ustroja cerkve in gleda na vse le s posvetnimi očmi. Pozablja namreč, da je katoliška cerkev božja ustanova, da ne more kopirati vsega, kar je prišlo v rabo pri organizaciji posvetnih držav po vsem svetu in v vseh časih. Ustanovna načela za cerkev je dobil že apostol Peter naravnost od Božjega sina. To pozabljajo radi vsi posvetni komentatorji. Zato sega daleč preko cilja vsaka želja, naj cerkev čim več kopira od posvetnih ustanov. Seveda lahko kopira, toda le do določene meje. Je namreč božja ustanova, toda obstoja iz ljudi, ljudje pa niso zmeraj božji, naj bodo znotraj ali zunaj cerkve. Cerkev ima opravka z vsemi. Ker je cerkev božja ustanova, ima papež kot Kristusov namestnik določene pravice in dolžnosti, ki jih ne more odstopiti nikomur, pa tudi ne deliti z nikomur. Je pa cerkev sama poskrbela, da svet zve, kdaj papež govori na primer nezmotljivo. Zato je tudi pot do novih dogm tako dolga in naporna, ne samo za papeža, ampak tudi za tiste, ki jih kliče na posvet. Končno mora odločati sam po svoji vesti in za svoje sklepe tudi sam nositi odgovornost. Nobena načela kolektivnega odločanja mu tu ne morejo ničesar pomagati. Te splošno znane stvari smo hoteli omeniti, da že naprej omejimo delokrog cerkvenih organov vsake vrste, tudi škofijskih sinod. Imajo pravico do debatiranja o vseh verskih problemih, toda sklepati pa morejo obvezno le takrat in toliko, kolikor to dovoljuje Sv. stolica. Tu se je že v prejšnjem stoletju vnel boj mnenj, ki traja nepretrgoma in ki se vrti v glavnem okoli pastirske službe: kako pritegniti čim več ljudi v katoliško cerkev in kako pripraviti katoličane, da bodo čim vnetej-še živeli po naukih katoliške vere. Za pastirsko službo je važno, kdo bo kaj opravljal. Tam, kjer velja načelo pokorščine, ni težav, na primer v odnosih med škofi in verniki, če pride do konfliktov, so lokalnega pomena. Drugačno je pa stanje odnosov med papežem in škofi. Papež ne more več obvladati vse cerkvene uprave, se mora zanašati na sodelavce. Cela stoletja mu jih “dobavlja” rimska kurija. Ker se stalno vrti neposredno okoli Sv. stolice, je le prirodno, da dejansko odloča o vprašanjih, ki so na njih zainteresirane škofije, pa pri iskanju odgovorov na vprašanja sploh ne sodelujejo. To za cerkveno upravo gotovo ni dobro. Zato je morala sama po sebi nastati ideja o škofijskih sinodah, ki naj obravnavajo lokalne zadeve. So pa še zmeraj odvisne od papeža, odnosno od kurije. To dela vročo kri, kajti kurija ne more poznati lokalnih položajev in zato lahko sklepa kar v slepo. Takih sklepov se boji, zato kurija tako počasi postopa. Vse to je rodilo zahtevo, da naj papež dobi nov kanal za stike s škofi. Tak kanal naj bi bila vatikanska škofijska sinoda. Statut zanjo deloma že obstoja, treba ga je spopol-niti. Nekaj dela na tem polju je opravila sedanja sinoda. Pravijo, da je sklenila, da svetuje papežu, da naj sinodo sklicuje redno vsako drugo leto, da naj med zasedanji sinode posluje v Rimu tajništvo, ki naj posreduje med papežem in škofi, da naj imajo lokalne (nacijonalne) škofijske sinode pravico staviti predloge vatikanski škofijski sinodi. Papež je menda že pristal na te predloge. Pot, ki jo je ubrala sinoda, vodi v trenja s kurijo. O trenjih bo moral odločati papež sam. Zato bo od sedaj tako važno, kdo bo postal Kristusov namestnik. Boj se bo namreč začel na vprašanju pristojnosti: kaj spada pod tajništvo sinode in kaj pod kurijo. Boj za pristojnosti bo najbrže porinil na stran drugo še važnejše vprašanje: koliko pristojnosti naj papež obdrži zase in koliko naj jo odstopi tajništvu kurije in drugim vatikanskim upravnim organom. še odstranijo sedanjo vlado v Saigonu. Pri takem stališču rde- čih ZDA ne preostane nič dru- gega, kot vstrajati in pospešiti organizacijo domačih oboroženih sil in njihovo usposobitev za samostojen boj. Dejal je, da so v tem pogledu od spomladi dosegli več, kot so pričakovali. Predsednik Nixon je poudaril, da hoče mir, toda časten mir, resničen mir. Kapitulacija v Vietnamu takega miru ne bo in ne more prinesti. Tega je mogoče doseči le z vstrajanjem in z obrambo temeljnih položajev svobode. Popuščanje in umik pred rdečimi bi vodila le k novim Vietnamom, katerih se hočejo ZDA izogniti. Sinočnji govor je pokazal, da Nixon v bistvu sledi politiki, ki so jo v jugovzhodni Aziji postavili in jo vodili predsedniki ZDA in Trumana, preko Eisen-howerja, Kennedyja in Johnsona. Spremeniti jo hoče le v toliko, da se ZDA ne bodo več spuščale v boj z lastnim moštvom, ampak bodo le dale na razpolago sredstva in orožje domačinom v državah, ki hočejo braniti svojo neodvisnost in svobodo. Stališče, ki ga je sinoči predsednik ZDA zavzel v vietnamskem vojskovanju, tiste, ki hočejo takojšen umik iz Vietnama, ne bo zadovoljilo, oni pač hočejo konec vojne, pa naj pride, kar hoče.. Predsednik se tega zaveda, zato je posebej poudaril, da bo vodil zunanjo politiko ZDA v skladu z ustavo in svojo odgovornostjo, ne pa pod pritiskom glasne manjšine. Pričakovati je, da bodo zagovorniki popuščanja in kapitulacije nadaljevali s protesti, moratoriji in podobnimi javnimi nastopi, da bi po tej poti prisilili predsednika ZDA k opustitvi njegovega trdnega stališča. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važno sejo jutri ob dveh popoldne v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek. Društvo Carniola Hive No. 483 T.M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue. Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. ob 11.15 sv. maša za pok. Justino Verbič ob 10. obletnici smrti. Ključe je izgubila— Hišni ključi so bili izgubljeni preteklo soboto na Glass Avenue. Kdor jih je našel, je prošen, da kliče tel. 881-9250. K molitvi— Nocoj ob 7.30 so vabljeni člani Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. članico Manco Preša, jutri pa k njenemu pogrebu. žalostna vest— Ga. Amalija Dejak, 737 E. 212 St., Euclid, je prejela sporočilo, da ji je v Krasincu v Beli krajini umrl 31. oktobra oče Nikolaj Starešinič v starosti 86 let. V letih 1900-1920 je bil v ZDA v Jolietu, 111. Doma je zapustil ženo in 7 otrok, tukaj pa omenjeno. Belokranjski klub izreka svoji članici Malki k težki izgubi iskreno sožalje. Danes volitve— Volišča so odprta danes od 5.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Naj nihče, ki ima pravico voliti, ne ostane doma! Volivna pravica je tudi volivna dolžnost državljana v svobodni, demokratični deželi! K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri, / sredo, zjutraj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 32 St. k skupni molitvi za pok. Manco Preša. Naveličali so se Kube PLATTSBURGH, N.Y. — Šest Amerikancev, ki so prisilili pilote letal, da so leteli na Kubo v zadnjih dveh letih, so se Kube in življenja tam naveličali in se po prehodnih razgovorih s predstavniki ZDA preteklo nedeljo preko Kanade vrnili domov v upanju, da kazen za njihova dela ne bo prehuda. Črnke na Wassarju uspele POUGHKEEPSIE, N. Y. — Vassar dekliški kolegij je ugledna visoka šola z okoli 1600 slu-iateljicami, med katerimi je 59 črnk. Pretekli četrtek se je 32 slušatelj ic zaprlo v upravno poslopje visoke šole. Izjavile so, da ne zapuste poslopja, dokler ne bo vodstvo visoke šole izpolnilo njihovih zahtev. Zahtevale so več čnskih učnih moči, povečanje programa “črnskih študij” in posebne spalnice za črne slušateljice, ki hočejo biti same za sebe. Vodstvo visoke šole je večino zahtev sprejelo in črne slušateljice so v soboto zapustile zasedeno upravno poslopje. Njihove bele tovarišice so nekam začudeno gledale na nastop črnk. Niso oporekale njihovim zahtevam, pač pa načinu boja za njih dosego, ki je prekinil redno delo šole. Pri tem je črnk v šoli komaj 3%)! Malo porabljenega WASHINGTON, D.C. — Po uradni, strokovni sodbi je bilo doslej izkopanih v naši deželi le 5% znanih zalog premoga. l National and International Circulation I’ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak ot July Managing Fditjr: Mary Debevec ^ NAROČNINA: gU Združene države: < $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za i mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: | $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: • $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAH) AT CLEVELAND, OHIO i^^k.,83 No. 212 Tuesday, Nov. 4, 1969 Kriza “leve srediIle,, v Italiji Od začetka letošnjega avgusta ima Italija enobarvno vlado, ki jo sestavljajo člani demokrščanske stranke. S težavo se ta vlada prebija iz tedna v teden in če še ni padla, je to zato, ker bivši partnerji vlade leve sredine socialisti in republikanci sami ne vedo, kaj bi bilo boljše: ali obnoviti to zavezništvo ali pospešiti razpis novih parlamentarnih volitev. Prav ta neodločenost bivših demokrščanskih zaveznikov podaljšuje sedanji vladi življenje in vse izgleda, da bo to stanje trajalo vse do prihodnje pomladi, ko naj bi bile v Italiji občinske, pokrajinske in deželne volitve. Te volitve naj bi pokazale, kakšna je pravzaprav trenutna moč obstoječih strank in nakazale, v kateri smeri je treba iskati novo formulo za sestavo bodoče večstrankarske vlade. Medtem je očividno, da trpi sedanja enostrankarska vlada na pomanjkanju avtoritete, saj zavisi popolnoma od zunanje podpore, ki ji jo nudita med seboj razprti krili socialistov. Ni čuda, da vlada nemočna prisostvuje stavkovni anarhiji, ki je zadnje tedne zajela Italijo. Saj praktično že vse štrajka: zidarski delavci, kovinarji, bančni uradniki, poštarji, železničarji, avtobusni prevozniki. Val stavk je presenetil same sindikalne voditelje: namesto, da bi jih oni usmerjali, se morajo priključiti organizatorjem črnih stavk, da ne izgubijo vpliva na delavske množice. Nikdar povprečni Italijan ni bolje živel kot zadnja leta; toda z dohodki raste apetit in ljudje porabijo več, kot zaslužijo. Zato so kljub blagostanju nezadovoljni; v stav-kar iščejo sredstva, da si povečajo plače. Toda ne pomislijo, da je to mogoče le, če se sorazmerno poveča proizvodnja; nekontrolirano zvišanje plač vodi v inflacijo in z njo v slošno obubožanje. Vsi, ki se razumejo na zakone gospodarstva, se s strahom sprašujejo, koliko časa bo lira ta pritisk še vzdržala. In potem? Obetajo se mračni dnevi. Prav zato bi bila potrebna močna vlada s trdno parlamentarno večino, ki bi se upala upreti nekontrolirani inflaciji in sprejeti tudi nepopularne odločitve. Pri tem bi bilo nujno potrebno, da sodelujejo socialisti, ki so stranka delavcev in so soodgovorni, kje bo končala sedanja sindikalna agitacija. Toda socialisti so razdeljeni bolj kot kdaj v preteklosti. Potem, ko so se v preteklem juliju razbili na socialdemokratsko in frontaško socialistično krilo, se gledajo vedno bolj neprijazno. Socialdemokrati vztrajajo na zahtevi, da se morajo frontaški socialisti, ki jih vodi Francesco De Martino, odpovedati vsakršnemu sodelovanju s komunisti. Le pod tem pogojem bi bili pripravljeni vstopiti v novo vlado levega centra. De Martino pa prav o tem noče ničesar slišati. Tudi ne verjame v vladno večino bivše leve sredine. Osebno se navdušuje za dvobarno vlado od njega vodenih socialistov in krščanskih demokratov. Toda krčanski demokrati to možnost odklanjajo. Ne bi se radi zamerili Saragatovim socialnim demokratom in zašli preveč na levo, zato vztrajajo na skupni vladi republikancev, socialistov in socialdemokratov. In če to ne bo mogoče, rajši na volitve kot samo v dvoje s socialisti. De Martino na vse to odgovarja, da se njegovim socialistom ne mudi. Počakali bodo do spomladanskih upravnih volitev, ki naj bi na novo pokazale razmerje sil. Toda Nenni, bivši vodja socialistov, se š tem stališčem ne strinja. De Martinova misel, da bi si lahko krščanski demokrati izbrali socialiste za edine zaveznike, se mu zdi prazna in nevarna iluzija. Po Nennijevem mnenju mora socialistična stranka storiti vse, da doseže vsaj minimalen sporazum s socialdemokrati in tako omogoči takojšnjo obnovo četverne koalicije. Vsako odlašanje je lahko usodno. Nenni osebno ne verjame, da bi Rumorjeva vlada lahko vzdržala do pomladi; temu sledeča kriza bi vrgla Italijo v splošen kaos. Če bi pa sedanja vlada vzdržala in s tem srečno prebredla sedanje sindikalne spore, bi krščanski demokrati silno pridobili na ugledu, socialisti pa bi se znašli na spomladanskih volitvah praznih rok in brez programa. Torej, katera formula naj zamenja in odreši sedanjo začasno vlado v njeni neprijetni vlogi? Vlada v dvoje, v troje, v četvero? Levi center v svoji prvotni sestavi ali kaka druga inačica sploh obstaja? Čas ostro priganja, a odgovorni politiki se vedejo, kot da je vse v redu. Vsi besedičijo in se predajajo dnevni politični igri, Italijo pa vedno bolj zagrinjajo valovi družbenih problemov. Italijanska demokracija je na izpitu. Od vseh je odvisno, ali ga bo prestala: od politikov, delavskih voditeljev, vzgojiteljev, pa tudi širokih ljudskih množic. Le če bo vsakdo od prizadetih pripravljen nekaj žrtvovati v ko-list skupnosti, bo Italija izšla prečiščena in močna iz teh nelagodnih trenutkov, ki jih preživlja. K. G. •♦S. I! BESEDA IZ NARODA mam Proslava slov. narodnega praznika CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. oktobra, smo v Baragovem domu imeli lepo proslavo slovenskega narodnega praznika — 29. oktober in Dan slovenske zastave. Prireditelji so poskrbeli, da je bila tudi dvorana primerno okrašena za slovensko narodno proslavo. Veliki sliki dr. Franceta Prešerna in dr. Antona Korošca, obdani z barvami slovenske zastave, sta nakazovali tudi vsebinski poudarek narodne proslave: kulturne in politične borbe za pravice in svobodo slovenskega naroda. Program je bil narodno prisrčen in bi prireditelji z njim mogli nastopiti tudi v večji dvorani. Po ameriški in slovenski himni je predsednik prireditelj-skega odbora Janez Ovsenik pozdravil navzoče, posebno še dr. Miha Kreka, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, slavnostnega govornika dr. Viktorja Antolina in č. g. Jožeta Faleža, kaplana pri Sv. Vidu, Tem je ga. Mauserjeva pripela slovenski šopek. Med igranjem Triglavske koračnice je mladi Pavle Žakelj prinesel skozi dvorano slovensko zastavo, ki sta jo razpeto držali Karolina Bajc in Veronika Vidmar. Ga. Mauserjeva je pristopila k razpeti zastavi in z občutkom deklamirala dr. Tine Debeljakovo “Slovenski zastavi” in na njo pripela slovenski šopek. Vsi smo bili ganjeni, ko je g. Jože Falež blagoslavljal zastavo . . . Daj tej narodni svetinji, o Bog, tisto slavo, ki so ji jo vedno izkazovali naši predniki in jim je bila najvišji simbol narodne svobode in narodne e-dinosti. Naj nas, o Gospod, ta slovenska zastava vedno vzpodbuja in navdušuje za potrebne žrtve, da premagamo sebičnost in razdvojenost med nami, ki smo bratje in istega naroda sinovi in hčere, da se združimo v naporih, da slovenski narod v domovini čimprej doseže dokončno in popolno svobodo ... Ob slovenski zastavi so ves čas stali v narodnih nošah Terezija in Martina Lavriša in Danica Bajc, pri ameriški zastavi pa Veronika Vidmar in Karolina Bajc. Naj bo tudi povedano, da je ista slovenska zastava predstavljala slovensko zastopstvo na mednarodnem kongresu Krščanskih demokratov v Čilu. Po blagoslovitvi zastave je lepo zapel slovenski mladinski zbor pod vodstvom Martina Košnika “Gor čez jezero” in 'Navzgor se širi rožmarin”. E-den najbolj prisrčnih prizorčkov je gotovo bil nastop male Marije Vrenko, ki je korajžno in lepo zapela “Rožic ne bom trgala”. Potem sta nastopila Ivo Gorše s harmoniko in Tonček Nemec s kitaro. Dr. Viktor Antolin je skrbno pripravil govor za premišljevanje ob slovenskem narodnem prazniku. Zajel je dobo osvobo-jenja, pridobitve in težave od takrat v sedanji čas. Prav bi bilo, da se ta govor v celoti objavi. Potem je nastopil moški zbor pod vodstvom Martina Košnika s Prešernovo “Zdravico”, “Polje” in “Eno devo le bom ljubil”. Program je zaključil Jože Likozar z recitacijo Karel Mauser-jeve “V spomin dr. Francetu Prešernu”. Nato smo vsi vstali ter našemu narodnemu prazniku dali poudarek, da smo skupno navdušeno zapeli “Hej Slovenci!” Nc nehajmo! Ohranimo s takimi prireditvami tradicijo naši mladini! Jože Melaher Naznanilo DNU pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri praznovanju 35-letnice Društva naj-svetejšega imena J e z us o vega pri Sv. Vidu, odnosno pri dobrodošlici župniku Fathru R. Prazniku prejšnjo nedeljo, naj Bog povrne s svojim blagoslovom! Prihodnja nedelja, 9. nov. t. L, je spet obhajilna nedelja DNU. Društvena maša bo ob osmih. K njej odidemo ob 7.45 izpred šolske dvorane. Po maši imamo v dvorani pod cerkvijo najprej zajtrk, nato pa sestanek, na katerem bomo slišali odborovo poročilo o naši društveni prireditvi od 26. okt. 1.1. Isto nedeljo popoldne ob dveh bomo imeli v naši župnijski cerkvi žalno opravilo, odnosno molitve za svoje sobrate, ki so se poslovili od nas od lanskih Vseh Svetih. K temu opravilu, odnosno molitvam so poleg udov lepo povabljeni tudi svojci umrlih. France Sever ------o------ SAVA pripravlja svoj “jesenski ples” CHICAGO, 111. — Kot vsako leto, bomo tudi letos člani kluba SAVA iz Chicaga priredili tradicionalen jesenski ples. Potrudili se bomo in postregli vsem, kar najbolje znamo. Pripravljena bo jedača in pijača naših dobrih kuharic in bertov. Nismo pozabili na glasbo. Janez Arko bo poskrbel, da se bomo vsi zavrteli in brusili pete ob prijetnih zvokih njegovega Tivoli ansambla. Vabimo vse člane SAVE iz New Yorka, Clevelanda, Toronta in Minneapolisa, da se nam pridružijo. Čas do druge konvencije je še daleč, mi pa bi vas radi videli že preje in se poveselili z vami. Še posebej bi radi na našem plesu videli vse mlade, ki še niso člani SAVE. Pridite in pripeljite s seboj svoje starše, da bodo videli, da smo vredni njihovega imena in da skrbimo za povezavo Slovencev med seboj. Pripravljamo tudi presenečenje, saj pričakujemo, da boste vsi prišli, od blizu in daleč dne 29. novembra ob 8. zvečer v dvorano sv. Štefana, 1847 West 22nd Place. S prijateljskimi pozdravi do skorajšnjega svidenja! SAVANI ------o------ Zahvala bisernoporočencev BROOKLYN, N.Y. — V nedeljo, 12. oktobra 1969, sva spodaj podpisana obhajala najin biser-no-poročni jubilej, 60-letnico najinega zakonskega življenja. Ta najin tako pomemben in lep dogodek sva čudovito lepo preživela v krogu najinih sorodnikov, prijateljev in znancev. V dožnost si štejeva, da se potom Ameriške Domovine iskreno zahvaliva vsem, ki so naju počastili, obdarovali in razveselili. Prisrčna hvala č. g. župniku Richardu Roganu od slovenske fare sv. Cirila za lep govor v cerkvi in v cerkveni dvorani in za tako lepo darilo. Dalje hvala g. Jacku Žagar, kateri je tako lepo predstavil vse goste. Ne moreva vseh navesti z imeni, ker bi vzelo preveč prostora. Najine biserne poroke so se udeležili sorodniki in prijktelji iz Kanade, iz Bethlehema v Pennsylvaniji, iz Long Islands, Brooklyna in New Yorka. Naša slovenska cerkvica je bila polna najinih dobrih prijateljev in sorodnikov. Hvala jim, da so prišli. Lepa hvala tudi društvu sv. Jožefa in društvu Marije Pomagaj za krasne šopke. Lepa hvala vsem, ki ste naju razveselili s svojo navzočnostjo, nama čestitali in poklonili darila. Bog povrni vsem in vsakemu posebej. Lepa hvala pridnim ženam, ki so napekle dobro pecivo, stregle gostom in pridno delale v kuhinji. Ne bova pozabila njihove dobrote. Hvala vsem, ki so se naju kakorkoli spomnili. Ta lepi dan, ko sva tako srečna v družbi prijateljev in sorodnikov obhajala 60-letnico najinega skupnega življenja, nama bo ostal v trajnem spominu. Joseph in Theresa Škrabe ——o------------- Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue vabi CLEVELAND, O. — Kampanja za nove člane in članice Kluba slov. u p o k o j encev na Holmes Ave. je odprta. Ako vsak član in članica dobi enega novega, pa bi tako podvojili število našega članstva. Kar pojdimo na delo, pa bo šlo. Jih je še dosti, ki so že prekoračili 60 let in jih ni nihče povabil, naj pristopijo v Klub upokojencev. A-ko se vsak član in članica nekoliko pobriga, lahko podvojimo število našega članstva in priredimo časten sprejem novih članov na veselici dne 15. februarja 1970. Moramo iti na delo in se rešiti ječe, v katero smo zaprti. Proti zahodu je St. Clair, proti vzhodu pa nas deli most preko železnice na E. 152 St. Tam preko je že Waterloo Klub. Za Euclidski Klub še govora ni, oni imajo člane po celem svetu. Lahko bi jih kakih 100 odstopili našemu Klubu. Pri nas je članarina samo 25c mesečno. Prihodnja naša seja je v sredo, 12. nov. 1.1. Želimo kar največ novih članov. Kar pridite in pristopite, ne da bi vas kdo vabil. Pokažite se javnosti. Federacija Klubov slov. upokojencev v Ameriki ima novo ime in nova pravila. Ni več samo za Cleveland, ampak za vso Ameriko. Ker smo sprejeli Klub upokojencev iz Girarda, O., tudi Klub iz Barbertona bo pristopil, je bilo potrebno pravila preurediti. Povzeli smo obširno obzorje. Že sedaj je preko 2000 članov. Predsednik Krist Stokel je jako aktiven, letos nam je pridobil $692 v blagajno od potnikov v stari kraj. Mu moremo biti jako hvaležni. Vsak Klub u-pokojencev po vseh Združenih državah lahko pristopi k Federaciji, pristopnina je $10. Tajnik Wm. Kennik pošilja uspešne resolucije na senatorje in kongresnike ter tudi na predsednika ZDA. Nixon je poslal jako lep odgovor. Torej, brez čakanja, pridite in pristopite h Klubu slov. upokojencev na Holmes Ave. prihodnjo sejo, dne 12. nov. t. L, ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Na tej seji bodo naprodaj vstopnice za našo ve-, selico 15. februarja 1970. John Trček, tajnik ------o------ Sestre v Št. Jakobu na Koroškem so ¥ veliki stiski CHICAGO, 111. — Te dobre sestre so v hudi stiski. Koliko so nam pomagale, ko smo bili tam. Zdaj zidajo kapelo in dvorano. Prejšnja kapela je bila tako visoko, da so morale prehoditi nad 70 stopnic, da so prišle do nje. Zdaj zidajo spodaj novo kapelo in dvorano v spomin na STO-'LETNICO, kar so sestre prišle v Slovenijo. Imele so zdaj kiparja Franca Goršeta iz Amerike pri sebi, da jim je napravil križev pot iz žgane gline. Napravil jim je tudi velik križ in relief Sv. Družine, kar je pa narejeno iž lesa. Vse to stane $2,180, četudi jim je mojster računal najnižje cene. Zdaj si sestre nikakor ne morejo pomagati iz zadrege. Ali bi jim Slovenci v ZDA in v Kanadi priskočili na pomoč? Vem, da bomo našli take dobrotnike, ki bi žrtvovali po $70 za postajo. Predvidena blagoslovitev križevega pota bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra letošnjega leta. Poskusite jim priskočiti na pomoč. Sestre bodo lepo molile za vas in za vse vaše potrebe, če jih rešite dolga. Pa v kratkem času boste to storili. Dajte, dajte! Saj poznam vaše dobro srce in vašo dobroto. Pošljite kar naravnost sestri prednici: Častite šolske sestre 9184 St. Jakob i. Rosental Kaernten, Austria, Evrope. Zelo prosi za sestre P. Odio Hajnšek, OEM. KnjTžnTdar Družbe sv. Mohorja za leto 1970 CLEVELAND, O. — Ne živimo samo od kruha, marveč tudi od duha. Kot telesna hrana, tako nam je potrebna tudi duhovna hrana. Vsak dan, vedno, ena in druga. Če opustim eno ali drugo, končno opešam. Odtod, ker ne skrbimo v zadostni meri, odnosno ne redno za svojo duhovno hrano, današnje tako duhovno opešanje ljudi. Ena izmed zvrsti naše duhovne hrane je tudi knjiga, odnosno tisk. Tista ustanova, ki med Slovenci že nad sto let skrbi v naj-veči meri za duhovno prehrano najširših plasti našega naroda, je Družba sv. Mohorja v Celovcu. Več kot sto let nas že zalaga z duhovno hrano. Da smo Slovenci ostali do današnjega dne duhovno tako močni, je v veliki meri zasluga celovške Družbe sv. Mohorja. Vsako leto za Božič nam postreže s svojim knjižnim darom. Tudi za letošnji Božič ga bomo prejeli. Kakor imam sporočilo iz Celovca, so nam clevelandskim Slovencem 13. okt. že odposlali svoj knjižni dar za 1970. Tako mislim, da smo lahko popolnoma gotovi, da bomo imeli nove mohorjevke v rokah že v prvi polovici decembra 1.1. Letošnji knjižni dar celovške Družbe sv. Mohorja vsebuje te-le knjige: KOLEDAR ZA LETO 1970, zelo zanimiva vsakoletna mohor-ska knjiga, polna poučne hrane za vsakogar. — DRUŽINSKE VEČERNICE, 23. zvezek. Obsegajo 270 strani zanimivega branja (Vlado Firm: Sužnja iz Kor-dove). — PO SILI VOJAK. Znani slovenski koroški rojak Mirko Kumer, pd. črčej z Blata v Podjuni, nam v tej knjigi opisuje svoje spomine iz zadnje svetovne vojske. — DUHOVNE MISLI ŠKOFA DR. ROŽMANA. Prof. dr. Filip Žakelj je pripravil 1. knjigo Duhovnih misli rajnkega našega škofa dr. Rožmana, katere so izhajale v tukajšnjem Amerikanskem Slovencu. Odlično duhovno branje! Ne samo vsaka družina, celo vsak odrasli bi moral imeti to knjigo za svoje dnevno duhovno branje odnosno premišljevanje. Tisti, ki še niste naročili mo-horjevk za prihodnje leto, storite to takoj. Obrnite se v tem pogledu ali na Slovensko pisarno v Clevelandun (6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103) ali pa na Ligo SKA v New Yorku (P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y. 11227). Naročilu priložite denarno nakazilo za $4, pa boste takoj, ko pridejo, dobili knjige. Clevelandska pisarna je za zamudnike naročila še 20 rezervnih kolekcij. — Ne odlašajte! Janez Sever ------o------ V masti desetino vode V običajni masti je povprečno 9.7% vode. Koroška politična jesen Meseca februarja 1970 bodo na Koroškem deželnozborske volitve. Celotno politično delovanje je osredotočeno na to za deželo in njeno prebivalstvo tako važno odločitev. Trenutno je zastopana socialistična stranka koroškem deželnem zboru z 18 poslanci, avstrijska ljudska stranka (krščansko-demokratsko usmerjena) z 12 poslanci, svobodnjaška stranka nekdanjih nacistov s petimi poslanci, komunisti pa so zastopani v deželnem zboru z enim poslancem' Medtem ko je slovenska levica že utonila v socialistični stranki, je katoliško usmerjeno krilo koroških Slovencev nastopilo P1^ zadnjih deželnozborskih volitvah s samostojno listo. Za “Koroško volilno skupnost” je bilo oddanih 4272 glasov, toda za dosege enega mandata je potrebnih 7500 glasov. Do sedaj je prišlo v deželi do sledečih političnih akcij: Socialisti so že imenovali svoje kandidate za deželni zbor, koroško deželno vlado ter tudi že kandidate za avstrijski državni zbor kajti 1. marca prihodnjega leta so v Avstriji tudi državnozborske volitve. Avstrijska ljudska stranka (Osterreichische Volks-partei) pa je presenetila Pre' tekli teden koroško javnost z akcijskim programom, ki ga je “Naš tednik”, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, zelo pozitivno ocenil. Na prvem mestu zahteva Ljudska stranka ustanovitev centralnega doma za kulturo i11 prosveto (Volksbildungsheim) v deželi, kajti “prav ta ustanova bi mogla postati kraj srečanja za vse Korošce in tako buditi razumevanje za soseda”. Žani' mivo, da je osredotočil tudi Narodni svet koroških Slovence^ leta 1968 z objavo programa svoje kulturne in politične zahteve na ustanovitev kulturnega inštituta oz. Kulturnega dom3 za koroške Slovence. Le da Je tedaj nemška javnost te zahtev0’ napadla in odklonila. Pociobn0 — kot sedaj v programu avstriJ ske ljudske stranke — beremo v programu Narodnega svet3' “Ta dom naj bo hkrati v služh1 človečanskega in kulturnega src Čanja, žarišče ob stičišču geI mansko- slovansko- romanskeg3 jezikovnega in kulturnega Pl0 štora”. Program Narodnega sveta Je’ ne glede na to, da o njem še sklepal izredni občni zbor, P° idejni zamisli in politični teZl (to kaže sedaj tudi primerjaVa s programom avstrijske Ijud5^6 stranke) zelo sodoben, aktualc0 in močno v bodočnost usmerje11^ Do kakšnega sklepa bo P11 vedla pozitivna ocena akcijski ga programa avstrijske Ijuds stranke v glasilu slovenske des^ nice “Narodni svet” glede za ^ žanja pri deželnozborskih vo vah, je zaenkrat težko reči. A bo prišlo do samostojne^. ta ne nastopa Narodnega sveta deželnozborskih volitvah, hi pretrgal z dosedanjo traoic ^ nalno politiko med koroški^ Slovenci, ki so nastopali v k0^ škem okviru doslej vedno le lastno slovensko listo. Dve tretjini na jugu OTTAWA, Kan. — Okoli dj tretjini vsega prebivalstva ^ nade živi v 100 milj širokem su vzdolž meje ZDA. G°s °,g prebivalstva proti severu na pada, je manjša v prerijski110 krajinah kot v Ontariu, Que cu in Britski Kolumbiji- Drugi največji izvoznik pšenice na svetu 0 OTTAWA, Kan. — Okoli stino površine Kanade je .c hijeno za farmanje. Kana 'ugi naj večji izvoznik Pse i svetu, takoj za ZDA. KANADSKA DOMOVINA lu l I Iz slovenskega Toronta ski Praznik slovenske zastave ^anes je 29. oktober. Sloven- ^ Orodni praznik je današnji lik mogel dognati, ko- 0 Slovencev, ne glede na to, bi Katerem koncu zemeljske o-. Prebivajo, je pomislilo, da l atles praznik slovenske svo-l e' Ali so si tisti, ki so svo-biij ^ na lujem> zaželeli, da bi Prav tako svobodni na do-tleh? Bog ve, če je kdo 2g a v Sloveniji danes, na dan V °^tobra, zmolil vsaj na ti-eti, ^čenaš’, da bi Slovenija že . at postala dežela svobode, a strahu pred partijo, pred j) ClJ° in pred ovaduštvom. fe’ ‘Očenaši’ so potrebni, c aaj se kdaj uresničijo aspira-k prvega “29. oktobra”. ^oc^a ie narej'ena jjjj eriski narodni zavesti, da je „^P° letu 1918 med Slovenci j °ktober” premalo populari-Preveč smo molčali o ^raa V Baznik čeprav je bil kot narodni tavi za slovensko narodno •"ik v VečJe važnosti kot kate-ii>r 1. ^r^avni praznik. Državni l^^ki so bili narejeni z de-Ki '> “29. oktober” je pa ustva-. ljudska volja. Vetiaaes nam svobodnim Slo-fa2]Cem P° svetu vihrajo naj-še Crieiše zastave. Vendar pa na®H lepše, kot je bela, ^ ra> rdeča. Ali je vsaj majh-Vs^astava na častnem mestu v ietri slovenskem domu po Danes je tudi slovenske zastave, te Sloven- luji}, ^riiah? n skj aaroclne svetinje. V4 Vo|boda in slovenska zasta-2astSta Uerazdružljivi. Vihrajoča vaya je znak svobode. Wv.^Uem svetu smo se lahko ’ kako drugi narodi spo-J° svoje zastave. Ko gleda-ko tavZaj' tudi lahko vidimo, ka-b0j 62ko zgodovino ima za seje j983 lePa zastava. Zato nam ž§od ragocena svetinja. Njena sk&„0vlria je zgodovina sloven-skozf ^iu<^stva. Morala je iti stavli toliko preganjanj, zapo-cel° onečastili so jo. So nanjo pripeli krvavo tijjg Zvezdo, ki je tako nekaj sat In belnS °Venska ljubezen do čiste modro odvratnega, nekaj, če-a ljubezen do čiste rdeče zastave ne lti) aPrejeti. Kakor svobodnja-° ie šla tudi čista in ne- Na nastopih in koncertih, ki so vedno dobro obiskani, tudi poslušalci pojejo in čutijo z nami. Ne glasno, pač pa v srcu. Na obrazu in v očeh se pozna vsem, da slovenska pesem ne bo še kmalu izumrla. Naš pevski zbor, z imenom “VRBA”, začenja svojo četrto sezono. Vsi pevci želimo, da kar najbolje vskladimo svoje glasove in slovensko pesem podamo na j lepše, kar moremo svojim poslušalcem, za katere vemo, da jih tudi letos ne bo malo. Dobro vemo, da nam bo s pomočjo našega zborovodja g. Ignacija Križmana in z dobro voljo ljudi uspelo iz slovenske pesmi narediti tisto, kar poslušalci pričakujejo: vdahniti va- njo duha. Že zgoraj sem omenil, da smo pevci družabni ljudje. Radi imamo veselje in veselo družbo. Zato opozarjamo vse tiste, ki imajo veselje do petja in ljubijo slovensko pesem ter so ponosni, da so Slovenci, da se nam pridružijo. Z rednimi vajami smo začeli v petek, 24. oktobra, in bodo vsak petek ob 8h zvečer v Slovenskem domu na 864 Rape Ave. Kdor ima pomislek glede posluha ali glasu, naj kar pride zraven. Gospod Križman bo vsakega rad preizkusil in mu pomagal spoznati notno pisavo, veščino njegovega glasu ter posluha. Ostali pevci pa ga bomo z veseljem sprejeli v svojo družbo. Pridite in prijatelje pripeljite 3 seboj. Pevski zbor ne bo nikoli preštevilen. V Torontu je velika slovenska množica. Pomagajte, da se slovenska pesem me zgubi v širnem svetu. Prispevajte, da se še dolgo ohrani med nami, saj nam je v emigraciji kot kos domovine, na katero moramo biti ponosni. Pevec AB O misijonsko nedelji je že pi-,da bi to preprečil. Zato je danes sal misijonski poročevalec. Kot | pravi nesmisel iskati med nami pravijo člani Baragovega misijonskega krožka, je misijonska prireditev tudi finančno lepo u-' spela, baje bolje kot lani. Hvala Bogu, darovalcem im delavcem. Prve dni novembra bo pa baje v Torontu med Slovenci znana misijonarka Ksaverija Pirc, ki je obiskala po dolgih letih Slovenijo in sedaj obiskuje tudi Slovenijo v svetu. Župnija Marije Pomagaj vabi na svoj jesenski banket, ki bo v soboto, 8. novembra, v cerkveni dvorani na Manningu. Banketi med Slovenci v Torontu ustvarjajo in vzdržujejo prepotrebne družabne vezi in prinašajo prirediteljem ne samo veliko dela, ampak tudi nekaj dohodkov. 22. novembra bo pa banket v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Vstopnice so že na prodaj pri odbornikih in članih. Pri zadnjem banketu, ki je bil prvi letošnji sezoni, je povpraševanje po vstopnicah preseglo kapaciteto dvorane. Kdor želi iti na ta drugi banket, naj pohiti z nakupom vstopnice. Občni zbor H. P. S. Ž. Zadnjo nedeljo v novembra 30 v dvorani župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo občni zbor Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, ki je 30. septembra zaključila svojo 12. poslovno dobo. Poleg običajnih poročil, ko bodo večinoma govorile številke, bodo tudi volitve od-Dornikov, ki jim letos poteče poslovna doba. Kot zanimivost naj navedem samo, da je H.P.S.Ž. imela v zadnji poslovni dobi čez 10 milijonov prometa, od tega 7 milijonov samo na osebnih čekovnih računih. M dezevana slovenska je mogla zastava svobodno da Jhrati. ha + • lujem nas opozarja, da «hl{r f.0 dfilati, da se bo lahko ^lov„_.Vrnila nazaj v svobodno tudi tam zavi-neomadeževana in Ca^°’ da bi ■ a cista Svob, da pr na' se(ianjem rodu je, h>lyv a to slovensko svetinjo ^Vigg?tTlu rodu, da jo bo tudi on ^ah0 n ln chranjal, in če ne bo Slovei a.rn’ da j° b° on odnesel v HJ'10’ bo ji bo zasijalo svo- sonce. Ohranimo slovensko pesem ^ilo°Venska Kako in kaj je v naši naselbini Imeli smo že predokus zime. Prvi sneg v noči od 21. do 22. oktobra in z njim kar hud mraz, hud za mesec oktober. Mraz in sneg sta pokončala obilo lepega jesenskega cvetja in odlomila marsikatero vejo z dreves. Tako je življenje; ljudi vodi iz pomladi v poletje, iz poletja v jesen in nato skozi zimo v novo pomlad. In kako se ljudje oklepamo tega življenja ne glede na to, ali je pomlad ali zima! Pri Mariji Pomagaj smo imeli drugo nedeljo v oktobru gosta. Bil je to Rev. Crummer, ki trenutno kaplanuje v stolni cerkvi sv. Mihaela v Torontu. Prišel je predavat možem in fantom in sicer o tem, kako je prišel v katoliško Cekev. On je namreč konvertit. Zanimiva je njegova povest. V Cerkev ga je privedlo tisto, kar danes tako mnogi na-[ padajo in zaradi česar nekateri celo odpadajo. Red v Cerkvi, ki ima glavo in ude in enoten nauk za vso njeno vesoljnost. To mu je dalo misliti in še je spreobr-;n! nil iz protestantizma. Dekletom in ženam iz KŽL pa L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG -Ozv Pesem — sladka, P°Ma radosti >aZvjiai a' Skozi stoletja se je VnT in ohranjala. Bila je Je predaval Mr. Alfred De Man-^bor Sc,kemu človeku kakor luč,'che- urednik kat. tednika “Regi-jo skr.SVeta vera. Hranil jo jejster” Tema njegovega predava-bjey 1Val in branil pred uniče- nja je bila: Naloge katoličanov i't°šnj V težkih dneh je kakor |v današnjem svetu. vU , kakor molitev v vese-1 Zadnjo nei T. kakor ok- molitev; v vese-! Zadnjo nedeljo v mesecu vesela napitnica ali! tc'bru Pa je bil v Torontu misi-Clovek jo je vesel in jonar salezijanec dr. Jerko Gr- ^ por861 S Seboh kjer koli ga ! žinčič. Popoldne ob 3h je imel S seb^11 v°dila pot. jv cerkvi Marije Pomagaj enour- ^aPado0'Vm° -1'0 Prinesli tudi v ni koncert na orglah. Po biago-N ijUcj.' Kor smo pevci družab-1si°vu Pa J6 kazal v dvorani ski-Postj ^ ter veselja in družab- i optične slike pokrajinskih lepot ^ovm 2aPiramo vase, smo u-!iz Slovenije in Ekvadorja, kjer Hhočjo PGvVski zb°r, da bi s*ie njegovo delovno področje. U-^cpašalj na^e sk3Vensbe pesmi j deleženci so bili navdušeni nad že. Lojze Dovjak je odšel z domo-braci in Metka je ostala sama doma. Nova oblast ji je takoj zasegla vilo z vsem imetjem. Metka je dobila le malo sobo za stanovanje v njej in še to proti plačevanju najemnine, kar je Metko silno potrlo. Ko je pozneje zvedela o vrnitvi in pokol ju tisočev domobrancev, med katerimi je bil tudi tako ljubjeni njen soprog Lojze Dovjak, ji je živce tako zlomilo, da je morala iskati zdravniške in bolniške pomoči. Baje so ji živci popolnoma odpovedali. Tako vsaj so mi nekateri pripovedovali. Kako se je potem zdravila in koliko časa, mi pa ni znano. Prav nič nisem vražjeveren, a kadar se spomnim na tiste tri nezgode o priliki “ohceti” prijatelja Dovjaka, mi se kar vsiljuje misel, da so bili to znaki bližajoče se nesreče, v katero smo kmalu potem zagazili. Zašli smo v valjar svetovnega dogajanja, kateremu se ni dalo izmakniti. Čeravno je v tistem času in pred zgoraj opisanimi dogodki bilo v Sloveniji kar znosno življenje. Razmere so se pričele normalizirati, prehodi iz kraja v kraj so postajali varnejši, saj so bili po zaslugi domobrancev partizani že skoraj popolnoma izčiščeni in ugnani v domala vsej Sloveniji. Kdor je zasledoval svet ovne dogodke, poslušal radijska poročila, jih pametno razsojal in ne silil z glavo skozi zid, se ni vdajal v nesmiselne utvare. Moral je čutiti Damoklejev meč nad nami. Kdor je to prav presojal in gledal v pravi luči, je moral vedeti, da bo ta meč spuščen nad nas ter da bo z njim nastalo maščevanje, pa naj pade ta meč nad nas s katerimkoli koncem krivcev za to in ono, kar se po nekaterih, s sovraštvom napihnjenih in ne dovolj miselnih — še danes dogaja. Vse to smo mi in že tudi naši predniki zaslužili z naj raznovrstnej širni pregrehami in z njimi izzivali jezo božjo do polne mere — in Bog je poslal nad nas kazen, kateri ni bilo več pomoči in v katero smo brezglavo sami rinili prav tja do konca. Nato le za kratek trenutek prenehali, pa zopet zašli v isto hudobijo, v iste pregrehe — za katere smo ravnokar dodelali pokoro. Zdi se, da še z večjo mero kot prej izzivamo jezo božjo in to ne v majhni meri s svojo toliko hinavščino! O, kako smo “verni, cerkveni, molitveni, bogaboječi, socialni, usmiljeni in dobri.” Vse to poudarjamo v govorjeni in pisani besedi. Pa obrnimo podobo na drugo stran in prisluhnimo govorjenju množice, pa bomo slišffc* bogokletstva, klafanje, opravljanje, kletvino, zavidanje, nevoščljivost itd. Ali pa vzemimo v roke neke revije in čitajrrio, pa bomo videli, da iz nekaterih člankov kar bruha sovraštvo, klevete, stremuštvo, pikolovstvo itd. Kaj rečete k temu? Kar ne sliči to bolj divjakom, kot vzornim kristjanom, katerim se prištevamo...? Poskusimo in naj vsak v sebi nekaj popusti in otresimo se hinavščine ter postanimo bolj prijateljski. Zavedajmo se, da — Damoklejev meč — še visi nad nami. Ne izzivajmo jeze Vsemogočnega! Predno nadaljujem poglavje iz najhujših stisk, kar jih je kdaj preživel slovenski narod, bi rad položil vsem dobromisle-čim Slovencem nekaj misli v njihova srca, ki so pa kolikor toliko v zvezi z isto snovjo, ki smo jo v zadnjih poglavjih obravnavali. Večkrat sem kaj zapisal v prid in brigo naših bogoslovcev v Sloveniji. Priporočal sem rakov-niške knjižice, da jih naročajte in berite. S tem, ko berete najrazličnejša poglavja v teh knjižicah, obogatite sebe in — če zanje plačate kak dolar, s tem že podpirate bogoslovce — vsaj one, kar jih je v salezijanskih zavodih. Zvedel sem, da se te knjižice dobijo v vežah slovenskih cerkva. Vsaj pri nas v Torontu je tako. Če jih pa ni, se pa obrnite na dr. Rev. F. Blatnika in jih vam bo poslal. Zadnje čase so izšle razne stanovske knjižice, ki so zelo zanimive. Potrudite se zanje. Ne bo vam žal. Trud ni težak, le volje je treba. Druga misel, ki mi leži na srcu, je pa ta, — ki bi jo rad podal odborom in pridnim članom mnogih misijonskih krožkov, naj bi posvečali več paž-nje slovenskim narodnim potrebam. Se pravi: Misliti na slovenske bogoslovce. Lahko smo prepričani — saj je dokaz na dlani, — da je v tem doprinos in priprošnja, — da je toliko duhovniških poklicev v Sloveniji — onih, ki so padali v bratomorni vojni, mučeni po gozdovih, mrli v bunkerjih, padali v gramoznih jamah, cestah in domovih od o-kupatorjevih strelov. Umirali v koncentracijskih taboriščih od mučenj in lakote. Nazadnje pa še od tisočev domobrancev, četnikov in mnogih civilistov, ki so bili poklani in streljani od — “Kajnov” — domačinov ter pometam v številne jame, kjer so v mlakah krvi počasi umirali ti nesrečniki. Posebej naj omenim še mnoge duhovnike, proti katerim so najbolj rohneli in se nad njimi znašali, ki so dolga leta prestajali razna mučenja in prenašali veliko trpljenja tako od domačih komunistov kakor od okupatorjev. Na stotine je bilo pomorjenih, pa je vpričo tega vseeno tak naval na semenišča, da jih ni mogoče vseh sprejeti in jih morajo odklanjati, še nikdar v zgodovini Slovenije ni bilo toliko duhovniških poklicev, kot jih je sedaj. In to kljub temu, da komunisti še zatirajo in pritiskajo ljudi v vseh smereh in ne najmanj v verskem oziru. Zato so toliki duhovniški poklici značilen pojav. Preveč smo površni in neresni, da tega ne o-pazimo. In bore malo storimo v tem oziru. Niti tega se ne zavedamo in ne opazimo, da nam dragi Bog naravnost ponuja roko. Krepko sežimo vanjo in takoj, da nam jo prej ne odtegne, da ne bo prepozno. Potem bomo zopet iskali krivcev tam, kjer jih ni in jih obtoževali. Se nam rado zgodi, da je “po toči mnogo zvenenja”... Kakor je najbolj hvaležna, najpotrebnejša in Bogu najbolj dopadljiva molitev za duše v vicah, tako je n a j p o t r ebnejša, hvaležna in dobrodelna vzgoja in podpiranje mlade domače duhovščine vsakega posameznega naroda. Smemo verjeti, da je Bog tega v obeh slučajih najbolj vesel in bo za ta dejanja tudi dober plačnik. Gotovo je tudi podpiranje misijonov Bogu dopadljivo delo. Nikakor ne mislim temu nasprotovati. Ker smo sedaj v toliki domači potrebi, bi pa ne bilo prav nič napak, če prepustimo podpiranje misijonov mnogim večjim narodom, pri katerih, ne- katerih, gredo nabirke v mili- ki Je do sedaJ zanikala, da ob-jone za misijonske dežele. In sl°ja samostojna nemška država tolike vsote se tudi nekaj po- na vzhodu. Vse torej kaže, da se znajo, kamor so poslane. Mi smo'bo sedai v Nemčiji razvila res ubog mal narodič, imamo sicer Prava “politična borba”, kot je dosti dobre volje in mnogo postorimo za to, a kaj malo zaležejo tisti stotaki, ki jih razpošiljamo na tako različne kraje. Če bi pošiljali ves nabrani denar od vseh krožkov skupaj na en kraj, pa naslednje leto zopet na drugo mesto, v drug kraj, to bi se vsaj nekaj poznalo in bi zaleglo. Tako pa . .. Spomnimo se, da je naša dežela tudi misijonska dežela. Spomnimo se, da odhaja v tujino na tisoče slovenske mladine — slovenskih delavcev, ki so nujno potrebni misijonarjev. Kje jih vzeti, če sc še doma prazne župnije...? Če pomislimo, koliko je po svetu odpadlo duhovnikov. Če pomislimo, kako so se izpraznila semenišča po raznih škofijah, smemo biti ponosni na tolike duhovniške poklice v Sloveniji. Zaupati smemo, da bodo to res dobri duhovniki; prekaljeni v šikanah, proti verski propagandi in kljub vsem vabam in protiverskemu čtivu so ostali globoko verni in dobri. Vzemimo za našo najvažnejšo dolžnost, da pomagamo narediti toliko strehe, da ne bo treba odklanjati prijavljencev radi nezadostnih prostorov. Prav bi bilo, da la-jikom in misijonskim krožkom pridejo v pomoč in organiziranje ter z nasveti tudi duhovniki v zamejstvu. Vsaj tako dolgo se omejimo edino na to, da bo zgrajeno dovolj strehe za mladi naraščaj. Ko bodo izpraznjene župnije zasedene, bodo pa odvisni gospodje lahko odhajali v misijone, kar bo po vrednosti več zaleglo, kot pa pošiljanje posameznih desetakov ali stotakov na razne misijonske postaje. Lahko smo prepričani, da bo to — v sedanjem izrednem času — najuspešnejše naše misijonsko delo. Prosim — ne prezrimo tega! (Dalje sledi) nemška javnost v dobi velike koalicije ni poznala celih 5 let. Deževni predel Porečje reke Amazonke v Braziliji ima povprečno okoli 200 palcev padavin na leto. CLEVELAND, O. ženske dobijo dele Delo za ženske Iščemo zanesljive ženske za delo v tovarni, poln ali delni čas “direct mail house”. COPE INC. 2630 Payne Ave. (215) Cleaning Lady For cultural institution, Monday thru Friday, 9 to 5 p.m. Call 721-5722. (214) KOVINSKI DELAVCI Polni ali delni čas Izkušeni v izdelavi in prirej evanju navadnega in nerjavečega jekla iz načrtov. Samo podnevi — dobre plače — mnogo koristi. 1536 East 43rd St. Podnevi 881-3355 Zvečer: 371-2025 (214) * • ?.v v''**’.. ............................... 'J udi. veselje in radost na 1 n.ieg°vim i jem. predavanjem in pet- Vsak tak je lahko vedel, da noben človek nima toliko moči, Španska falanga čemerna na svoj 36. rojstni dan MADRID, Sp. — Znano konservativno organizacijo Falanga je pred 36 leti ustanovil pokojni španski politik Primo de Rivera 29. oktobra. Falangisti so vsako leto slovesno praznovali to obletnico, letos za spremembo v zelo čemernem razpoloženju. Franco je namreč ravno ta dan rekonstruiral svojo vlado in s tem razburil marsikoga, med drugimi tudi falangiste. Najprvo niso zadovoljni z novo vlado vsi prijatelji in pristaši tistih 13 ministrov, ki so zleteli iz vlade. Dalje je Franco dal v novi vladi vsa vodilna in odločilna mesta pristašem znane katoliške organizacije Opus Dei. Tako so falangisti zgubili svoj vpliv na sedanjo diktaturo. To so tudi pokazali na zunaj, seveda ne vsi. 'Starejši rod fa-langistov se je zbral v nekem gledališču in zase praznoval obletnico. Mladi rod falangistov je pa na ulici pred gledališčem glasno protestiral proti novi vladi. Prišli so v spopade s policijo, ki jih je pa kmalu ukrotila. Motki dobijo dvL. Custodian Cultural institution. Must be married. Apartment included. Call 721-5722. (214) IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni stram, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 13701 Triskett Rd. (212) MAU OGLASI Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. (x) Hiša naprodaj Lepe hiša s 3 spalnicami in pohištvom, garaža, aluminijasta obloga in žlebovi, je naprodaj v fari sv. Lovrenca na 82 cesti. Kličite 442-0231 po 6. zvečer. (212) By owner 3 bedroom house with furnishings, garage, aluminum siding and gutters, St. Lawrence Parish on 82 St. Call 442-0231 after 6 p.m. (212) Stanovanje oddajo 5-sobno stanovane z garažo na Lockyear Avenue oddajo. Kličite EV 1-2723. -(215) Prošnja za pohištvo Novodošli starejši par prosi za hladilnik, posteljo, mizo, ali kaj drugega. Kličite 944-7295. SALOMONOVA STEBRA — Obiskovalci z zanimanjem opazujejo “Salomonova stebra" v puščavi Negev, v Izraelu, kjer so odkrili starodavne rudnike bakra. BUNGALOV NAPRODAJ BLIZU JEZERA, PRI E. PARK DR. V odličnem stanju, 5 sob, samo 18 let star, neizgotovljeno zgoraj, cel podkleten, stranišče v kleti, 2 in pol garaže, velik lot, v 20-tih. VERA L. SULAK IV 1-3413 IV 1-3413 (4, 6 nov) V najem Tri čiste sobe zgoraj oddamo starejši dvojici. Nič živali. Mesečno $80. Na 19703 Arrowhead Ave., blizu E. 185 St. (213) Kancler Brandt bi se sestal tudi z Ulbrichtom! BONN, Z. Nem. — Debata o vladni deklaraciji ni bila ravno zaspana. Krščanski demokratje so se hitro znašli v opoziciji in očitali kanclerju Brandtu vse mogoče politične grehe, med drugim tudi to, da bo uničil v nemškem gospodarstvu vse, kar je prejšnja koalicija ustvarila dobrega. Brandt ni izgubil političnega poguma. Nekemu časnikarju je rekel, da bi se sestal tudi s pred-1 sodnikom komunistične Vzhod-’ štiri sobe oddajo ne Nemčije Ulbrichtbm ali pa J 4-sobno stanovanje s kopal-z njegovi«i kanclerjem Stop- nico oddajo (zgoraj) v okolici horn, ako bi bilo treba. St. Clair Ave. Kličite 432-3193 lo je hudo razjezilo opozicijo, po 6. zvečer. (216) Soba se odda Opremljena soba s privilegijem kuhinje se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno. (216) F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM | I SONCEM ■ “Prihajam, da poravnam nekaj svoje krivde. Epafrodit, žlahtnik peklenskega psa Gerbera, je pokopan v morju!” Azbad je komaj vidno obrnil oči pod trepalnicami, da bi razbral vtis te novice na obrazu Teodore. Ona ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, prozornimi prsti je zatrepala po naslonu in rekla: “Lažeš! Grk ni tako nespameten! Ne verjamem.” “Na sveto Trojico, prefekt Rustik iz Topera ga je videl, kako se je pogreznil z ladjo vred v morje!” Teodora še ni okrenila glave. “Tedaj je poblaznel!” “Prekletstvo Kajnovo ga je tiralo v smrt!” “Naj se zame maščuje Lucifer! Sicer ne veš ničesar?” “Našel sem Ireno!” Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prešinila skrivnostna iskra, se je obrnila proti Azbadu. Črne oči so se ji zasvetile sredi široko razprtih vek. “Ireno?” Privedi jo takoj pred despojno!” “Ni je še v Bizancu, prejas-na!” “Kje je torej? Ponjo!” “V Toperu pri stricu, prefektu Rustiku!” Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil kos pergamenta in omočil trst. “Rustik je v Bizancu,” je omenil boječe Azbad. “V Bizancu?” “Prišel je poročat o smrti Epafroditovi!” “Se Flavij še ni vrnil?” “Bržkone je vihar zadržal jadrnico.” Teodori je obkrožil ustnice škodoželjen smehljaj in izginil, CHICAGO, ILL. MALE HELP GENERAL FACTORY MECHANICAL ASSEMBLERS Full time or part time during the day. TNT MANUFACTURING CO. 431 N. Wolf Rd. Wheeling 537-0404 (212) ko se je spomnila Flavijeve žalosti, ker ga je prehitel prefekt. “Sporoči torej prefektu, naj takoj odide in privede Ireno. To je odločna volja despojne.” “Prefekt je stric in kri je kri! Ko bi presveta poslala mene, nevrednega hlapca, po Ireno.” “Jastreba po golobico! Najprej se nasiti despojna, morda ostane tudi grižljaj za hlapca! Rustik pojde ponjo!” Carica je zganila z drobnim sandalčkom, Azbad ga je poljubil in odšel. ' ^ TRINAJSTO POGLAVJE Sužnja Melita se je bridko varala, ko je krasila spalnico svojega orla z rožami in potre-sala z dehtečim žafranom. Azbad ni prestopil praga tisti večer. Ko se je vrnil od Teodore, je poiskal najprej Rustika, ga zadovoljil in nalagal, da mu je pot v Bizanc uglajena. Zakaj despojna ne pozabi nikdar, da ji je prvi sporočil o Epafroditu in obljubil Ireno njemu, kar je že dolgo srčna želja despojne. Prefekt je bil zadovoljen in je šel vesel v pretorij iskat znancev, katere je povabil v Zeuksi-pove kopeli na razkošno večerjo. Azbad pa je legel doma v pisarniški sobi na trdo otomano, prevlečeno s kravjim usnjem. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP SECRETARIES We are presently accepting applications for exceptional secretarial positions which exist in our office. These positions involve full secretarial duties including typing, shorthand, and filing. Applicants must be able to accept responsibility and work under a minimum of supervision. Position offers excellent salary, working conditions and fringe benefits. If you are interested, telephone or visit our Personnel Office. All inquiries held in strict and complete confidence. For an appointment please call MR. G. L. GOCKEN, 225-4522 THE METRIX CLINICAL DIAGNOSTICS DIV. Armour Pharmaceutical Company 530 E. 31st St., Chicago (212) Male & FEMALE HELP PSYCHIATRIC HEALTH CARE Roke je sklenil pod glavo in se zazrl v strog, po katerem je vodila Aurora kvadrigo mladega sonca. Vedel je, da so se mu z današnjim dnem zopet odprla vrata do Teodore. Kljub temu pa ni bil zadovoljen. Ni ga grizlo, da je bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s katerim ga je pikro zbodla, ko mu je rekla, da je nevaren jastreb za golobico Ireno. Vajen je bil žela, ki je pikal v besedah caričinih. Začutil je nenadoma v srcu drugega črva, ki se je zbudil in kljuval, da mu je plalo po žilah. Zagorela je tista iskra, na katero je sicer navalil razkošni palatinec gomilo prekletstva in sovraštva, pa je ni ugasil. Kakor se o tihi polnoči sredi smrdljivega močvirja izza ostudne golazni nenadoma ukreše plamenček, zatrepeta plašno nad sluzasto vodo in razsvetli v noč zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta iskra nad Azba-dovim srcem. Obdala ga je bolj z grozo kakor z veseljem. Nad vse dvorjanice, nad vsako giz-davo hotnico se je dvignila Irena kakor plamenček nad moč-vrje in razsvetlila s svojim žarkom kalužo, po kateri je brodil Azbad. Davno je že zaigral vero v poštenje, v značaj, v resnico. Z jezikom je klical Krista, v srcu je žrtvoval malikom. Ali danes je dahnila despojna v njegovo dušo in razpalila žar, kateremu ni vedel imena. Snel je roke izpod glave in jih sklenjene pritisnil na čelo. “Ali sem ljubosumen na Ireno? Kaj jo še ljubim? Ljubim? Ali nisem že davno iztrošil zadnji utrip srca, ki bi mu utegnil reči ljubezen? Ljubezen je fantom. Užitek resnica. In vendar Azbad je planil z ležišča in hodil nemirno po marmoru. V srcu je čutil vulkan. Kakor neprozorni valovi se je dvigalo nekaj iz prsi in pljuskalo v gla- The Stamford Hospital is the sponsoring institution for a new community mental health center which will open soon. This is to be a new facility of 25 beds that will offer interesting ground-floor opportunities for those who have had some experience in ■ the following areas of psychiatric care. Head Nurse Registered Nurses Psychiairk Aids Licensed Practical Nurses (Male and Female) You’ll be agreeably impressed with our salary ranges, shift premiums and comprehensive employee benefit programs. For further details contact Mr. Kenneth S. Purkiss, Director of Personnel, by calling collect (203) 327-1234 THE STAMFORD HOSPITAL Shelburne Road At West Broad Street Stamford, Conn. 06902, Tel. 203-327-1234 ____________An Equal Opportunity Employer_ (212) CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY MAN’S STORE AND TAILOR SHOP Est. 25 yrs. Air-cond. $3,500. 4300 N. and 2200 W. 478-4858 — LA 5-8551 (212) BARBER SHOP Modern 4-chair. $2,500 or best offer. Will consider selling on contract. UN 4-8639 (212) vo. Iskal je skale v teh valovih, da bi vrgel sidro, iskal jo je, a je ni našel. Gledal je na valovih Ireno, katero muči na smrt maščevalnost Teodore. Iz valov se je bleščal njen bledi, solzni obraz, usehle roke so gledale po penah in se lovile zanje, tonile in se pogrezale v brezdanje globine. Zdelo se mu je, da kliče Irena na pomoč, da je izrekla s tiho vdanostjo njegovo ime in ga rotila, naj se spomni ljubezni, katero ji je nekdaj prisegal, in naj jo otme. Razburjen, omotičen in. razdvojen se je zgrudil Azbad na trdo ležišče, veke so se strnile, viharen sen je zgrnil čezenj peruti. Drugo jutro je sedel truden ob mizi. V obraz mu je svetilo sonce. Na licu mir, kakor gladina tihe Propontide. Odmaknil je roko od glave, udaril krepko po mizi in se zasmejal sam sebi. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — By Owner 3 chairs. NW suburb Hanover Pk. Exc. clientele. $3,500. 837-9893 Or 529-8615 (213) BEAUTY SALON — Modern delux 4 station shop. $7,000. Ideal for couple. By owner. ,767-2113 (213) TAVERN — By Owner (N.W.) & Bldg. $40,000. Kitch. and banq. hall, income apt. 889-9783 (213) REAL ESTATE FOR SALE ST. FERDINAND PARISH 6 ROOM HOME New furnace, central air-cond., crptg. Many Extras. $29,500 — By owner. PE 6-1166 (215) LEMONT—4 bdrm. home w/5 bay gar, 1 bldg. 100x20’ $45,000 also 2 bungalows & bldg. 30x70 on 2 lots. $40,000. 3-14 grave lots. Fairmount Cemetery 257-6063 (213) SERVICE STATION SPECIAL!!!!!! Coin op. car wash. Complete equipment, $2,000 new, used 8 mos. Must sacrifice due to other interests. 477-4766 (212) WANTED PARTNER for Body Building gym. Pref.'woman. $1,000 investment req. Phone 973-2776 (212) CLEANERS Southwest Side. Priced for quick sale due to illness. Call 776-3741 (212) TAVERN — MUST SELL. GOOD GOING BUSINESS. HU 6-9685 (212) MELROSE PK. — Winston Pk. 250 Silver Lane. 3 bdrm. 2% ba., trilevel, fam. rm. 2 c. gar. fin. bsmt. gas ht, marble foyer. Asking low $40’s By owner. FI 5-4185 (215) “Nisem pil in vendar sem bil pijan snoči! Smešno! Človeku zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen dečak! Pomni, Teodora! Tudi hlapec zahrepeni po polni skledi. Ostanki so za pse. Irene ne dobiš, Irena bo moja. Golobico si otme jastreb iz zob lisice!” Azbad je zagrebel prste obeh rok v razmršene, neumite in nemaziljene lase, zaklopil oči in se zamislil ob mizi. Sužnja Melita je prinesla zajtrk na srebrnem ploščku: sadja, surovega masla, slaščic in zavretega vina. Soparne meglice so kipele iz pozlačene vinske čaše. Melita je stala ob Azbadu kakor svečenica pred malikom, kateremu žrtvuje kadilo. Vročina je puhtela i^ močnega vina, magister equitum se ni ganil. Meliti so se dvigale razburjene prsi, odložila je zajtrk na kamnitno mizico, pristopila k Azbadu in se dotaknila z belo lehtjo njegove roke. Vztrepetal je, dvignil glavo in jezno velel: “Proč! Miruj!” Vdana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je molče odšla; pred vrati se je sesedla in na rdeči kamenček v mozaični zvezdi so tekle njene solze. Še dolgo se ni ganil general palatincev. Zajtrk je omrzli nedotaknjen na mizici, pred vrati je zaman pritiskala Melita uho na zavese, kdaj se zdrami iz težkih misli njen sokol. Nenadoma pa je planil Azbad od mize. Vse niti načrta so se združbe v tesen vozel, ugib je bil rešen. “Tako se zgodi! Hlapec bo obedoval, despojna bo pogrešala drobtin! Torej jaz ne smem ponjo. Pojde Rustik. Naj gre! Jaz pa napišem Ireni list, dobim tekača in ga še danes odpošljem. Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo ljubezen, ponudim ji denarja, da ubeži, preden se vrne stric. Dam ji naslov v Odrin do prijatelja, odpovem se vsaki želji, zarotim jo na sveto Trojstvo, da sem storil to iz prave ljubezni. Irena se zboji dvora, verjame meni, in ko bo pri prijatelju, bo kmalu tudi pri meni! Teodora pa zve, da je utekla, in jaz bom imel priliko, da se ji maščujem, ker mi ni zaupala!” Takoj je sedel in pisal list Ireni. Popoldne je že dirjal za- M nesljiv tekač s pismom in denarjem iz Bizanca po Solunski cesti v Toper. Rustikovo poročilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo ves Bizanc. Senatorji so na trgih glasno govorili o strašni bozj' sodbi, ki je gotovo zalotila ža-livca svetega despota in ščuva-rja naroda zoper despojno. (Dalje prihodnjič) By Owner—Edison Pk. Mod. 3 bdrm. brk. rnch. Att. gar plus fin. bdrm., tiled kit., ba., & rec. rm. in bsmt. Gas ht., cent, air-cond. Wide lot. Beaut. Indscpd. Priced in $40’s. Call 774-6167 (213) FEMALE HELP MANICURIST—Steady Work. Experienced. Tues. thru Fri. 9-5:30 p.m., Sat. 9-5 p.m. Call 827-5131 xt. 781 (213) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING Child Care Own rm. NW suburb. Refs, preferred—$45. 426-7404 REAL ESTATE FOR SALE AURORA — 6 FLAT Ea. flat has 3 bdrms., 1% ba., liv., din., kit., full bsmt., gar. projected income $13,500. Price $109,000. $41,000 dwn., bal. 896-6452 OR 896-9554 (212) IMMAC. STORY BRK 6 Down — 4 Up-Upper $20’s. Open Hse. Sun. by owner — 1-5 p.m. 1442 N. Lotus — 889-0943 (212) (213) MATURE WOMAN To live-in. Be there while children sleep. No hswk. in exch. for room & board. Wkg. woman ok. HE 4-9377 aft. 12 Noon. (213) 2ND MAID—LIVE-IN 2 Adults in family. Refs. Write Box 32, Lake Forest, 111. Or call collect — CE 4-0608. (213) CHILDCARE — LIVE-IN 2 children. No hswrk. Room & brd. plus sal. Refs. reqd. 869-6500. Ask for Mr. Sarashinsky. (213) NEVARNO! — Francoski a-krobat Coin Coin kaže svojo umetnost na jadrni prečki jadrnice Apmhitrite v pristanišču G r imaud v Franciji. Ohraniti ravnotežje na monociklu na okrogli prečnici ni lahko, padec v globino pa tudi ni brez nevarnosti. fiRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mlailin°; • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO .. DR2AVA ••••••••••••••••»•••■•••••••••••••••••••••••A**«*«***9*9 CODE • •AA«99"9999**** ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnOi da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 4419‘i Moj stari naslov: Moj novi naslov: lAA"99999999*** MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ZOPET NA SVOJEM MESTU — Ameriška zastava vihr* zopet v glavnem mestu Kambodže, ko se je ta pomiril 2 ZDA. Spor, ki je nastal leta 1965, je bil nedavno rešen.