DRUŽINSKI TEDNIK
Kadar sem v družbi svojega prijatelja, nisem sam in nisva dva.
Pitagora.
Leto IX.
LjuLI
lana,
25.
marca
1937
Štev. 12.
7^ v naša seta fa-o- ft&Cšta [&mtad l
Dovolite mi, dragi prijatelji, (la vam danes povem staro, prav staro zgodbo. Zgodbo ki se je zgodila pred dobrimi tisov devet sto leti in jo pozna vsak otrok in vsaka krščanska duša; zgodbo, ki je danes prav tako vredna, da o njej govorimo, kakor je bila vredna takrat, ko se je zgodila. Zgodbo o trpljenju in smrti Njega, človeka in sina Božjega.
Vsak od nas jo je poslušal, kot otrok, kot mladenič in kot zrel mož. In čeprav je ta zgodba prastara in jo ljudje pripovedujejo že tisoč devet sto let, ni vendar prav nič izgubila: še vedno je ostala poučna in vzgojna, kakor je bila takrat, ko se je zgodila.
Pred skoraj dva tisoč leti je živel na svetu Kristus, sin . božji, ki je svoje človeško življenje, žrtvoval za Človeštvo. Živci je, da je ličil nauk božji. In ker so ga njegovi nasprotniki in sovražniki, ki so verovali v denar in v bogove, preganjali, se je dal pribiti na križ. Toda vse to je prenesel in tudi umrl je za to, ker je predobro vedel, da bo za njim stopalo krščanstvo po poti novega življenja, po poti bratske ljubezni, po poti trpljenja in po poti naukov, ki jih je učil.
Danes imamo prav tako kakor pred tisoč devet sto leti ljudi, ki verujejo v denar in v bogove. Imamo pa tudi nepregledne množice ljudstva, ki težko živi svoje življenje, v veliki revščini in velikem vsakodnevnem pomanjkanju. Imamo veliko ljudi, lei nimajo kaj jesti, niti česa obleči, ki nimajo dela, čeravno bi radi delali,
AH so mar ti ljudje kaj slabši od drugih ?
'Ne. niso! V njihovih srcih bije dobro in plemenito srce. Njihove duše so zvečine preproste, a iskrene in plemenite in vedo, kaj je pomanjkanje in beda, kaj je prijateljstvo in poštenost,
Te dni se bomo spominjali tistega velikega cine, ko je On, sin božji, i>stal od mrtvih, Ta. dan je ravno tako kakor Božič za vsakega krščanskega človeka elan počitka, dan, ko si lahko marsikaj premislimo. In prav je, da vsakdo med nami malo premisli o tej zgodbi in o naukih, ki jih lahko črpamo iz nje, o trpljenju in smrti in o veliki ljubezni do našega bližnjega, kakor je to učil Kristus, sin božji.
Spomlad je pred nami. Travica je pognala po poljih, vejice bodo kmalu ozelenele in v naša srca bo prišlo več sobica. Več, kakor smo ga bili vajeni v mrzlih in meglenih zimskih dneh, ki so jim sledile še neprijaznejše noči, ko se je marsikdo med nami obračal po postelji in ni mogel zaspati ob misli na svojo bodočnost in na bodočnost svojih otrok.
Pomlad bo prinesla več veselja in več upanja v naša srca. Prinesla nam ga bo prav tako, kakor nam ga zgodba o smrti in trpljenju sinu božjega prinese vsako leto ob tem času.
Veliko je danes ljudi, ki prisegajo na denar, prav tako kakor jih je bilo pred tisoč devet sto leti. Toda ne smete pozabiti, da žive tudi danes milijoni in milijoni ljudi, ki dostikrat niti za suh kruh ne premorejo, a vendar ne obupujejo, ker upajo in verujejo. Živijo v revščini, delajo in garajo, pa vendar imajo plemenito srce, ljubijo svoje prijatelje in svoje, bližnje ter spoštujejo tujo in svojo Jtoštenost.
Hotel sem ram prav za prav povedati, da denar ni vsi’ na tem svetu *"» da je treba na svetu veliko prestali; toda zaradi tega m tal; človek "<č manj vreden kakor kateri drugi, ki se mu ni treba tako težko boriti.
Hotel sem vam še to povedati, da Hun tudi brez denarja lahko vsakdo lUed nami veliko iv neprecenljivo notranje bogastvo, bogastvo poštenosti, delavnosti, potrpežljivosti, skromnosti in iskrene prisrčnost i in prija-<Ijstva do naših bližnjih, hi tudi če oranto velikokrat potrpeti in mnogo Prestati, ostane vendarle v nas traten občutek, zlata vreden: da smo na pravi poti. Občutek, ki nam ga nihče t** more vzeti in je zato vredno zanj udi veliko prestati.
Maka.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva til. 27/111. T?l. št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: *,U leta 20 din, leta 40 din, 1 /j leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /« dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4‘5U. Notic«:	vsaka
beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
'»um '—m' iiWTfiwnragCTaaiBHiai^mw«HwrMBBg«ggEgTHgiHff^
Velikonočni poljubček dveh sestric
Foto Josip Pogačnik
listal	le
Nikogar ne bo, obupuje leskov grmič. Vse to so nedosegljive sanje, nikoli ne bom izvedel ničesar o velikem prazniku, ki ga slutim.
Poglej, poglej! se čudi leskov grmič, samotni sprehajalec prihaja. Ta nima doma, nima obložene mize, tudi otrok ne mara, saj je tako sršat in robat videti. Če bi me ta utrgal, brrr...
In vendar; leskov grm je tako usmiljen. Vsaj pobožam ga, ko je tako lepo jutro, si misli. Narahlo, da bo komaj čutil.
Človek je blizu, grm se sklanja, kolikor more, v križu boli, ali, vendar, z najdaljšo vejico se je dotaknil človekove rame.
Zlato se je vsulo nanj, dvignil je glavo in pogledal grmu v skrili, zardeli obrazek.
I.eskov grm široko odpira oči, strmi, ušesa napenja in posluša, kaj pravi sftmotni sprehajalec:
»Ti, leskov samotar, stavim, da ne veš, kakšno jutro je danes. Čeprav sam ne veš, pa si me nečesa spomnil; davno pozabljenih besed, ki mi prihajajo zdaj na pamet:
Smrt in življenje sta se borila v čudovitem dvoboju: gospodar življenja mrtev živ kraljuje.
Vslal je Kristus, upanje moje, v Galilejo pojde pred nami.
Tako, zdaj vem, da je Velika noč, tudi brez pirhov in potic, v meni je. In li mali leskov grm, zdaj tudi veš, kajne!« E. Z.
Orgle, zvonovi in zvončki so utihnili — do velike sobote, v znamenje, da je šel |ezus v trpljenje.
Tiho, čisto tiho je v gozdu nad mestom. Neslišno, kar čez noč je prekril podlesek svetlozelene trate. Koščen grm je naglo zazehal, pa se je v tišini predpomladnega jutra v trenutku zdrznil. Kako rad bi se pošteno pretegnil, da bi vedel, ali še drže kosti skupaj, pa ga je sram. Prav gotovo bi strašansko počilo v sklepih, to bi pa utegnil slišati samotni sprehajalec, ki brunda včasih nerazumljive besede predse.
Zdajle je ravno pod leskovim grmom, oj, ko bi le hotel pogledati in pobožati zeleno-zlate rese, suho zlato bi se vsulo nanj, zlato, ki prinaša srečo.
*
Orgle pojejo, zvonovi se oglašajo; nekje se je utrgal tanki glas drobnega zvončka in zašel v samotni gozdič nad mestpm. Za hip se je ustavil na jasi pri podleskih; tenko so prisluhnili nenavadnemu, potem so lenobci spet pospali. Potlej je zaplaval v otrplo grmičevje. Široko se je zarežalo od ugodja in se pretegnilo: joj, kako to prija!
I.eskov grm je pa žalosten. Tako bogat je, lako zlat in nikogar ni, ki bi prišel in si utrgal le vejico.
» I.eskov grm sanja o mizi polni pirhov, potic, gnjati; otroci, veliko otrok, grabijo po jabolkih in zlatih pomarančah. Na mizi med vsemi temi dobrotami pa leži — vejica z leskovega grma in gleda in se veseli...
Danet 12 strani
/Z VSEBINE:
Naše 3 novosti Dvojno življenje stockholmskega posebneža Nespodobno je... (Bonton v slikah) Ljubezenski roman kanclerja dr. Schuschnigga Maček užgal plin (in druge kurioz-nosti)
Mož med dvema sestrama (ilustrirana povest) Velika noč odloči špansko vojno?
10 minut za lepoto (s slikami) Žena iz marmorja (novela)
Križanka Izpolnjevanka Za bistre glave (3 vprašanja) Okrogle in oglate Iz politike Glasovi iz občinstva (Zrcalo naših dni)
Radijski programi Listnica ured.
Naši romani in povesti: Artist Bux, Zakon na po-skušnjo, Deseti brat. Na mrtvi straži. — Anekdote in humor. — Kronika tedna. — Kratke zgodbe z vsega sveta. — Gospodinjstvo itd.
Str.	3:
Str.	12:
Str.	10:
Str.	2:
Str.	4:
Str.	10:
Str.	3:
Str.	7:
Str. 6/7:	
Str.	5:
Str.	4:
Str.	5:
Str.	12:
Pozdravljena, Velika noči
Prazniki na kmetih
Pozdravljena, Velika noč, ii veliki praznik Pomladi, Življenja in Vsin« jenja!
Čudno je to s prazniki in s človeškimi srci: trdimo, da smo sodobni in praktični ljudje, praznike poznamo komaj še iz pratike, v življenju nam pomenijo samo še presledek v verigi delovnih dni...
Čudovita je Velika noč na deželi, polna globoke vere in skrivnostnih simbolov.
Mežnarjev Nacek izpod Gorjancev, drobcen fantiček s pametnimi očmi, je pFvi ministrant v farni cerkvi. Prvi ministrant ni kar si bodi, moliti mora znati vero po latinsko in nešteto »do-minus vobiseum«.
Nacek ve, da je Velika noč nnj-večji praznik, še večji kakor božič, so rekli gospod župnik. Vendar njegovo malo srce še ne more doumeti skrivnost božjega trpljenja in vstajenja.
A Nacek sluti: nič večjega ni kakor Velika noč. Na Veliki petek umolknejo zvonovi in zaropočejo orgle, prvemu ministrantka je tesno pri srcu... Lepše je na Veliko soboto zjutraj, pri razbijanju križev in prižiganju svetega ognja. Nacek gre nad vse rad na pokopališče, kjer pobere stare, trhle križe, ki jih vaški fantje pred cerkvijo zdrobe s kolči v trske m iveri. Zdaj pristopi gospod župnik in prižge blagoslovljeni les, da zagori z veselim, rdečim plamenom. Okrog ognja se gnetejo otroci z gobami v rokah; čez nekaj trenutkov se pa že razprše po hišah pomila! svetega ognja, ki bo gorel vse leto na vsakem ognjišču.
Nato pa zazvonijo ata Jakob z vsemi zvonovi, do zbude polni glasovi malo vasico pod cerkvijo. Vroto hiš in bajt se odpirajo, k cerkvici hite žene in dekleta v pražniih oblekah z lerbasi na glavah Žegen.. \sa cerkev je polna duha po kadilu, i/pod belih pitov mežikajo Nacku pisani pirhi, tolste gnjati m rumene pogače.
Po žegnu se vsujejo dekleta iz cerkve kakor čebele i/ panja Vse gleda, katera bo prva prinesla žegen domov... saj uči stara vera, da sc bo tista gotovo še to leto omožila...
Zvečer Nacek dolgo ne more zaspati. Misli se mu motajo okrog pisanih pirhov, ki jih bosta jutri, na Veliko ncdelio popoldne sekalu z bratcem Janezkom Janezek je majhen in še ne zna dobro meriti, a on, Nacek bo pa že nabral polne žepe pomaranč in pirhov...
»Jutri«, šepeta Nacek že pol v sanjah, »jutri, pri procesiji bom šel /a banderom ob gospodu.. .
l epa je Velika noč na deželi. Kdor jo doživi enkrat, ie ne pozabi rukoli več..;	Krista
Kronika preteklega tedna
Kadar se državnik zaljubi...
Težave, ki se mora i njimi boriti dr. Schuschnigg, ker se je zaljubil v poročeno ženo
Ni še dolgo tega, kar smo bili pride skrbi in težav angleškega kralja, ki se je moral zaradi ljubezni do poročene žene celo prestolu odreči. Toda angleški kralj Edvard, poznejši windsorski vojvoda, je vse nevšečnosti srečno prestal in se bo, kakor vse kaže, prav v kratkem s svojo izvoljenko poročil.
Te dni smo pa zvedeli, da se mora še neki drug evropski državnik boriti s podobnimi težavami, samo da to pot ni po sredi krona, ampak samo fcanclerstvo. Te dni je namreč poročalo beograjsko »Vreme«, da se je avstrijski kancler dr. Schuschnigg, ki je pred osemnajstimi meseci pri neki avtomobilski nesreči izgubil svojo ženo, ponovno zaljubil. Nesreča je le v tem, da se je zaljubil v poročeno ženo; ker so v Avstriji v veljavi posebno stroge katoliške postave o sklepanju zakona, bi kršitev teh postav po uglednem državniku lahko imela nepreglectfie politične posledice. Lahko bi se celo zgodilo, da bi moral dr. Schuschnigg zaradi te svoje ljubezni odstopiti in bi zaradi tega utegnile nastati spremembe v politični orientaciji republike Avstrije. Itd., itd.
Bodoča soproga avstrjskega kanclerja je iz ugledne avstrijske grofovske rodbine in je zelo dobra katoličanka. Imenuje se Vera Fuger von und zu Hudenitz ter je nečakinja nekdanjega avstro-ogrskega zunanjega ministra
Otokarja Czernina.
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg je zelo zaljubljen v svojo bodočo ženo- baje je že izposloval, da se je srečno izvedla ločitev njenega zakona pred’ dunajskim nadškofijskim svetom in pred sodiščem v Salzburgu. Zdaj samo še čaka dovoljenja iz Vatikana.
Kakor vidimo, ljubezen in njene težave ne nadlegujejo samo navadnih smrtnikov, temveč nič manj tudi tiste, ki nosijo kraljevsko krono in stoje za krmilom države.
Še o delu v Perziji
Ljubljana, 24. marca.
Glede na neutemeljene glasove, da potrebuje Perzija 2.000 delavcev iz Jugoslavije, da se zbirajo delavski transporti za Francijo in da je Kanada spet odprta za nase izseljence, je dal izseljenski referent, banske uprave v Ljubljani tole pojasnilo:
1. Perzija je vzela v delo samo okoli 100 odlično kvalificiranih zidarjev in lesarjev. Vsak izmed njih je moral imeti gotovine Bin 8.000 —. S tem je izseljevanje v Perzijo za zda.i končano.
2. Na Francosko gredo običajni vsakoletni kmečki sezonski delavci iz Prekmurja, ki so tam že udomačeni, ali pa taki delavci, ki jim la ali oni znanec ali sorodnik na Francoskem priskrbi delovno pogodbo, potrjeno v delovnem ministrstva v Parizu. Brez take pogodbe nihče ne dobi polnega lista ne vizuma francoskega konzulata.
3. V Kanado gre lahko le laka kmečka družina, ki pošlje popraj (z dovoljenjem našega finančnega ministrstva) 1000 dolarjev v Kanado, da se tamkaj za ta denar kupi kakšna farma (kmetija), nato šele pride iz Kanade priselilveno dovoljenje.
('e je kdo plačal kakšnemu ag'i»tu ali posredovalcu služb za navedene tri države kakršen koli znesek, naj to sporoči izseljenskemu referentu banske uprave v Ljubljani, da vzame oškodovance v varstvo in .uvede kazenski postopek.
Jugoslavija je država,
kjer se cedita med in mleko, zato imamo toliko objestnih ljudi
Ni ga med nami človeka, ki ne bi bil 5e slišal, kako smo Jugoslovani bogati in kako bogato državo imamo. Velikokrat sicer ne moremo tega verjeti, toda včasih se nam vendar zdi, da bi kaj takega utegnilo biti res, saj imamo v državi vsega, kar hočemo, in kar je glavno — zelo poceni. Posebno dobro se imajo naši bratje tam doli na Hrvaškem, v Voj-
vodini in v Srbiji. To se pravi, ne kmetje, temveč kupci, živež je namreč tam zelo poceni.
Te dni so časopisi prinesli vesi, da v Srbiji, okrog Kosovega polja jajca kar na kile prodajajo. 1 kg kurjih jajc stane 5 do 0 dinarjev in ker gre na kilo okrog 20 jajc, stane po tem takem eno kurje jajce eno kronco.
Toda niso samo jajca poceni! Vse, kar vam srce poželi, dobite v nekaterih naših krajih tako rekoč zastonj, bodisi že da kupite vino ali žganje ali meso ali moko. Ali ni potem skoraj odpustljivo, da se nekateri ljudje tako radi do nezavesti najedo in napijejo?
Te dni smo na primer čitali, da sta dva prijatelja v Kuli stavila, kateri od njiju bo po dobri večerji lahko pojedel še jajčno jed iz 25 jajc. Tekma se je kajpak vršila v gostilni ob prisotnosti mnogoštevilnih opazovalcev. Oba tekmovalca, Jovanovič in Ca nji sta vsak pojedla prvo jajčno jed iz 20 jajc, nakar je Čanji odstopil od nadaljnjega tekmovanja.- Jovanovič je pa nato pojedel ne samo še svojo jajčno jed iz 5 jajc, temveč tudi Čanjijevo, skupaj torej 30 jajc, in je 'kajpak zmagal. Pozval je nato svojega nasprotnika, da bi pojedla še vsak porcijo ribjega paprikaša...
Ali ne mislite, dragi čitatelji, da je takšna objestnost, da se milo izrazimo, zelo neokusna? Pri nas je veliko družin, ki nimajo niti najpotrebnejšega za življenje,
Ali drugi primer. V Oranju je šest mladih ljudi pojedlo tele, težko okrog ftl) kg, lu -kako jiojedlo! Ostale so le Sa kosti.
fz neke vasi Selevac pa poročajo, da je neki kmet ves dan pil raki jo (žganje), ker je hotel na ta način zasloveti, koliko ga prenese. To mu je tudi uspelo, toda ko je popil dva litra žganja, se je zgrudil na tla — mrtev. Baje so le dni v neki predmestni gostilni v Beogradu priredili podobno tekmo. 25 tekmovalcev je popilo reci in piši 45 litrov žganja.
Da, Jugoslavija je bogata in blagoslovljena dežela..., ko bi le nekateri njeni prebivalci ne bili lako objestni.
Srečne in vesele velikonočne praznike želi svojim cen j. naročnikom, in-serentom, prodajalcem in bralcem
»Družinski tednika
J 40.000 kg bombaževega semena bo razdelila naša vlada med kmete v Južni Srbiji in sicer v okolici Skop-1 ja, Kavadarja in Štipa. Seme je naša vlada kupila pred kratkim v Bolgariji, da poveča kulturo bombaža v naših južnih krajih. Že lelos so kmetje v Južni Srbiji pridelali okrog 1 milij. kilogramov bombaža, letos pa mislijo še mnogo več.
■ Uredba o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti stopi v veljavo dne 1. septembra. Zavarovanje bo izvedel Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zavarovanje se nanaša na vse delavstvo, ki je po zakonu o zavarovanju delavcev obvezno.
K Isti dan umrla dva naša poslanika. V torek sta iznenada umrla naš poslanik na Dunaju Djordje Nastasi-jevič in v Londonu dr. Slavko Grujič.
■ Sarajevo nameravajo modernizirati — in sarajevska mestna občina je za to tudi že najela pri Državni hipotekarni banki dolgoročno posojilo 25 milijonov dinarjev. Od tega denarja bodo porabili 2 milijona za moderno ljudsko šolo, 2 milijona za sokolski dom, 4-milijone za kritje važnih dolgov, ostanek pa za zgraditev in asfaltiranje modernih ces.išč.
K Poldrugi milijon dinarjev je poneveril blagajnik beograjske električne centrale Živko Popadič. Ko so ga aretirali, je sicer priznal, da mu je v teku let nastala v blagajni neka diferenca, toda trdil je, da tega ni sam kriv, ker je bil preobložen z delom in ker so vsi pregledniki imeli vanj popolno zaupanje. Ker je pa Popadič zelo razkošno živel, je policija uvedla strogo preiskavo. Na Popadičevem
O*
Zobna ščetka „ORLOV“ je po kakovosti neprekosljiva.
Dobi se povsod!
Z zakonom zaščiteno po vsem svetu
Ar vaj, ki mu je bilo tri leta, ko je oče odšel v Ameriko, je svojega očeta že popolnoma pozabil, ker ga sploh ni poznal. Te novice je seveda na moč vesel in je že vnaprej obljubil, da bo, če ta denar res podeduje, dal na svoje stroške zgraditi cesto od glavne ceste do Bušeline.
■ Poleg mrtve hčerke se je zastrupila Marija Berezvoj iz Vinkovcev, ker ni mogla preboleti hčerine smrti. Hčerka je že nekaj časa ležala v bolnišnici v Vinkovcih in ker se ji je bližala smrt, je dobila mali dovoljenje, da sme biti pri hčerki. Ko ji je te dni hčerka umrla, je mati takoj popila veliko množino lugovca. Mater in hčer so našli mrtvi drugo poleg druge. Materino srce ni moglo preživeti smrti ljubljenega otroka.
■ Pri otoku Visu so odkrili podmornico, ki se je najbrže potopila še v svetovni vojni. Podmornica leži 40 metrov globoko. Potapljači iz Krapnja so že vložili prošnjo na vojno mini: strstvo za dovoljenje, da podmornico dvignejo. Pq, vsej verjetnosti gre za nemško podmornico >T I 16", ki jo je potopila leta 1916. neka francoska vojna ladja.
K Zaradi dolžnih sedem dinarjev je rubila nekega poštnega upravitelja velika manufakturna trgovina Leon Finci v Sarajevu, katere letni promet znaša več ko pol milijona dinarjev.
pa izginil. Staika je bila tako razmesarjena, da je groza. Mladi, do dna srca pokvarjeni fant, ki je vzlic telesni šibkosti storil to grozno dejanje, se je brez najmanjšega kesanja potepal še okrog in kradel. Že kot šolar je bil skrajno pokvarjen, saj je v drugem razredu ljudske šole svoji učiteljici ukradel iz miznice 325 dinarjev, krivdo je pa zvalil na svoje sošolce.
■ Neznani srbski dobrotniki darujejo v dobrodelne namene. Srbski patriarh Varnava je dobil pred nekaj dnevi od neznanega Srba milijon dinarjev z naročilom, naj da sezidati s tem denarjem ubožnico, neki drugi 6rbski neznanec je pa poslal poldrugi milijon dinarjev za zgraditev doma za zapuščeno deco ln osirotela dekleta. Oba domova bodo zgradili v Beogradu. — Takih dobrotnikov bi še mi potrebovali, zlasti za ©popolnitev naše slovenske univerze, še bolj pa za novo bolnišnico v Ljubljani...
H Nagelj, ki je zrasel na prsih mrtvega dekleta. Iz Splita poročajo o prečudni zadevi. Tam so te dni odkopali grob nekega dekleta, ki so jo pokopali pred sedmimi meseci. Ko je bil grob odkopan, so zagledali na prsih mrtvega dekleta nagelj. Verjetno je, da je nagelj zrasel iz semena, ki so ga po vsej verjetnosti nasuli mrtvemu dekletu pred pogrebom na prsi. Nagelj so zdaj zasadili na de-
Priporoča se Vam
SLAVIJA
jugoslovanska zavarovalna banka d. d.
v Ljubljani	za	zavarovanje
profi oškodbl vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreče itd. na zgradbah, pohištvu, tvornicah, avtomobilih in na lastnem telesu in življen)u.
Podružnice : BEOGRAD, Prestolonaslednikov trg 42, SARAJEVO, Vojvode Stepe obala 29, ZAGREB, Zrinjski trg 15, OSIJEK, Radičeva ul. 12, NOVI SAD, Šafarikova ul. 24, SPLIT, Tartagllna ulica.
Glavni sedež LJUBLJANA, Gosposka ulica 12.	_______Telefon štev. 2176 in 2276
PRIHAJAMO ZOPKT IN PRINAŠAMO ZADNJE NOVOSTI ZA POMLAD
A. & E. SKABERNE •• Ljubljana
OGLEJTE Sl IZLOŽBK!
OGLEJTE SI IZLOŽBE!
stanovanju je našla v starem gramofonu bankovcev za pol milijona. Neki mali trgovec je prinesel na policijo 100,000 din, ki mu jih je Popadič posodil, neki njegov prijatelj, ki svojega imena noče izdati, je pa policiji nakazal 150.000 din, ki jih je ravno tako dobil od Popadič«. Policija nadaljuje preiskavo z vso vnemo in pričakuje, da pride do še zanimivejših odkritij.
■ Tiijskoproinelne ustanove v Splitu
sc potegujejo, da bi Split, Susalt in Dubrovnik dobili letalske zveze z drugimi .mesti v naši državi. Znano je že, da je lani neka češkoslovaška letalska družba vzdrževala redno letalsko zvezo med našimi primorskimi mesti, letos pa tega noče obnoviti, ker je pi i nas bencin predrag. Baje je lani izdala še nekaj več ko milijon češkoslovaških kron 'samo za bencin. Našim obmorskim tujskoprometnim ustanovam je kajpak mnogo na tem, da že zaradi tujcev, Id jfli bo letos baje prav mnogo, pridobe kakšno drugo letalsko družbo za letalski promet.
■ Vdrla sla v cerkev v Dravljah pri Ljubljani in pobrala vso dragocenosti, med njimi monštranco, cibo-rij in kelih. Neznana vlomilca sta odnesla dragocenosti za svojih 0000 din. Nekatere dragocenosti niso bile niti last draveljske cerkve, temveč so bile izposojene. Policija je vlomilcem na sledil.
■ Vzorni župan — vzorni uradniki...
Iz Banjaluke poročajo, da so aretirali Jota Kreca, župana v Drvarju in občinskega uradnika Vida Uruber-ja, ker sta osumljena, da sta zažgala blagajniške knjige drvarske občine. V zvezi s tem so aretirali tudi občinsko blagajničarko Miro T e S a n o v i č e v o. Sirota se je tako prestrašila, da je prezgodaj povila otroka, in so jo morali iz zapora prepeljati v drvarsko holitiš* nico. Dogodek je bil zn širno okolico neverjetna senzacija, pa tudi ra/buril je duhove, saj so zgorele vse blagajniške knjige in vsa potrdila iz let UK«) . do 1935. Zdaj bo kajpak popolnoma nemogočo kontrolirati občinsko gospo- ! dnrstvo preteklih let.	I
■ 180 milijonov dinarjev bo pode ilovul v Ameriki kmet Ivan Arlaj iz | slavonske vasi Bušelina. Ta ogromni ! denar bo dobil po svojem očetu, ki se je izselil v Ameriko že leta 1903. Pred vojno se je oče — Ores Arvaj — Se tu pa tam oglasil s kakšnim sporočilom po znancih in prijateljih, ki so prihajali iz Amerike, toda |K> vojni sc ni nič več slišalo o njem. Mladi
Prošnjo za rubežen je morala tvrdka kolkovati s 25 dinarji...
■ Otroka s 24 prsti je te dni povila žena delavca Novosela v Brčkem. Otrok ima po 6 prstov na vsaki roki in na vsaki nogi. Dogodek je po vsej okolici napravil veliko senzacijo.
■ Miši pojedle 14.000 dinarjev. Zupan pribojske občine v Bosni se je bolel pred svojimi občani postaviti, kako je treba plačevati davke: Zaradi tega je pred kratkim prodal mnogo sliv. Vrniv-ši se s trga, je ves izkupiček zavil v papir in ga shranil v zaboj, misleč, da bo tam najbolj na varnem. Ko je on-dan prišel davkar po denar, je župan ponosno »topit k zaboju, toda... o, nesreča! namesto denarja je izvlekel samo še nekaj obgrizenih koščkov papirja. Miši 60 imele ob pustih zimskih večerih okusno sladico... Župan kljub-.svoji dobri volji ni mogel plačati svojega davka...
■ Strašen zločin 1 ({letnega fanta. Pred kratkim so v Makolah pri Poljčanah prišli na sled groznemu zločinu, ki ga je izvršil 1 Glelni fant Stefan Bo-žičko nad 71!etno starko Amalijo Neu-dekerjevo. Starko so našli v njeni skromni hiši pod klopjo v mlaki krvi. morilca so pa izsledili takoj naslednji dan. Zanimivo je, da se je zgodil zlor čin že 27. januarja in so starko našli kajpak že v stan ju razpadanja. Fant je |h> kratkem zasliševanju priznal svoje hudodelstvo. Pripovedoval je, da se je 27. januarja ob sedmih zjutraj splazil v starkmo sobo, ravno v trenutku, ko se je česala. Ker sta si s starko bila že pred enim letom v laseh, se je slaboumni fante takoj spravil s sekiro nad njo. Prebil ji je glavo, potlej ji je pa glavo povezal z robcem, misleč, tla ji bo tako ustavil kri. Pobral je v hiši vse, kar se je le dalo pobrati, nato je
Vsakdo si lahko sam prenovi svo|e pohištvo ali bicikelj z
„DURLIN“
čudodelnim lakom. Suši v eni url, krije z enkratno prevlako In je trajen. Za kuhinjsko opremo Din 68-—, za dva blcikljn Din 12'—. Dobite ga le pri tvrdki
R. HAFNER. Ljubljana
Miklošičeva c. 36 ali Celovška c. 61
Telefon 35-65
kletovem grobu in ga vsak dan prihaja gledat mnogo ljudi. Nekateri vidijo v tem celo prst božji.
■ Mislila je, da jo v kozarcu voda, zato ga je do dna izpila tipografska delavka Ana Kuntič v Subotici. V kozarcu pa ni bila voda, ampak soda. Kuntičeva zatrjuje, da ni imela namena iti v smrt.
■i Z zidom so se hoteli zagraditi pred sosedno vasjo Komaljani na otoku Pagu. Med njimi in sosedno vasjo je vsak dan prišlo do tepeža. Komaljani so se zalo sklenili zagraditi s pravim zidom. Ko je sosedna vas zvedela o tem, je sklenila, da tega ne bo pustila. Okrog zida se je razvil pret.,/ in celo puške so pokala. Več ljudi jo ranjenih.
• Živa je. zgorela petletna deklica, liči uglednega sarajevskega trgovca Juzufa Pilava. Ko je njena mati za nekaj časa odšla iz kuhinje, je mala Sadika odprla vratca ognjišča, in si nehote zažgala oblekeo. Otrok je dobi) po vsem telesu hude opekline. Morali so jo prepeljati v bolnišnico, kjer je drugi dan podlegla opeklinam.
■ Ljudje znajo biti neverjetno zlobni.
V vasi Grba var blizu Bosanske Gradiške sta složno živela dva kmeta. Intela sta skupen vodnjak in nikoli ni bilo prepira. Pred kratkim sin se pa zaradi neke malenkosti sprla, in je eden izmed njiju vrgel tri kile mila v vodnjak; zdaj voda še za živino ni, kaj šele za ljudi...
KORISTNA NOVOST
Tudi svojim zobem je treba posvetili veliko pažnjo, da si jih ohranimo zdrave in lepe. V ta namen ne zadoščajo samo dobre' in preizkušene kro- , me ali paste, ki jih uporabljamo, temveč je velike važnosti tudi ščMka, s kalero jih čistimo, ščetko je kajpada treba znali izbrati, kajti slaba ščetka utegne biti celo nevarna za naše zdravje. Pri slabi ščetki hitro izpadejo ščetine, hitro postane nehigienska in moramo zalo kmalu spi t novo kupiti.
Dobra ščetka |e ščetka »Orlov«. Ščetine pri žčetki Orlov so močno povezane med seboj s srebrim nitko, tako da je izključeno, da Id ščetine iz ščetke Orlov izpadale. Razen tega je ščetka Orlov« vedno higienska, skrajno trpežna, vedno bela in ne porumeni. Ščetka “Orlov« je po svoji kakovosti neprekosljiva in je zvest prijatelj našega zdravja. Se eno lepo lastnost imajo ščetke Orlov.: vzlle vsem svojim vrlinam niso drage. Dobile jih v vseh Irgovinah.
Mussolini je pretekli teden obiskal italijansko arriško kolonijo Libijo in je slavnostno otvorll sejem v Tripolisu. Na sliki: dva Arabca * liktorskima
novosti je obljubil za letošnje leto »Družinski tednik«. Do srede marca jih je uvedel že
Vsaka teh novosti pomeni zboljšanje in obogatitev uredniškega dela lista in poglobitev prijateljstva med listom in njegovimi bralei.
NOVOST: »Družinski tednik« plača za vsak prispevek, objavljen v rubriki »Zrcalo naših dni«, 20 din. Sodeluje lahko vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati, naj bo že naročnik, kupec ali samo bralec »Družinskega tednika«. _ (Gl. str. 5.)
NOVOST: »Družinski tednik« je razpisal 12 nagrad v goto vini v znesku 2500 din za tiste, ki bodo pravilno odgo vorili na 2 vprašanji o skrivnostnih dogodkih v našem romanu »ARTIST BUX«. (Gl str. 8 in 9.)
NOVOST: V prejšnji številki je začel »Družinski tednik« priobčevati povest v verzih, kakršne v tej obliki slovenska književnost še ne pozna. Jurčičev »DESETI BRAT« v novi, modernizirani obleki je to, duhovita parodija prvega slovenskega romana. (Gl. str. 4.)
»DRUŽINSKI TEDNIK« si vse bolj in bolj prizadeva, da ustreže svojim bralcem. Gornje 3 novosti so šele začetek serije 12 novosti, ki jih je list obljubil za letošnje leto. A že te 3 svojevrstne novosti so prijemljiv dokaz prizadevanja in truda uredništva in uprave, da vsestransko izpopolnita »DRUŽINSKI TEDNIK« in ga čim bolj priljubita med čitajočim občinstvom
A vi, cenj. bralci? Ali kaj mislite na to, da roka roko umije, obe pa obraz? Ali mislite na to, da potrebujemo tudi vaše podpore, če hočemo, da bo naš list od tedna do tedna boljši, lepši, zanimi vejši?
Zato vas prosimo vse, cenj. naročniki in bralci:	skušajte
nam vsak pridobiti vsaj no enega novega naročnika ali stalnega kupca. Tako nam boste dali možnost, da naš list še bolj izpopol nimo, obogatimo in po večamo.
V tem pričakovanju vam želimo srečne in vesele velikonočne praz-
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
liaz^led
pv& si/etu
Preobrat na Španskem
Zaleglo je
(nrO) Ncwyork, marca. Nov način stavk, ki so ga lani uvedli Francozi, je v tem, da stavkajoči delavci ne odidejo iz tovarn, temveč si v svojih delavnicah narede zasilna stanovanja, kjer čakajo uspeha svoje stavke
Na tako stavko spominja tudi ravnanje žene nekega industrljca iz Rochestra, ko ji mož ni maral plačevati alimente; zakonca sta se namreč to-žarila zastran ločitve.
S silo je vdrla v njegovo pisarno, meni nič tebi nič sedla na njegovo pisalno mizo in izjavila, da je ne spravi od ondod nobena sila na svetu — vse dotlej, dokler ne bo mož sprejel njenih pogojev.
Trmasta žena je res vztrajala na mizi celih 24 ur. Mož je odnehal.
.(»Daily Exprcss«, London)
V Ljubljani, 24. marca.
Pretekli teden je minilo osem mesecev, kar divja na španskem ena izmed najbolj krvavih in okrutnih državljanskih vojn, kar jih pozna svetovna zgodovina. Minili so hkratu že dobri štirje meseci, odkar stoje nacionalistične čete pred vrati prestolnice, ne da bi jo mogle dobiti v svoje roke, niti razbite .in demolirane ne.
Toda prav tako kakor za nacionaliste, je tudi za republikance minilo že osem mesecev vojne, in tudi njim se ni, še mnogo manj, posrečilo zadati nasprotniku odločilni udarec. Vprašanje je le, pereče posebno te dni po delnem preobratu na frontah: ali je možno in verjetno, da bi že prihodnji dnevi prinesli odločitev? Da bi Velika noč — simbolno nemara — pomenila, kakor pristaši vladnih optimistično upajo in se prijatelji generala Franca malodušno boje, začetek za vlado ugodnega konca španske vojne?
Bodimo stvarni in nepristranski: sodeč po dosedanjih »španskih« izkušnjah bi bilo takšno pričakovanje docela neutemeljena utopija. Tako od danes do jutri se španska državljanska vojna ne more odločiti, vsaj z orožjem ne. Obe stranki sta pokazali, da se znata boriti ogorčeno in srdito in da ne mislita odnehati. V kolikor so bili vladni še do nedavnega na slabšem zastran materiala in vojaške opreme, se zdi, da so zadnje mesece to vrzel izdatno zadelali. V kolikor je pa na nacionalistični strani primanjkovalo »korenin v narodu«, so jih imeli priložnost, bogato nadomestiti s tanki in letali od drugod.
Takšna bi bila zgolj vojaška slika. Z drugih vidikov kajpada je podoba nekoliko drugačna.
Predvsem z moralnega vidika.
Zavzetje Madrida bi bilo seveda že s strateškega stališča velevažen dogodek, naj valencijska vlada to še tako taji. Kajti vladne čete bi se morale umakniti ne samo iz vsega odseka na severozahodu In na severu prestolnice, temveč najbrže tudi v odseku okrog Teruela, tam kjer se je bil baš med obleganjem Madrida nacionalistični klin kar mimo grede tako globoko zadrl v republikansko ozemlje, da Te Franco oddaljen komaj 100 km od Valencije in od Sredozemskega morja. To bi pa pomenilo odrezanje prave Španije od Katalonije; če bi do tega prišlo, potem vladnim pač ne bi kazalo drugega, kakor da gredo med emigrante.
Zavzetje Madrida na naskok, pred obleganjem, pred štirimi meseci, a tudi še pred mesecem dni ne bi bilo tako pomembno kakor danes: s padcem Madrida bi danes utegnila biti državljanska vojna odločena. To prav dobro vedo i vladni i revolucionarji. Kakor bi bil torej padec prestolnice triumf nacionalistov, tako je nje zmagovita obramba triumf vlade in   logično — poraz Francovcev.
Moralno torej nacionalisti izgubljajo tla; neuspeh pred Madridom daje tedaj ne glede na vojaško izenačenost obeh strank moralno premoč vladnim.
Vedeti morate, da je general Franco že petkrat poskusil zavzeti Madrid, a vseh petkrat se je moral zadovoljiti zgolj z velikimi začetnimi uspehi, ki so pa vselej že čez nekaj dni splahneli pred protinapadi vladnih. Pet tako očitnih neuspehov mora izpodjesti morilo vojaštva, ker začno ljudje dvo-| miti o nasprotnikovi ranljivosti. Prvo ofenzivo so nacionalisti izvedli že avgusta čez Guadarramo. Drugi — prvi | pravi frontalni napad — so izvršili
Velika noč bo odločila
ICHAUB RADI01937
Zahtevajte ponudbo in prospekte od generalnega zastopnika za Jugoslavijo:
ING. K0R8EL FRIEDMANN, ZAGREB
Ulica barona Jelačiča 1
Dajemo Vam priložnost, da si brez po-sredovalca nabavite znamenite SCHAUB-sprejemnike direktno od glavnega zastopstva, po speci-alnih cenah.
meseca novembra. Tretjič so poskusili obkoljevalno taktiko severno od Madrida čez Las Rosas. Četrta, morda najhujša ofenziva se je izjalovila po j začetnih uspehih ob Jarami južno- j vzhodno od prestolnice. Obkoljevalna j je bila tudi peta, marčna ofenziva na j severovzhodu od Madrida, v pokrajini ! Guadalajari. S prav vseh strani je bil : torej Franco že poskusil priti Madridu j do živega, ne ostane mu tedaj no- j bena nova točka več, kjer bi mogel | vsekati vrzel v madridsko fronto. De- ! jansko je torej Madrid v tem dvo- ! boju zmagal.
(Toda razlikovati je treba med aktivno in pasivno zmago! Aktivne zmage ni vlada izvojevala še prav nobene, ne pri Oviedu, ne pri Huesci, ne ob Jarami, ne zdaj pri Guadalajari. Kajti po 14 dneh prodiranja se ni vladnim četam posrečilo niti docela zavzeti tisto ozemlje, ki so ga nacionalisti z naskokom zasedli v 4 dneh! Dokaz, da smo zgoraj prav zapisali, ko smo trdili, da vladne zmage z orožjem pač ni pričakovati tako kmalu.)
Ogledali smo si stvar z moralnega stališča. Zdaj se pa ustavimo še pri nekem drugem momentu, morda še važnejšem in odločilnejšem.
2e večkrat smo ugotovili, da večina španskega naroda odklanja generala Franca in njegove monarhistične zaveznike. (Da to drži, pač najtehtneje dokazuje zmaga ljudske fronte pri lanskih španskih volitvah — čeprav je volitve vodila ljudski fronti hudo neprijazna vladna koalicija.) Doslej taka ljudska volja ni prišla do veljave, zdaj pa dado nekatera poročila misliti, da se na španskem nekaj novega pripravlja.
V angleških listih beremo namreč, da se v krajih, ki jih ima Franco pod
Verujte se sovresž nika perila
Sir A us te n Cha mberlain, ugledni angleški državnik in bivši zunanji minister, je te dni iznenada umrl, star 74 let. Bil je eden izmed redkih angleških zagovornikov brezpogojne zveze s Francijo, ker je videl v njej najzanesljivejše poroštvo za evropski mir.
seboj, začenja vidneje opažati nezadovoljstvo prebivalstva z nacionalističnimi mogočniki. »Manchester Guardian«, že v prejšnji številki citirani angleški liberalni list, kar določno piše, da stoji Francova dežela pred pravo guerillsko vojno — vojno, ki utegne biti za nacionaliste mnogo nevarnejša od redne frontne vojne.
Ta četaška vojna se v nečem bistveno razlikuje od sedanje državljanske vojne: pri četaših nima razen Špancev samih prav nihče drugi prstov vmes! Cetaštvo je na svoj način na Španskem prav tako doma kakor sicer v Evropi le še na Balkanu. (Mimo grede: španski četaši so bili tisti, ki so v letih 1808.—1813. mnogo več pripomogli k porazu Napoleona I. na španskem kakor britanski general VVellington z vsem svojim rednim vojaštvom.) Da je prav zadnje čase začelo četaštvo dvigati glavo, je mnogo kriva Francova rekvizicijska politika: vsi kmetje so tako rekoč na strani četašev, zakletih sovražnikov diktature in prejšnje monarhistične vladavine, ki ni imela prav nikakega razumevanja za potrebe preprostega ljudstva. To sicer še ne pomeni, da bi bil ves kmetski živelj na španskem ekstremno levičarsko usmerjen (kakor bomo v danem trenutku imeli priložnost brati v rajhovskih listih) — še zdaleč ne; kje je le kdo že videl komunističnega kmeta?! Temveč pomeni samo to, da je kmet zmerom proti tistemu, ki mu rekvirira pridelke ali davke navija.
Danes, pravi »Manchester Guardian t, te četaške tolpe vojaško še nič ne pomenijo. Toda njihova moč in udarna sila od dne do dne naraščata. 2e to, da so glasovi o njih mogli prodreti v Evropo, dokazuje, da se gibljejo in organizirajo. Spomladi, ko se
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku «!
Takšenie je!
špansko državljansko vojno? £ Naiven optimizem pri enih, ♦ neutemeljen strah pri dru- J gih.— Nov opasen sovražnik I generala Franca: četaške J tolpe v zaledju njegovih čet. t
bo sneg začel tajati, bodo prišli s hribov, kjer se zdaj skrivajo, .in takrat je pričakovati, da bodo aktivneje posegli v vojno. A že danes n. pr. v Estrema-duri (pokrajina ob portugalski meji) uniformiranemu nacionalistu ni priporočati, da bi sam hodil zunaj mesta.
Navedena dva momenta sta odločno v korist valencijske vlade. Če se ne bodo druge države vmešavale v državljansko vojno, utegneta že v doglednem času tudi brez orožnih zmag odločiti boj. A tudi, če j bi se generalu Francu posrečilo' zmagati z orožjem, na Španskem še dolgo ne bo miru. Raš zaradi četaštva in odpora prebivalstva proti nacionalistom. Zato je tako malo verjetno, da bi mogel general Franco pomiriti Španijo in jo zoper njeno voljo spraviti na pot, ki se sicer njemu in njegovim prijateljem, verjamemo, zdi edino zveličavna, ne pa tudi večini španskega naroda.
Van Zeeland ca. Degrelle
Druga nedelja po Veliki noči zna biti pomembna za politični razvoj Belgije: 11. aprila bodo namx-eč v Bruslju nadomestne volitve za poslansko zbornico, in nastopila bosta kot edina in glavna nasprotnika Degrelle in Van Zeeland.
Reksist proti parlamentarcu! Diktatura proti demokraciji!
Zanimivo je ozadje tega dramat-skega dvoboja.
V nedeljo 7. marca je Leon Degrelle, vodja belgijskih reksistov, izjavil na velikem shodu v bruseljski športni palači, da mu je dovolj onegavljenja in cincanja; zato poziva vlado na odločilno bitko.
Dva dni nato je Van Zeeland, predsednik belgijske vlade, med ovacijami poslanske zbornice izjavil, da pobere vrženo mu rokavico in da bo nastopil pri delnih volitvah 11. aprila v Bruslju v imenu vlade in demokracije proti voditelju reksistov.
Za Van Zeelanda bodo glasovali katoličani, liberalci in socialisti.
Za Degrella bodo glasovali pristaši diktature in nasprotniki parlamentarizma.
Rezultat teh volitev bo odjeknil tudi v ostali Evropi, naj že zmaga reksizem ali demokracija. Mislimo, da Van Zeeland ni prav storil, ko se je viteško spustil v ta dvoboj; če bi bil Degrelle na vladi in bi ga Van Zeeland tako izzval, bi sedanji ministrski predsednik ne utegnil niti dogovoriti, ker bi ga Degrelle pri priči poslal v koncentracijsko taborišče. Prav to je velika napaka demokracije, je lani zapisal neki praški list: da demokratsko ravna tudi s tistimi, ki demokracijo taje in se brezobzirno, z vsemi sredstvi in nelojalno bore proti njej.
Observer
Njegova dela so crna kot nof. Prebiva v vsakem kosu perila, ki se pere še z mencatom in ščetko.
RADION
mu je napovedal boj!
Prihodnjič zveste več: kako kisikovi mehurčki v Radionu od* pravijoiz perila najtrdovratnejšo nesnago!
Slepa akrobatka
(nrO) Detroit, marca. Mrs. Carver-jeva, žena konjskega dreserja, prireja že več let v ameriških cirkusih senzacionalne nastope: sedeča na konju skače Iz višine dvajsetih metrov v bazen, poln vode. Občinstvo ob vsaki točki navdušeno ploska, čeprav niti ne pozna najmučnejše in najbolj tvegane strani akrobatkinega poguma.
Mrs. Carverjeva je namreč slepa... Oslepela je, ko je nekoč pri tveganem skoku nesrečno padla. Toda ni marala, da bi občinstvo to vedelo, ker pravi, da ne prenese pomilovanja in sočutja...
Ondan ji je neki očesni zdravnik iz Charlotte v Severni Karolini obljubil, da ji bo vrnil vid. Takrat šele so ljudje izvedeli o njeni hibi, in od takrat gre zgodba o njenem pogumu od ust do ust. Danes vsa Amerika občuduje pogumno akrobatko in se veseli z njo vred njenega ozdravljenja.
(»American Weekly«)
snopoma, simbolom fašizma, spremljata Mussolinija med bakljado, prirejeno v Tripolisu duceju na čast.
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas postavil in v stihe prelil Fvan Rob
(GL začetek v prejšnji številkiJ
' VII.
In Lovre Kvas kolo zajaha,
V njem športni duh se prebudi, v slovo navzočim še pomaha, in kot bi mignil — več ga ni. Viharno vozi, vozi divje,
kar da mu krepki športni krak. Pred njim večerno sonce sije, za njim prahu drvi oblak.
Na kriplje vse telo deluje.
Mar Lovre nič ne premišljuje?
vin.
O pač, premišlja stare čas©, kako otrok je srečen bil, kako so vlekli ga za lase, kako jih s šibo je dobil.
Kako bilo je v ljudski šoli, kjer a, e, i, o, u cvete, kjer palica vzgojnik je blagi,
Jtjer 1X1 se začne.
Potem počitnice, zabave, ko pasel je sosedu krave-.
IX.
»Gimnazija!« iz grla stisne, od gneva mu obraz bledi, ves jezen na pedal pritisne, v verigah nekaj zaječi.
V spominu »fajfe« se vrstijo, ki osem let jih je lovil, prednjim, za njim, nad njim hitijo, kdaj mir pred njimi bo dobil?!?
A glej! Kam »fajfe« so zbežale? Ah, pete šole so se zbale!
X.
0 peta šola, čas brenčanja, utripov nežnih sladki čas!
Kaj čuda, če ob tebi sanja,
če se razvnema — športnik Kvas? Saj tudi trda športna srca omečita ljubav in. maj, če jih spomin nemilo brca kot žogo v mlade dni nazaj.
Kdor enkrat bil je v peti šoli, je ne pozabi vam nikoli.
XI.
Gradov v oblakih čas zidanju, ko krasen ti je vsak plevel, ko nekaj ti srce razganja, da jokaš in si spet vesel, ko . veš, kaj ptice žvrgoljjo, ko je srce prepolno nad, ko veš, kaj rože govorijo, ko večna ti cve'e pomlad, ko v prsih nekaj ti drhti, vse to si, peta šola, ti!
XII.
Potem se spomnil je mature, ko več kot Salomon je znal; se spomnil tiste sladke ure, ko prost na tleh je prvič spal.
Se spomnil bojev je junaških, ki jih z reakcijo je bil, preganjanj od starin mračnjaških, ko tešč zvečer vodo je pil.
Kako naposled se je rešil, upognil vrat in — glad utešil.
XIII.
Kako ga srečala je pamet, da našel je do kruha pot, kako s protekcijo mogočno je dobil novce, hrano, kot.
Kaj vse na gradu zdaj ga čaka, kako ga butec bo jezil, kak rev^ž z njim se bo potil, kako garal bo za bedaka. —
Tako premišljal je junak, med tem zemljo pokril je mrak.
XIV.
Znoči se. Mesec se prikaže, čuj, zvonček poje prek dolin, nekje se slavček milo zlaže ■» tolažbo srčnih bolečin. —
Ker na markacije ni pazil, s poti je prave Kvas zagazil.
Po rdečih krogih v dvojno stran ozira se okd zaman,
1 in da še večja je nesreča,
i ga v mraku tem orožnik sreča.
Zanimivosti z vsega sveta
0 tnacbu, id	•zadeti,
in druge fcurioznosti in nevsakdanjosti
Bejrutski *Dan« je zbral in zapisal tele nenavadne dogodke zadniih tednov:
Maček vzrok eksplozije'
V Ouebecu v Kanadi se je le dni prigodila hudo nenavadna nesreča. Nekega velikega in potepajočega se starega mačku je odpeljal mesini ko~ njač, da ga bodo s plinom spravili na drugi svet.
Dva moža sta žival odnesla v pripravljeno sobo in odprla plinsko pipico.
Takrat je pa strašansko počilo in zidovi sobe so se podrli, kakor da bi bili iz papirja Nevarno ramena moža so morali odpeljati v bolnišnico, maček je pa po čudežnem slučaju ostal živ in cel.
Ko so strokovnjaki stvar preiskali, so dognali, da so bile vzrok plinske eksplozije iskrice, ki so se ukresale iz kožuha razjarjenega mačka.
Zaročenca razneslo.
Fred Wilhinson, rudar iz Ktmber-Jcya v britanski Kolumbiji, se je za-
Znameniti Enzesfeld
mrl)) Dunaj, marca. Pred prihodom vojvode Windsorskega v Enzesfeld ni živ krst vedel, kje neki stoji ta gradiček. šele ko se je v njem naselil bivši angleški kralj Edvard VIII., je to ime postalo nekam znano in potem še slavno širom po svetu.
Na račun tega dogodka kroži po Dunaju tale hudomušna šala:
Dva Angleža se srečata na potovanju.
»Kam pa vi, prijatelj?« vpraša prvi drugega.
»Na Dunaj,« dobi odgovor.
»Na Dunaj? Kje pa je to?« se čudi prvi s hlinjeno naivnostjo.
In s pravo angleško fiegmo mu tovariš pojasni:
»Tam nekje blizu Enzesfelda...«
Čudežne kokoši na tromeji
(nji) Amsterdam, marca. Na tromeji v bližini Aachena so se še nedavno razprostirale velikanske kurje farme, in sicer delno na nemški, delno na holandski strani. Navadno so bile farme tako zgrajene, da so bila krmišča na Holandskem, vališča za jajca pa v Nemčiji. Kokoške so torej zobale pri Holandcih, jajca so pa nesle na Nemškem.
Zdaj pa pride posebnost teh kokošk. Pridne putke niso znesle vsak dan le eno ali dve jajci, kakor nas uči prirodoslovne, temveč je ležalo v vsakem gnezdu dan za dnem kar po pet jajc. O tej rekordni pridnosti so naposled zvedeli tudi carinski uradniki. Niso pa verjeli, da kokoši tako vneto neso le, zaradi holandske piče, temveč so pripisovali ta čudni vpliv »posebnostim« meje... Njih sum je bil tem bolj upravičen, ker so tudi sami redili kokoši te vrste, a o petih jajcih na dan ni bilo ne duha, ne sluha...
Preiskava je dognala, da so lastniki teh farm podtaknili svojim kokošim vsak dan veliko holandskih jajc in jih tako tihotapili čez mejo. Seveda je zdaj »čudežnim« kokoškam odklenkalo...
Profesorja zboksal
(nji) Brno, marca. Na živinozdrav-niški visoki šoli v Brnu je študent Jožef Hromadka napadel profesorja Cirila Kučero, ga pošteno premikastil in mu celo izbil dva zoba.
Visokošolec je bil namreč pri omenjenem profesorju že četrtič padel in ne bi smel po vseučiliškem zakonu dalje študirati. Zato je profesorja prosil, naj mu vendar d& boljši red, da bo lahi o nadaljeval svoje študije. Profesor pa se ni dal pregovoriti. Tedaj je H’-omadka planil nanj, ga vrgel na tla in udrihal po njem kakor nor. Profesorju so priskočili na pomoč asistenta in drugi študenti in ga rešili, napadalca pa ukrotili. Ker po predpisih redar ne sme prestopiti univerzitetni pr^g, so Hromadko odpeljali do vrat in ga tam izročili policiji.
Ves svet bo zaslužil
pri kronanju Jurija VI.
(nnX) London, marca. Angleški tednik »Sunday Chronicle« je ugotovil, da bodo skoraj vse pomembnejše dr-
Vlnogradnlkl In sadierejci
Tako (zgleda jagoda aajtiMjtega. M|ie»i««a in uihikuit-muli« M SVCtN. WhlM WW» H MMlMf f Jugoslaviji, prinesenega iz Italije. Ponujam najfinejšo in najnovejšo breakev Jipito daUM" in .J- N. IM«** in Se trideset drugih vrst. kakor tadi kalifornijska jabolk«, slive in drugo sadje.	Z*WewjU	(Mtk!
Metod Bartfii, Irig (Sram)
Pooblaščena trsnica in sadna drevesnica
roeil z Dello Kretlo\vo. Mlada človeka sta se imela zelo rada; .Della je vsak dan prihajala svojega zaročenca čakat pred rudnik, da sta šla skupaj domov.
Nekega dne je mladenka kakor navadno prišla po Freda, ki je pravkar prihajal iz rova. Ko jo je zagledal, je ves vesel planil k njej, jo strastno objel in slišni! k sebi. Trenutek nato sta oba zlelela med strašno eksplozijo v zrak.
Fred je bil pozabil, da ima v prsnem žepu dinamiini naboj; zaradi previ-harnega objema se je sprožil vžigalnik in je palrono razneslo.
Sreča
Neki detektiv
v nesreči
je šel s svojo ženo v gledališče. Po predstavi se je hotel odpeljati domov in ie poklical iaksi. Ko je odprl vratca avtomobila, mu je po nesreči padel na tla samokres in se ie sprožil. Krogla ie zadela njegovo ženo v hrbet m prišla pri prsih ven.
Na srečo pa rana ni bila nevarna, tako da detektiva ni stala njegova
j nerodnost več kakor dva tedna ne-' prespanih noči, ki jih je prebdel pri svoji ženi.
Slon ustavil vlak
Ne tako, da bi se bil postavil na progo pred lokomotivo, temveč še na bolj premeten način.
Neki vlak, ki je vozil čez prerijo v državi Indiana v Ameriki, se je na lepem ustavil, ker je nekdo potegnil zasilno zavoro. Sprevodnik je pregledal ves vlak. da bi ugotovil, kateri izmed potnikov potrebuje pomoči, toda nihče sc ni javit.
Čez nekaj časa je iznova zazvonil zvonec Nova preiskava je bila prav tako jalova kakor prejšnja.
Komedija se ie ponovilo še v tretje. Tedaj je pa prišlo nekomu na misel, naj pogledajo še v zadnji, živinski vagon. Glej ga šmenia, mož je zadel! V zadnjem vagonu se je vozil orjaški slon, last nekega cirkusa. Debeloko-žec je bil videti zelo zadovoljen s svojim opravkom pri zasilni zavori...
(ndOI
žave sveta zaslužile s kronanjem Jurija VI.
Tako so Angleži naročili v Švici čokolado, ki bo zavita v štanijol s sliko novega kralja in nove kraljice. Avstrija bo izdelala usnjene torbice v spomin na ta svečani dogodek. Francozi delajo na debelo klobuke za udeležence slavnosti, Nemci spominske igračke, Cehi milijone in milijone zastavic. Velike zastave, ki bodo vihrale v Angliji na slavnostni dan, bodo pa japonski izdelek. Tudi Madžari bodo zaslužili: izdelali bodo namreč pol milijona kipcev z likom novega kralja.
Okroglemoglate
iz mednarodne politike ♦♦♦
X	Francovska
| Henri de Kerillis je znan fran-
♦ eoski žurnalist in politik; slovi po;
♦ svojih uvodnikih v desničarskem* J »Echoju de Pariš« in kot vodja
♦ najskrajnejših francoskih desničar-
♦ iev. Zato se kajpak navdušuje tu-♦di za vse, kar na španskem po na-♦cionalističnem diši. Toda zadnje J čase ga je to navdušenje nekoliko {minilo.
♦ Mož je bil namreč na španskem. 'vBurgosu.in si je ogledal tamošnje
razmere. Ko se je vrnil v Pariz, kar ni mogel dovolj skritikovati generala Franca. Silno se mu je namreč i kot Francozu i kot katoličanu zameril neki lepak, ki so ga nalepili v Salamanci s Francovim dovoljenjem. Na lepaku se bere: »čast: Franco. Junaštvo: Franco. Vera: Franco. Pravica:	Franco.
Odločnost: Franco. Naj žive domovina, Franco in Bog!«
(»Morgen«, Dunaj)
Romunska Tehtno je ondan odgovoril nekdanji ministrski predsednik Jorga, ugledni voditelj romunskih libera-lov. Stari parlamentarec je v poslanski zbornici kritikoval radikalne »mlaee može« vseh smeri in vetrov. Tedaj je vstal bivši minister Manoilescu, znan voditelj romunskih desničarjev, in vzkliknil: »Kdo izmed naju je mlajši, vi ali jaz? Vi ste še danes prišli peš po stopnicah v parlament, jaz sem se pa moral popeti z dvigalom.«
Jorga, 6Cletni starina, je pa odvrnil :
»Da, gospod Manoilescu. Jaz sem vse življenje hodil peš. Po stopnicah navzgor. Stopnico za stopnico. Samo taka mladina, ki hiti navzgor stopnico za stopnico, je zdrava. Ni zdrava mladina, ki se vzpenja z dvigalom političnih gesel.«
V parlamentu je zabučalo. Poslanci so vstali in spontano priredili ovacije tem simbolnim besedam velikega politika in demokrata.
Angleška Med člani komisije, ki ima sestaviti predloge za kraljevo civilno listo, je tudi Lloyd George. Te dni je stari liberalni prvak izjavil, da bo na seji komisije protestiral, ker ne mislijo vojvodi Windsorskemu določiti niti šilinga apanaže.
Lloyd George ni nikdar tajil svo- \ jih simpatij do bivšega kralja; tako mu Je tudi n. pr. poslal za Božič; brzojavno voščilo. Mož pravi, da je; škandal, da nočejo bivšemu kralju; niti dinarja prisoditi; saj je vendar; vsemu svetu znano, da je bil Ed-; vard spodoben človek. Višek niz-; kotnostl bi bilo, trdi Lloyd George,; če Angleži ne bodo poskrbeli za; svojega bivšega vladarja; to bi di-; šalo po maščevalnosti.
(»Prager Tgbl.«);
Zverinski starši
(nqK) Ztirich, marca. Na neki kmetiji nedaleč od St. Gallna so nedavno docela slučajno prišli na sled nepopisni človeški zlobnosti in pokvarjenosti.
Zverinska starša Tannerjeva sta imela šest let svojega sina zaprtega kakor žival. »Mladi Tanner je odšel na tuje,« so govorili ljudje že šest let v vasici, ne sluteč, da ždi ubogi trpin nedaleč od njih v svojem rodnem kraju.
Starši so celo s policijo poizvedovali po svojem »ubeglem« sinu; seveda niso imeli nikakega uspeha.
V resnici sta pa stara Tannerja zaprla svojega sina v podstrešno čumnato, mu zvezala roke in noge, v usta sta mu pa potisnila robec, da ne bi mogel z vpitjem koga priklicati... šest let, od svojega 20. do 26. leta, je životaril ubogi mladenič- v podstrešnem brlogu, brez luči, v družbi podgan in miši. Za ležišče je imel slamo, za odejo nekaj starih, raztrganih cap...
Ko so zverinska roditelja prijeli, ju je hotelo ogorčeno ljudstvo linčati. Pred sodiščem zakonca trdovratno molčita in nočeta niti z besedico izdati nagibov svojega nečloveškega po-čatja.
Praktičen gost
(nrO) Newy»rk, marca. Neki možak stopi v gosposko restavracijo, sede za najlepšo mizo, pokliče natakarja in naroči kozarec sveže vode. Nato potegne iz žepa zavojček z obloženimi kruhki, jih lepo razprostre po mizi in jih prične pobožno uživati.
Plačilni natakar zagleda čudnega gosta in prihiti, ves rdeč od ogorčenja k njegovi mizi.
»Prav vas sem Se čakal, gospod,« meni gost. »Naročite vendar godbi, naj zaigra kaj veselega!«
(»Amcrican I^cgion Monthl;«)
Mož, ki plesalkam hrbte slika
(nji), Pariz, marca. V deželi nebotičnikov še zmerom lahko zaslužiš lepe denarce, samo dobrih idej ti ne sme primanjkovati. O tem priča zgodba moža, ki je zapustil »stari svet« in se odpeljal čez veliko lužo služit dolarje. V Parizu je ta mož — ime mu je Raymond Choppy — risal velikanske lepake za reklamo slavnih plesalk v kabaretih in zabaviščih.
Ta poklic mu je pa menda premalo nesel, zakaj v Ne\vyorku se je oprijel novega, bolj nenavadnega: pričel je slikati podobe na hrbte ameriških »girls«.
Ko se je čez nekaj mesecev vrnil v Pariz, je povedal nekaj zanimivih stvari o svojem delu.
»Namesto na platno, slikam pač na ženske hrbte... Mesece in mesece rišem v osrčju Newyorka vse mogoče slike na lepe hrbte ameriških skupinskih plesalk. V nekaj črtah narišem
VEČ KO
M MILIJONOV BIHARJEV
znašajo dobil ki prihodnjega ’4, kola državne razredne loterije, čigar prvo žrebanje bo dne 14. in 15. aprila t. I. Gl.AVNl DOBITEK:
2 milijona dinarjev
Ze s ' t srečke lahko dobite 500.000 dinarjev!
Opozarjamo naše ceni. bralce na prilogo znane glavne kolekfure drž. razredne loterije A. Uein in drug. Zagreb, Gajeva ulica 8 in Iliča 15. ki je priložena vsej naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno, nad vse korektno in solidno poslovanje te fcolekture ie naši javnosti fako znano, da t« tudi mi z naše strani našim bralcem lahko priporočamo.
na hrbet kakšen smešen obraz, pogosto karikaturo Mistinguette (slavne pariške plesalke), Lloyda Georgea, ali Doumerga; ali pa za izpremembo svatbo v Bretanji...
Tako poslikane prihajajo girls potem na oder. Američani so za te »žive slike« zelo navdušeni. Pri vseh predstavah ameriški gledalci na vse pre-tege žvižgajo; to je znak največjega navdušenja... Celo Rooseveltovega sina sem pripravil v smeh...«
Kako neki je prišel Raymond Chop-py na to idejo? Tudi to je povedal: po prekrokani noči in strašanskem mačku..
Prvi črni sodnik
(nrO) Newyork, marca. Predsednik Roosevelt je te dni naredil nov korak naprej za uresničenje svojih socialnih zakonov — korak, ki sme veljati malone za revolucionarnega.
Prvič v zgodovini Združenih držav bo namreč človek črnega plemena postal sodnik pri zveznem sodišču v državi Virginiji.
Resda so tudi že doslej sodili v Ameriki črni sodniki, a le v črnskih okrajih Newyorka, čikaga in Colum-bije in sodili so samo svoje črnopolte rojake. Nikoli se pa še ni zgodilo, da bi sodnik-črnec sodil belega človeka.
Prvi enakopravni črnski sodnik se imenuje William Hastie, star je 32 let in je na glasu odličnega odvetnika.
Pripomniti moramo vendarle, da so prebivalci Virginije zvečine črnokožci.
Človek s 93 boleznimi
(nnl) Pariz, marca. V pariški kliniki je te dni umrl pet in tridesetletni delavec Edmond Lagarde, mož, ki ga je trlo, če verjameš ali ne, kar 93 bolezni. Samo naštevanje vseh njegovih bolezni in nadlog bi trajalo dobro uro. Seveda je bil ubogi bolnik za kliniko zelo zanimiv primer in zdravniki so se pridno učili na njem.
Pa ne mislite, da je Lagarde umrl za eno izmed svojih mnogoštevilnih bolezni, o ne! Le vsega se je naveličal in je skočil v samomorilnem namenu skozi okno ter tako naredil konec svojemu trpljenju.
Kaznovana zapeljivka
(*XI) London, marca. Znano je, da zahtevajo na Angleškem neveste, ki so jih ženini pustih na cedilu, denarno odškodnino za svoje srčne bolečine. Da bi kakšna zakonska žena, ki od moža niti ločena ni, zahtevala od svoje tekmice, ki ji moža zapeljuje, denarno odškodnino, se pa menda ne zgodi zlepa. V Belfastu se je ondan ukvarjalo sodišče s takšno zadevo.
Neka gospa Aliče Lace je tožila gospo Vvonno Liliano Po\vellovo, češ da ji ta ločenka in bogatinka na vse mogoče načine odtujuje moža in ga hoče po vsaki ceni pridobiti zase. Sleherni dan se baje z njim sestaja, obsipava ga z darili in žaljivo govori o tožiteljici. Ko je nekoč prosila, naj vendar pusti njenega moža pri miru, je zapeljivka postala surova — in to liko da je ni dejansko napadla.
Obtoženka je vneto tajila, toda priče so prisegle, da ni obtožnica gospe Aliče prav nič pretirana. Spričo bogastva mrs. Powellove je sodišče obsodilo zapeljivko na 2.500 funtov ‘več ko pol milijona dinarjev) odškodnine, s pristavkom, da bo kazen podvojilo, ako bi obsojenka še nadalje zapeljevala tujega moža.
KNJIŽNA ZALOZBA
izda v svojem letoSnjem programu 1037/38 Sest obširnih del v prevodih naših najboljših
Erevaialcev: Otonu Župančiča, Vladimirja evstika in drugih. Izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti.
Vsuka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani.
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33’— mesečno, v celo platno vezane knjige din ‘25’— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado Se eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naSl založbi izven rednih programov. Več v prospektu.
Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačnol
ZALOŽBA HRAN, LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14
Aneftdofe
Kurja pamet
Grof Rudi sreča na stopnišffu pismonošo, prihajajočega iz 4. nadstropja. Rudi ga sočutno vpraša:
»Dragi mož, ali hodite vsak dan v 4. nadstropje?«
»Da, gospod grof.«
»Morda celo tudi v sosednji hiši?«
»Tudi, gospod grof.«
»In v ostalih hišah tudi?«
»Da, v sedmih ulicah.«
»Tak, povejte mi, človek božji: zakaj ne vržete pošte rajši kar v ulični nabiralnik?«
Sir
Slavni ameriški humorist Mark Twain je bil nekoč povabljen k svoji sosedi, ženi pravnega izvedenca Winna. Ko je dekla po obedu prinesla hlebec sira, je prosila gospa svojega gosta, naj jo počasti s tem, da nareže sir.
»Ali vam je vseeno, kje začnem sir rezati?« je vljudno vprašal Mark Twain.
»Kajpak!« je ljubeznivo odgovorila gospodinja.
»Potlej mi dovolite, da storim to pri sebi doma!« je drzno dejal Mark Twain, zavil sir v gostiteljičin prtič in se poslovil.
Preveč časti
Sredi prejšnjega stoletja je živel v Berlinu stari general v. Zastrow. Vse mesto ga je poznalo. Možak je bil pa malo čudaški; tako ga na primer nihče nikoli ni videl v gledališču. Nekoč so ga pa prijatelji vendarle pregovorili, da je šel za svoj rojstni dan poslušat opero »čarobno piščal«.
Zastrow je udobno sedel v naslanjač in je čez nekaj minut že zaspal. Tedaj je zadonel z odra slavospev konec prvega dejanja: »Sarastro naj živi! Živel Sarastro!«
Stari Zastrow se je prebudil, skočil pokonci in neprestano se priklanjaje ves ganjen jecljal: »Preveč časti, gospoda, res preveč časti!«
Čarodej
Slavni čarodej Bellachini je prišel nekoč — pred mnogo leti, ko še ni bil znan in slaven in se je le s težavo pretolkel skozi življenje — lačen in žejen v neko gostilno. Tam je vprašal za mizami sedeče goste, ali bi jih smel s svojimi čarovnijami malo zabavati. Gostilničar je bil zadovoljen in je menil, da se tudi on razume na marsikakšno .čarovnijo1.
Bellachini je prosil goste, naj polotijo tri klobuke na mizo. Ko so gostje •<> storili, je Bellachini prosil gostilničarja za kos kruha, razrezal ga je na tri dele in pokril vsak kos z drugim klobukom. Potlej je dejal, da bi čarovnija še vse lepše uspela, ako bi imel še kakšne četrt kile sira. Gostilničar mu je prinesel še sir; čarodej ga je razrezal na tri kose in položil vsakega pod klobuk,
»Zdaj lahko začnemo. Pozor, gospoda,« je dejal umetnik, sl zavihal rokave, si razvozlal ovratnico in si odpel ovratnik. »Z vašim dovoljenjem bora zdaj pojedel vse tri obroke kruha fn sira, in ko bo to končano, bom vse skupaj spravil pod enega izmed teh klobukov.«
Bellachini je začel otepati kruh in sir, toda že po drugem obroku je dejal, da je delo hudo pusto in suho, zato bi vrč piva n^. bil od muh. Gostilničar, prav tako radoveden kakor gostje na uspeh čarovnije, je brž prinesel pijačo in kaj kmalu je naš umetnik s pivom poplaknil še tretji obrok kruha in sira. Nemo in nestrpno so gostje pričakovali čudeža.
Sit do vrha je Bellachini vstal in vprašal: »Ali Jsi morda kdo izmed gospodov hotel določiti, pod kateri klobuk naj spravim použite tri obroke kruha in sira-?«
Gostilničar je pokazal na svoj klobuk, ker bi ne bil rad videl, da bi Bellachini pričaral jedačo pod zamaščene klobuke njegovih gostov.
»Prav, gospoda, prav, gospoda,« je dejal čarodej. »Vsi ste bili priče, da sem vse tri obroke kruha in sira pojedel — in kakor sem obljubil, jih bom spravil zdaj pod klobuk gospoda gostilničarja.« Pri teh besedah si je poveznil gostilničarjev klobuk na glavo, rekoč: »Ali sl nemara upa zdaj kdo trditi, da sem snedel besedo?«
Gromek grohot je bil umetniku v pohvalo za sijajno šalo; samo gostilničar je s kislim obrazom zrl predse. Da bi pa ne imel poleg škode Se zasmeha, je zvitorepca mirno odslovil.
hi din' Ju.S l
Jjlfir ir nnltU flllS
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V
Ji. HLKiUtJtVah/C
ZAHTEVA OTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHEROLD
rsoM/Kt' ei asm MAR/3OR it1
Pogledal sem ga z žarečimi očmi.
»Vnovič vam rečem,c je začel polkovnik Strong, »pošten je naš predlog, ki vam ga ponujamo ,pod roko*. Nihče ne ve ničesar o teni. Ako bi pa — kakor mi veleva predpis — javil tole reč višji oblasti, se bo zgodilo 7. vašim sinom nekaj prav drugega, to mi lahko verjamete. Poslali ga bodo v kakšno indijsko sirotišnico in ga bodo tam strogo stražili... In kakšne so te sirotišnice za domačine... morda jih poznate... vam niti pravil ne bom. Kazen tega ne boste mogli otroka leta in leta videti, ker vas bodo pri priči, ko boste prestopili mejo, aretirali. Če bo pa fantič na Angleškem, ga boste hoteli obiskati... prosim... poskrbeli smo za to... Edino, kar vas bo morda skrbelo, bo to, da vaš sin ne bo smel zapustiti angleške zemlje, preden ne bo polnoleten...«
Maliriiti so lica kar žarela.
»Občudovanja vreden domislek!« je ogorčeno vzkliknila in zapičila svoje žareče oči v polkovnika... »Res genialen domislek stoluije lovcev na ljudi! Nabi naj pride pod angleški vpliv in naj se vrne po duši Anglež v Indijo! Imejte ga, če hočete, vse življenje na Angleškem, pa vendar ne bo nikoli postal Anglež...'-
»A tudi Indijec nikoli,« sem pripomnil nekoliko razdraženo. »Za božjo voljo, Mahrilla, nikar ne pozabljajte, da se mu pretaka po žilah mešana kri! In usoda mešancev je strahotna, strela 7. jasnega!«
Čez kakšno uro je postala krotkejša.
»Pomislite vendar na Lenhaja * je prosila, »in še name malo. Lenhai me bo ubil, če se vrnem brez otroka. Obljubim vain...<
»Leiliaju še na um ne bo prišlo, da bi vas ubil,« je dejal polkovnih Strong in se milo nasmehnil. »Čudno bi se mi zdelo, ako bi vam Lenhai samo las skrivit. Saj je vendar popolnoma v vaši oblasti. Okoli prsta ga ovijete, če se vam zljubi. Za vaše obljube so pa naša ušesa gluha. Vam bi že še verjeli, Lenhaju pa nikoli. Niti besede mu ne verjamemo.«
Globok« je zavzdihnila.
Čez pet ur smo ji vendar dopovedali.
Tlavedam se, da smo bili v premoči. Ne zaradi tega, ker smo bili trije možje proti eni ženski, IVog ne daj! Petdeset takih bi bila ta ženska spravila v žep.
Toda imeli smo njenega sina v oblasti — in to je bila naša ogromna premoč. In s to smo jo morali spraviti v koš.
Angliji smo pa prihranili prevrat.
Ko smo jo pregovorili, smo sestavili pismo. In vendar smo na>lete!i 5e na marsikatere ovire. Mahrilla ni hotela po nobeni ceni dopustiti, da bi dali častniki naše stotnije na svoje stroške šolati otroka na Angleško.
»To vendar ne gre,4 se je obupano branila, »to je vendar poniževalno za Lenhaja in zame. Prisežem vam, da imava denarja dovolj. Nič se nama ne
bo poznalo, l.ahko ga dava vzgojiti ko milijarderja in...«
»Zaradi tega si nismo nikoli belili glave,« je sanjavo del Binns. »Vemo, da kar plavate v denarju... toda reči moram, da dam gospodom prav. Tako vsaj lahko pošljejo fantiču igrače ali kaj podobnega... slikanice, ali mu pa lahko pošljejo kakšnega srčkanega kozaškega konjiča in še druge stvari...«
Mahrilla se ni nasmehnila.
Prepričan sem, da ni razumela, zakaj smo hoteli po vsaki ceni sami kriti stroške, in če hočem biti pošten, nihče izmed nas ni sam prav vedel, zakaj smo tako trdovratno in soglasno vztrajali pri tem. Mislim, da je bil to eden izmed tistih trikov stotnije lovcev na ljudi, ki so nam zmerom rojili po glavi. Bila je skratka nenadna muha — in zoper muhe stotnije lovcev na ljudi ni še nikjer na svetu zraslo zelišče.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Zato ji tudi nismo mogli te stvari dopovedali — saj bi je tako ne bila razumela.	'
No, malo pred polnočjo smo se pogodili.
V pogodbi je bilo nekaj paragrafov, ki bodo Lenhaju želodec narobe obrnili. Toda Mahrilla je podpisala.
Dovolili smo ji, da spremi otroka do pristanišča. Nevarnosti, ki je bila s tem v zvezi, smo kajpak pri priči zavili vrat.
(Poveljniku oklopnega avtomobila,ki je drugi dan z nami obedoval, smo bili vse zaupali — in zato se je moglo zgoditi, da je moral oklojmi avtomobil zaradi nujnega popravila in povrh še uradno k obrežju.)
Kajpak sva se midva z Itinnsom peljala tudi z njimi, čeprav posebej v težkem Binnsovem »Lincolnu«,
Slovo od Barneya Burnsa je bila pravcata svečanost.
Prav za prav so bile štiri svečanosti — in trajale so ves dan in še vso noč.
Prvo svečanost je priredil častniški zbor stotnije, drugo je zbobnalo naše moštvo, ki ga je oboževalo, tretjo svečanost je odredila angleška kolonija, četrto si je pa privoščil Binns sam. Stoj! Skoraj bi bil pozabil, da je bila še peta svečanost; to sem pa priredil jaz svojemu prijatelju Binnsu v pristanišču.
Meni samemu se je še prej nekaj nerodnega zgodilo.
Drugo jutro, po tistem večeru, ki smo sklenili pogodbo z Mahrillo, je stala stotnija lovcev na ljudi V čednem štirikotniku z godbo iu s prapori na dvorišču vojašnice.
Ves razigran sem stal pred svojim vodom, ko sem zdajci slišal svoje ime.
Ko sem se kakor sveča postavil pred polkovnika Stronga, je stal Binns za njegovim hrbtom in se mi prav bebasto režal v obraz.
In potlej je imel polkovnik Strong nagovor, ld sem zaradi njega pordel ko malt. In nazadnje, ko sem že skoraj hotel ugovarjati, je polkovnik potegnil rdečo usnjeno škatlico in mi pripel na prsi visok reti, ki ga resda nisem pričakoval.
In ko sem se že hotel skromno vrniti k svojemu vodu, se je šele zrušil plaz, da mi je kar jezik zavezalo.
Nisem verjel svojim ušesom.
Polkovnik Strong je prebral listino. Njegovo Veličanstvo angleški kralj me je ■ povzdignil v plemiča. Postal sem sir Digger G raven.
(Polkovnik Strong je vedel to že več tednov in je z neštetimi brzojavkami pospešil izstavitev kraljevega dekreta. Prišel je že takrat, ko sem bil še pri Lenhaju v ujetništvu.)
Ko je naposled polkovnik Strong razglasil še moje povišanje za majorja... že kar verjeti nisem mogel več.
Bil je res plaz, ki se je zrušil name.
Bilo je skoraj neznosno za bojevnika mojega kova.
Toda to še ni bilo vse. Dobil sem, šest mesecev preden sem bil na vrsti, svoj dopust za Angleško.
To je bilo veselje!
*
Barnev Binns in jaz sva gledala, kako se je Nabi vkrcal. Midva sva se hotela odpeljati s prihodnjim parnikom.
Mahrilla je stala ko okamenela v pristanišču m zrla z# parnikom. Potlej je pa stopila v nepopisno lepi avtomobil, ki se je nenadejano prikazal za nami. Ne da bi se bila poslovila, je izginila. Do današnjega dne nisem nikoli več slišal o ujej.
Nabi bo čez nekaj let polnoleten. Z Itinnsom sva ga za mojega dopusta na Angleškem obiskala. Imenitno se mu je godilo.
Bil je molčeč, očarljiv in ljubek ko zmerom.	•
»Sveta vojna* je bila pa — kakor bi pihnil —- izbrisana. Mali spopadi na mejah so še zmerom na dnevnem redu, kakor mi poročajo tovariši iz Indije.
K stotniji lovcev na ljudi se nisem več vrnil. Po sprejemu pri kralju sem dobil službo pri nekem lepem polku na Škotskem.
Binns se je vrnil v Ameriko.
Napisal je čudovito knjigo o svojih doživljajih — in stotnija lovcev na ljudi je lahko kar ponosna na to njegovo delo.
Tudi moja Anglija.
Konec
Križanka
T 23456789 10 11
E
sem; grški basnopisec (6. stol. pr. Kr.); nikalnica, 10. slikarska potrebščina; reka v belgijskem Kongu, 11. brezalkoholna pijača.
Vodoravno: 1. velik cerkven praznik, 2. zločinec; mesto na Poljskem, H. kemični znak za srebro; žensko ime; vrsta papigo (piši s cirilico!), 4. Aorodnik (v svaštvu); žensko ime; italijanski spolnik, 5, regent; dirjati, (j. kemični znak *a stroncij; kratica, 7 ima 12 mesecev; vas pod Ku-rešfkom, 8. jim (srbolirvatsko); sorodnik; lepa ptica, 0. sledi dnevu; azijska država; povralno-osebni zaimek, 10. žensko ime; nit (srbohrv.), 11. moško ime.
Navpično: 1. podrtina, 2. vrh nad Bohinjem; nekdanje rimsko mesto v naših krajih, 3. pesnitev; sorodnik (v svaštvu); dejanje, 4. industrijska rastlina; del telesa; kemični znak za kalcij; 5. žensko ime; špansko ime za zalive okrogle oblike, G. mesto na ilrvat-skem; 7 mesto v Romuniji; Odisejeva domovina, S. predlog; sveta gora v Grčiji; sklon od »koza«, 9, visoka pe-
Za bistre glave
1, ZANIMIV ULOMEK
Ulomek "In ima neko posebnost: če zgoraj in spodaj izpustimo številko 9, ostane vrednost ulomka nespremenjena — torej tako, kakor fie bi ulomek s to devetico krajšali.
Ali poznate še kateri takšen ulomek? In kakšno je splošno pravilo, ki temelji na njem ta lastnost?
2. ZAMOTANO SORODSTVO
Neki hotelir je dobil pismo in v njem sporočilo, da pridejo k njemu v goste:
2 babici s svojima vnukinjama;
2 moža s svojima ženama;
2 očeta s svojima hčerama;
2 materi s svojima sinovoma,
2 gospodični s svojima materama, in
2 sestri s svojima bratoma.
Ves vesel je hotelir pripravil sobe in postelje za 24 gostov — a kdo popiše njegovo razočaranje, ko pride drugi dan reci tn piši šest ljudi.
Kako bi vi pojasnili nevšečni nesporazum?
3. ČRNCI IN BELCI
Na nekem daljnjem otoku je živelo pol belcev, pol črncev. V nekaj rodovih sta podnebje in vročina tako izenačila barvo vseh otočanov — čeprav se plemeni nista med seboj mešali — da jih noben tujec ni več ločil drugega od drugih. Le po enem sl jih
lahko razločil: belci niso nikdar lagali, pri črncih je pa laž sleherna beseda, ki jo zinejo.
Ondan je na otoku pristal neki Ev-ropec. Srečal je tri domačine in jih je ogovoril.
Prvi mu je prijazno odgovoril, toda tujec ni razumel niti besedice.
»Kaj je rekel?« se je obrnil k drugemu otočanu.
»Dejal je: ,Jaz sem belec*,« je odgovoril drugi v kar najčistejši angleščini.
»Kaj je rekel?« je vprašal tedaj tujec še tretjega domačina.
»Rekel je: ,Jaz som črnec1.«
Kateri otočan je belec, drugi ali tretji?
Izpolnievanka
A r\ r
Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša
najboljša in najbolj zdrava
prirodna mineralna voda
ona z rdečimi srci
na etiketi,
RADENSKA!
Počrni * mehkim svinčnikom vsa piko označena polja!
na&fi dni
Za prispevek v tej rubriki
plačamo 20 din	,
Kuhinjski recepti
Beograjska »Politika« je začela pred kratkim prinašati kuhinjske recepte, Poslušajte, lcake specialitete servira svojim bralcem: Supu od griz-knedla, vajsbraten sa s osom, čokolad-puding sa šneom ili mile« ramom.
Pa leje in kako se vse to kuha! Supu se sipa u lorbaluk (potem pa mora v oklepaju povedati, da je »čorbalukt posoda za juho!) te se metne nn šporet. Za čokolad-puding treba 100 grama butera, J štangla, vanile i iO g griz-brašna. To se seveda vse lepo meša, posebej pa stolče iz beljakov šne, ki se mu dodn kristal-šever, nato se pa čokolad-mnaa spoji sa šneom, forma namaže sa buterom ■in vse skupaj metne n rernu. Namesto šnea sc lahko da mileram ali pa tudi šlagobres.
Kaj 7nislite, g. urednik, ali res Srbi ne poznajo snega, vrhnja (smetane), maslaea itd., itd.? Kdaj bodo začeli pometati s terni spačenkami, kakor smo mi pometli s eajtom, raufniki, cukrom in kofetom, ki se pri nas žc smešno slišijo?	L. It.
Brezvestnost ali obup
Pred nekaj dnevi sem bila priča nenavadnega dogodka, ki se je dogodil na periferiji našega mesta. Vračala sem se s popoldanskega izleta nazaj v mesto, kar me med potjo preseneti obupno jokanje in pritajeno ihtenje. Ozrem se naokoli in zapazim jokajočega in do kože premočenega, okoli petletnega otroka. Otroci so ga bili namreč potegnili iz kotanje z nestalnim dnom, ki je v tem času zaradi taljenja snega polna vode. Približam se in vidim, da ubogemu otroku, ki je trepetal od mraza, ne morem pomagati, zato naročim najstarejšemu izmed njih, naj gredo po najbližji poti domov in naj ubožca čim prej spravijo v posteljo.
Prihodnji dan pa srečam v mestu enega izmed otrok, ki je bil tudi prejšnji dan priča nesreči; pove mi, da leži otrok v postelji in da ga kuha velika vročina. Po vsem životu je pa dobil velike rdeče pege. Povedal je še, da v času, ko so prišli domov, ni bilo nikogar doma. Oče je menda v službi nekje v okolici, kjer ne mora kljub težkemu delu zaslužiti niti za najnujnejše. Mati si je poiskala zabave v veseli družbi, otroci so so pa razkropili po ulicah, šele po enournem iskanju so otroci našli otrokovo mater, toda k svojemu bolnemu otroku ni odšla domov.	Karmen.
Napake naših koledarjev
Bliža se 25. marec in z njim praznik Marijinega oznanjenja, toda če gledamo letošnje koledarje, si kar nismo na jasnem, kdaj ga bomo ob« hajali.
Večina koledarjev piše, da je ta praznik prestavljen z velikega četrtka na dan 5. aprila. Neka ljubljanska tvrdka je pa izdala beležne koledarje, ki imajo ta praznik dne 25. t. m. Katerim koledarjem naj torej verjamemo?	Prizadet
Premetena prodajalka
Pred kratkim je neka mati, ki zaradi mnogoštevilne družine ni mogla pustiti majhnih otrok brez nadzorstva, poslala šestletnega sinčka k Slamiču po meso. Fantek je pri mesarju vse v redu prejel, nakar se je vračal proti domu. Ko je pa prispel do Resljeve ceste, ga je poklicala k sebi neka stara prodajalka suho robe in ga vprašala, kaj nese. Fantek je plaho odgovoril, da nosi meso. Zahtevala je, da ga ji pokaže. Otrok jo zelo boječ, zato ga ji je izročil na vpogled. Starka pa ni bila boječa, ker je meso spravila zase, fantku jo pa izročila leseno žlico in ga napotila domov.
Prepričan sem, da spada tudi ta res originalna prodaja med »Zrcalo naših dni«.	J.	T,
iz
marmor/a
Madžarski napisal L. Biro
2<x maša	-pvidmacZeZtleicz...
D&Utc tfi
i
Vrata ateljeja so se odprla in stari baron Zentay je vstopil s svojini nečakom. Stari gospod je bil miren in dostojanstven kakor zmerom, obraz mladega Zentaya je pa spreletavala bli-eketavica besa in nemira. Kipar Karpati je nekaj trenutkov presenečen strmel v oba gospoda, potlej je pa vstal, jima stopil naproti in se silil, da bi bil vljuden in miren.
»Oprostite, prosim, da prihajava ob tako nenavadni uri,« je začel ljubeznivo stari baron. »Moj nečak ne more strpeti, da bi si ne ogledal kipa svoje žene, in tudi jaz bi rad občudoval, kako so vaše roke izklesale mojo nečakinjo Georgia o...«
Karpati je snel mokre cunje z glinastega modela
»Žal še dolgo ne bom gotov,< je odgovoril. »Vse svoje znanje hočem zastaviti, da bom dostojno rešil svojo nalogo.«
»Torej ste mi hvaležni za ta model?« je vprašal stari Zentay.
»Vaši ekscelenci sem dolžen že za marsikaj večno hvalo...«
»Nikar, nikar!«
»Da, brez potnoči vaše ekscelence bi nemara še zmerom stradal in bi se že zdavnaj zabubil kje na kmetih kot učitelj risanja.«
Mladi Zentay je pogledal na uro in se je ves prestrašen obrnil k svojemu stricu. Stari gospod mu je pa z ener gičnim gibom ukazal molk.
»Torej dragi prijatelj,« je dejal starec Karpatiju, »mislim, da ni več daleč Čas, ko boste pred vsem svetom dokazali, da vas je bilo vredno dvigniti iz zapuščenosti.«
Karpati je vprašujoče pogledal starega gospoda
»Natanko sem pregledal vaše skice za tekmovanje za kip miru,« je nadaljeval stari Zentay, »in ugotovil sem, da je vaš načrt najimenitnejši. Prvo vrstno delo. Vendar že nekaj res monumentalnega! Predsednik razsodišča sem in bi vam... pod nekimi pogoji, tako rekoč jamčil, da bo zmaga vaša.«
Karpati je od razburjenja prebledel. Globoko je zasopel in dvignil drhtečo roko.
Zentay je pa z nespremenjenim obrazom govoril dalje:
»Da... razen lega 3e je tudi grof llles-hazy odločil, da bo proslavil petstoti rojstni dan svojega pradeda tako, da bo dokončal kapelico, ki je hkrafu tudi družinska grobnica. Tam bo treba zgolj še kiparskega dela kajpak za velikega umetnika ki bo utnel ustvarili pravo mojstrovino. Tako rekoč novi mavzolej Medici. Grof Illeshazy je vprašal mene za svet, komu naj brez skrbi izroči to delo Jaz bi., pod nekimi pogoji kajpak, samo vas priporočil.«
Karpati je presenečeno molčal. Niti besedice ni razumel o vsej stvari. Vse se mu je zdelo tako neverjetno, kakor da bi sanjal.
Potlej bi šlo še za kip velike kneginje Marije.« je malomarno nadaljeval stari gospod. »In nazadnje pride na vrsto še nekakšna spomeniška skupina za haaško mednarodno razstavo. TA stvar bi bila nemara najdragocenejše naročilo. Svetovno slavo bi utegnila [»omeniti. Ali ne mislite tudi vi tako?«
Karpati ni mogel izdaviti besede. Dukat je z nemo in bolečo napetostjo. Nastal je neprijeten molk. Stari Zen-tay je počasi segel v žep, pogledal na uro, jo vtaknil spet nazaj, vstal in stopil h kiparju.
»Moja nečakinja Georgma.« je prav po tihem dejal, »je že nekaj tednov... nezadovoljna s svojim možem. Ali s pravico ali ne. to zdaj ni važno Danes opoldne se je moja nečakinja spet sprla s svojim možem in izjavila...«
Mladi Zentay se je zganil. Stari gospod mu je z energičnim migljajem ukazal, naj miruje
»... izjavila je torej, kakor že več dni zapored, da bo prišla danes ob treh popoldne k vam in bo ob štirih že prelomila zakonsko zvestobo, ki jo je doslej — po neumnosti, kakor je rekla — preveč cenila «
Karpatiiev bledi obraz je zdajci pordel ko škrlat. Mladi Zentay je stopil s pretečim in spačenim obrazom bliže Klari gospod je jezno udaril z nogo ob tla
»Dovolil mi boš. da povem, kar mi je na jeziku.« je živčno dejal svojemu nečaku
Mladi baron se je osramočeno obrnil Stari gospod je položil Karpatiju roko na ramo in dejal:
»Povejte mi, dragi prijatelj, ali drže še kakšna vrata iz tega ateljeja... morda na stransko stopnišče?«
»Da skozi moje stanovanje.«
»Prav.Odšla bova lam. sicer bi lahko srečala baronico že na stopnicah. Hm, da se vrnem k stvari: Nič se ne sme zgodili, kar bi dalo Georgim priložnost. da svoj «klep, porojen iz živčnosti in jeze. uresniči R*'» je hudo težko zahtevali ml mladega človeka da gleda na prepire tujih zakoncev t isto pa
Nad vse rada opazujem mlada dekleta, saj je z mladostjo združena nežna, čista lepota, ki jo mora ljubiti vsako človeško bitje.
Ponosni smo na današnji moderni čas, na svobodo duha in vseh mogočih nazorov, na razvoj tehnike, na človeško iznajdljivost in ne vem na kaj še vse. Ali smo pa lahko ponosni tudi na današnjo mladino, na moderna in sodobna mlada dekleta?
Skoraj bi rekla — da. Seveda je še mnogo senčnih strani, mnogo lahkomiselnosti in mladostne zaletelosti v borbi za vse mogoče upravičene in neupravičene ideale, zato pa pozna današnje dekle vrednost in lepoto dela, pa naj bo skromna delavka, marljiva dijakinja, neznatna uradnica, ali pa samostojna, premožna gospodinja.
Boj za vsakdanji kruhek je pa zatemnil in porinil v ozadje življenje duše in srca. Dandanes ni časa za prijateljstvo in ljubezen, kvečemu še za tovarištvo in flirt.
Ne vem, ljubo dekle, ali se zavedaš, da te je moderni čas prikrajšal in opeharil. Morda si že sama postala tako lahkomiselna, da se rogaš in smejiš vsemu, kar te 'spominja na ljubezen in čustva, češ: romantika za staro šaro!
Ni dolgo tega, kar mi je neko dobro dekle zabrusilo v pogovoru tele sodobne misli: »Kaj pa hočete danes z ljubeznijo? Saj poznamo tako samo še .nesrečne ljubezni* I Mi je pa že ljubše tovarištvo in flirt!«
Res je, da je ljubezen v vsaki dobi dobila svojo posebno obliko. Saj se na primer spomnite srednjeveških trubadurjev in vitezov, ki so služili svojim srčnim damam?
Tudi naše mame in babice so poznale podobno obliko ljubezni; sramežljivo so jo imenovale »hofiranje«, ali po naše dvorjenje.
Današnja oblika ljubezni naj bo pa flirt?
Ljube deklice, ali ne vidite velikega razločka v teh treh ljubezenskih odtenkih? Romantični trubadur je oboževal svojo plemenito gospo, ji posvetil vse svoje življenje, se boril in umrl zanjo. Bila mu je vzvišena oseba, na katero ni smela pasti niti senčica ponižanja in sramote.
Dvorjenje je bilo podobno trubadur -stvu. Na plesu ali pri čaju so se sešli mladi ljudje, nekje daleč so jih opazovale (in ženile) ljubeče mamice. Deklica je vzhičena in vesela, v novi obleki, z razbijajočim srcem prisluškovala bolj ali manj duhovitim poklonom svpjega gospoda. Konec takega dvorjenja je bil navadno vedno isti. »Kavalir« je prišel v črni obleki k dekličinemu očetu, poprosil za njeno roko — in kmalu so v srečni družini obhajali veselo svatbo, ki je dala nevoščljivim sosedam toliko hvaležne snovi za vsakdanje pogovore... Nočem reči, da tudi takrat ni bilo drugačne ljubezni, a glavna ljubezenska oblika je bila vendarle taka.
Ze vas vidim, moderna dekleta, kako šobite svoja sveže nardečena usteča in oporekate: »Romantika in še pretvarjanje povrh! Ali ni lepše tako, kakor pravimo danes: Ti -daš malo, jaz pa še manj, pa se bova vendarle oba ne-. kaj časa luštno imela —?« Tako nekako pravijo zagovornice flirta.
Ne smete misliti, da sem staromodna teta, ki samo dobre nauke daje! O ne, pokazati bi vam samo hotela, kako poniževalna in krivična je ta oblika ljubezni za ponosno žensko. Povrh tega smo pa še ženske precej same krive, da je tako.
Ali ni flirt, to igračkanje, že ob začetku obsojeno na žalosten konec? Saj oba udeleženca vsak pri sebi na tihem skleneta, da bosta šla samo do določene meje. Flirt ne pozna dobrote, niti odprtega srca, niti žrtvovanja. Flirt je najsebičnejša oblika ljubezni, ljubezen, v kateri daje ženska več kakor moški, prejema pa miloščino. Saj je to le igra z ognjem, ki jo neti ženska s tistimi čari in s tisto potrgano ljubkostjo, ki bi jo morala hraniti globoko v srcu za svojega moža in svoje otroke. Kolikokrat postavi moderna, samovoljna osebica na kocko vse: svojo čast in svoje dobro ime — samo zato, da bi še bolj razdražila to škodljivo igro.
ženska je čustvena in se prej ogreje kakor moški. Cesto se nedolžen flirt
spremeni pri dekletu v gorečo ljubezen. Kako je vsaka deklica užaljena, ko spozna, da ljubi njen soigralec drugo, morda neko skromno in naivno dekle, da pa je ona, ponosna in znana lepotica, vzljubila moža, s katerim se je hotela poigrati!...
Veruj mi: moški resnično ljubi samo ono žensko, ki jo lahko tudi spoštuje. Seveda so še druge ljubezni:
strastne, sebične, a nobena ti ne bo prinesla veselja, izpolnitve in notranjega miru. Samo ena ljubezen žensko lahko dvigne: ljubezen, ki sta ji namen zakon in otroci. Te ljubezni pa v flirtu ne boš našla!
Dekle bodi svobodno in veselo, a pazi na svojo dušo in na svoje srce! Ne igraj se z njim, ne razsipaj rož, ki ne bodo nikoli več pognale! Bodi ponosna, ljubi in pomagaj, le tako boš izpolnjevala najvišje poslanstvo, ki ti je usojeno — poslanstvo ljubezni.	Saška
Brez novega klobuka ni pomladi...
Tako menda menijo vse tiste ženi- I ce, ki svoje možičke vsako letno dobo »ofrnažijo« za nov klobuček. Nič čud-
sto. Ta oblika se bo pa podala samo ženskam z lepim ali otroškim profilom, ker močno poudarja črte na obrazu.
širokokrajni klobuki imajo zavihan rob, ki je često obrobljen s trakom v barvi obleke ali plašča. Prednji del klobuka je potegnjen na oči, kar se poda skoraj vsakemu obrazu. (1. slika.)
Močno so v modi majhni triogelniki (3. slika) in vse mogoče čepice in ba-reti iz svile in slame. Te oblike bodo še prav tako potisnjene v obraz kakor prejšnja leta.
Pri okraševanju novih klobukov je pa moda še posebno velikodušna. Klobuke bomo krasile s trakovi, cvetlicami, peresi, bleščico, pentljami in ten-čico.
S tenčico, ki poudarja lepoto oči, okrasimo lahko široko in ozko obliko; pripnemo jo spredaj, kakor vidimo na naši 2. sliki, ali jo pa od zadaj po-tegneAio skozi rob, da nam pada na vrat. Tenčica jo navadno v barvi klo-
<	*	\t|
Okusna spomladanska obleka, posebno primerna za močnejše dame.
nega, saj prinaša iznajdljiva moda zmerom tako lepe oblike, da se ubogo žensko srce komaj odloči za pravo. Hudobni možje pa trdijo, da je največje veselje žensk pomerjanje novih klobukov.
»Kakšni klobuki le bodo letos v modi?« vprašujejo radovedne modne damice. Odgovor je kaj preprost. Vsi mogoči: širokokrajni in brez robu, nizki in visoki, strogo športni in razkošno okrašeni. Nosile bomo toliko raznovrstnih oblik, da niti ne bomo vedele, kakšna je prav za prav moderna. Pa tudi to ima svojo dobro stran; da ubogega moža ne boš osušila za poslednjo paro, vzemi svoj lanski klobuk in ga nesi preoblikovati in prenoviti. Nihče ti ne bo mogel očitati, da ni moderen, glavno je, da se ti lepo poda.
Najmodernejši klobuk je iz slame v pastelni barvi, potisnjen globoko nazaj, da ostane čelo prosto. Oglavje je nekoliko nižje, zato pa nekam kocka-
-
j* š
! :M. iv.
J
-v
mm
i.	~
buka, posuta z majhnimi pikami ali pa drugim skromnim okrasjem.
Priljubljeni športni klobučevinasti in panamski klobuk ima prav tako novo kockasto oglavje, okrašeno s trakom v živi barvi.
Modne muhe, ki jih pa ni posnemati, ! so: visoke čepice v obliki fesa ali turbana; tenčica, ki ovija ves obraz in se na vratu zveže v veliko pentljo;
I okrasje iz pravih cvetlic in sadja. Kakor vidite, posega moda to pot v vse dobe in vsa področja, da bi tako poudarila svoje neomejeno gospostvo.
Na naših slikah smo prinesli bolj umirjene oblike, saj menda pametna ženska ne bo nateknila na glavo vsakega klobuka, temveč bo izbrala obliko, ki jo bo lahko nosila še jeseni, ko bo prišel nov modni val.
(n)
Naša kuhinja
JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE
Neilelja: Juha s kašo, prealaninjeno telečje srce s cmoki in česnova omaka.
Ponedeljek; Pljučka z repo*, buhtlji.
Torek: Goveja juha z zdrobom, govedina s kislim zeljem in krompirjevim pečenjakom.
Kuhinjska posoda F. GOLOB, LJUBI|AHA
Wolfova 8
Sreda: Guljaž iz rib, slani krompirčki, rižev narastek z malinovcem.
Četrtek (veliki): Zelenjavna juha s praženim kruhkom, krompirjevi svaljki s solato.
Petek (veliki): Zelenova juha, vložen grah s krompirjevim pirejem.
Sobota (velika); Krompirjeva juha, solata z jajc.i, kompot.
P o j a s n i I o
*	Pljučka * repo. Kuhaj telečja pljučka v slani vodi in dodaj nekaj zelenjave in popra; ko se zmehčajo, jih ohladi, dodaj 1 čebulo in pretlači. Zdaj primešaj še drobno zrezanega
peteršilja, popra, muškatov orešek, limonovo lupinico, 4 cela jajca in 2 dobri pesti drobtinic.
Pripravi obaro, jo zalij z omako, ostalo <i.i pJtjnčk, dodaj popra, lovorje-vih MaltSOT', limonove lupinice in nekaj kapljic limonovega soka. Pljučka speci in polij s to omako.
Jed je precej pikantna in jo serviramo s sladko repo.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
Nedelja: Juha s špinačo, koštrunček v kvaši, riž, solata, zamorski krofi.*
Ponedeljek: Fižolova juha, mešana 'solata in krompirjev pire, jajčni kolački s kavno kremo.
Torek: Goveja juha z rižem, govedina, pečen krompirček; zdrobov pečenja! z malinovim odcedkom.
Sreda: Goveja juha z vlivanci, zelenjavna štručka z rižem, kompot.
Četrtek (veliki): Porova juha. rimski zdrobov pečenjak** s paradižnikovo omako, sadni narastek
Petek (veliki): Gobova juha, ribe, riževa kaša s sladkorjem in cimetom.
Sobota (velika): Kruhova juha, praženi morski list s tatarsko omako, kompot.
Pojasnila
*	Zamorski krofi. Vmešaj 15 d kg sladkorja in 5 rumenjakov in dodaj limonove lupinice; zmešaj med tem sneg petih jajc s 14 višnjami ali rdečimi jagodami (ali s kakim drugim vloženim sadjem). Dodaj sladkor in rumenjake ter dobro zmešaj. Oblikuj krofe in jih pečene rahlo pomaži z mezgo, obli j s čokoladnim ledom in okrasi s sladko smetano.
** Rimski zdrobov pečenjak. Zavri liter mleka, ki si mu primešala nekaj zrnc soli in 6 dkg rastlinske masti Dodaj 30 dkg zdroba in tako dolgo mešaj, dokler se^nes ne strdi v precej tr<l crnok. Zmes stlači v naoljeno pekačo, jo ohladi in izreži iz nje kvadrate. Te opeci v omaščeni pekači, dodaj koščke presnega masla in jih rumeno j>osuj s parmskim sirom.
DVA RECEPTA ZA IZBIR) NEŽE Nadevana jajca
Skuhaj jajca v trdo, jih po dolgem prereži in previdno vzemi ven rumenjake. Rumenjake stlači, zmešaj s soljo, oljem in kisom in s tem nadevom napolni izpraznjene beljake Jajca serviraš lahko kot uvodno jed; lepo in dobro je, če jih obložiš s sardelami in gorčico.
Orehove kroglice
Dobro zmešaj 1 (k) gr sladkorja. 1 celo jajce 160 gr nastrganih orehov iti nekoliko cimeta. Oblikuj kroglice, jih pomakaj v e-itronat in peci v srednje vroči pečici.
Če Vain je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
melju kakor jaz V bodoče bi vas lahko priporočal in »e zavzemal za vas samo še teduj, ako hi se najini nazori v tej točki popolnoma krili. Midva odhajava Dozdeva se mi, da že nekoga slišim na stopnicah. Brž nama še pokažite izhod. Aha... tukaj, hvala.. Meni je popolnoma vseeno, na kakšen način se da rešiti zakon, ki je vreden obstoja .. Razburjeno in razdraženo žensko je na primer moči strezniti z okrutno odkritostjo. Zame je samo to važno, da se ta zakon ne razdore... Pozdravljeni, prijatelj!«
Potisnil je svojega nečaka skozi vrata in g« s silo odvlekel od ondod.
II
Karpati je ostal nekaj trenutkov sam; omotica se ga je lotevala. Tedaj so se pa že odprla vrata in — Geor-gina je smuknila v atelje. Kipar ji je brž slekel nasproti. Najrajši bi bil skril svoj obraz, zakaj morila ga je zavest, da mu bo brala njegovo skrivnost, njegovo zadrego kar iz oči. Dama ga pa skoraj za mar ni imela, Z zastrtim pogledom je strmela v zrak m živčno dejala:
»Dober dan, dragi Karpati. Svojo strežnico sem pustila doma. Kar v napelje mi je že. čemu bi naju motila — ali nimam prav?«
»Gotovo, gospa baronica «
Zavladala je tišina.
Georginu je pogledala Karpatija, toda koj je sjiet obrnila svoj zardeli obraz vstran; delala se je. kakor da bi se raztreseno razgledovala po ateljeju. »Hm,« je vnemamo vprašala, »ali naj se preoblečem?«
Karpatiju je glasno utripalo srce. O, Bog, kako lepo je ta ženska! In s kolikšnim vročim hrepenenjem jo opazuje že tedne in tedne Včasih se mu je zdela že samo njena beseda milost... Zdaj pa, samo segel bi.. Kri mu je za-plala jvo žilah in vzdrhtel je i>o vsem životu.
»lak ali naj se preoblečem ali ne?« je osorno vprašala mlada gospa in jiogledaia kiparja.
Karpati se je hladno vzravnal. Njen Ion ga je streznil.
»Hvala, gospa baronica,* je dejal, »nikar se ne trudite Ako dovolile, lahko dane« spopoiinm glavo <
Baronica <e je obrnila; hitrih korakov je stopila na oder in sedla v naslanjač Živčno se je z obema rokama uprla ob naslonila. Karpati je tiho delal.
»Povejte mi.< je nenadejano vprašala Georgiua. »v la atelje lahko vstopi kdor koli, ne?«
Enkrat toplo, drugič mrzlo...
V nagli menjavi, ki spravlja kri v hitrejši obtok, pomakaj gobo v vročo,
Vri reomatizmu,
•rez Bayer-jevega križa ni Aspirin tablet.
Vsaka^Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
0|t«i l«JMiltfc.»oi£-SW5M od S. XII 14«.
»in nizse varčne gospcdin/c
KAKO BOŠ V 10 MINUTAH
lepa in spočita
PECILNI 1’ltASEIt IN VANIUNOV SLAIIKOK
Povej mi, kai ješ, in povem ti. kdo si!
Znani pregovor vam najbrže nekoliko čudno doni, vendar je prav upravičen tudi v tej'obliki. Kar pobarajte docela neznanega človeka po njegovi najljubši jedi, pa boste kmalu uganili, odkod je doma.
Mislim, da vas bo torej zanimalo, če vam na kratko naštejem najljubše jedi vseh mogočih narodov.
Najprej se obrnimo na evropski e e v e i; vse skandinavske dežele so dobro založene z okusnimi uvodnimi jedmi — »švedski narezki« niso zastonj zasloveli po vsem svetu. Kljub svoji skladkosnednosti so pa Švedi in Norvežani še dokaj vitki (šport!), zato so pa Danci, ki obilno zajtrkujejo, kar čedno rejeni.
Angleška kuhinja ni dosti drugačna kakor srednjeevropska; originalne angleške narodne jedi so: roast-beaf, božični »plum-puding« in prvovrsten čaj
Izbirčne/ z nemško kuhinjo najbrže ne bi bil zadovoljen, ker je preveč enolična. Strogi Nemci poznajo le malo poslastic, ponosni so edino na svoje rahle pudinge in okusno pripravljene omake.
Menda poznamo vsi praško gnjat, praško kavo in izborne cmoke, ki jih naši češki bratje tako radi jedo. Če omenim še »tolke« in buhtlje, sem naštela glavne narodne češke jedi. Zdi se, da imajo Čehi rajši sladke kakor pikantne jedi.
Se bolj	kakor	češke	slove a v -
s t r i j s k e specialitete: »liiiška torta« in solnograški svaljki. Tudi Avstrijci bi imeli velike »kurje britofe«, če ne	bi	pridno	gojili	športa. Ob
mrzlih dnevih se pa avstrijski športnik kaj rad »pogreje« s Šilcem »en-ciana«.
O madžarskih dobrotah:	gu-
ljažu, pi&ki v papriki in doboških rezinah z madžarskim vinom plus cigansko godbo vam rajši ne govorim; prav tako menda ni treba omenjati italijanske narodne jedi — špagetov.	V	restavracijah	jih navadno
servirajo s paradižnikovo omako in parmskim sirom namesto juhe. Nedosegljivi so pa Italijani v pripravljanju sladoleda; pravijo mu »bon gelato«.
V Italiji in vseh južnih pokrajinah pijejo vino pri vsakem obedu in ne samo o posebnih prilikah. Zalo je razumljivo, da so južnjaki vajeni alkohola	in	se le	redkokdaj močno
»pijejo.
Kot posebno okusno in rafinirano naj omenim francosko kuhinjo, menda višek kuharske umetnosti in prefinjenega okusa. Francija je dežela najokusnejših in najredkejših uvod-
Naslov, ki nekaj obeta, kajne? Mno-gokatera bo pa ob njem prezirljivo dejala: »V dobrih, starih časih smo bile tudi brez takih 10 minut lepe in zaželene.« že res; vendar je treba pribiti, da se je od takrat pa do današnjega dne marsikaj temeljito spremenilo.
Danes ta dan prav nobena ženska skoraj nima odveč časa za svojo lepoto. Delati, ali boljše, garati mora za moža in pol, in povrh vsega naj bo še lepa. Moderna žena mora biti lepa, to je neusmiljena zahteva našega časa. Pod lepoto se pa ne razume več nekaj nemogočega, lepota 20. stoletja je v zdravju, dobri volji in negovanosti.
Ves dan si delala, zvečer naj pa greš v gledališče ali drugam. Prav rada bi šla, saj bi se razvedrila in marsikaj videla, toda... že vem. Meniš, da v tako kratkem času — ob šestih še pri delu, potem večerja — ne boš gotova. Utrujena si, zbitost se ti pozna na koži in medlih, trudnih očeh. šlo bo.
Moderna žena opravi vse kar hoče. Zato pa pozna ureditev svojega časa in ve kako in s čim se bo v rekordnem času 10 do 15 minut iz skromne delovne čebelice prelevila v negovano damo, ki si bo že s svojo zunanjostjo samo utrla pot v sleherno družbo.
Kakor v drugih važnejših življenjskih prilikah velja tudi v tem trenutku: Ohrani mirno kri! To se pravi, ne tarnaj: Ali bom gotova, ali ne
obraz namazala z dobro čistilno kremo ali oljem. K ležišču si pripraviš skodelo z vročo in drugo z mrzlo vodo. Najprej deni na obraz krpo, pomočeno v vroči vodi in dobro iztisnjeno (pusti, da se na obrazu docela ohladi), potem položiš na obraz krpo, namočeno v mrzli vodi. Tako štirikrat (dvakrat toplo, dvakrat mrzlo) izmenično tako, da je mrzli postopek poslednji. Vročo vodo s pridom nadomestiš s toplim kamiličnim čajem.
Desetminutnemu počitku se posveti popolnoma, to se pravi ne misli, ne tuhtaj, ne skrbi za nič. Predaj se sladkemu mirovanju, če v napravlja-nju oblog nimaš zadostne vaje in moraš pri tem napenjati svoje možgane, rajši med ležanjem proceduro z oblogami opusti in si vzemi 2 minuti časa samo za ta postopek.
Izvrstna je tudi obloga iz kamiličnega čaja (ruto pomočiš v vroč čaj iz kamilic — na obrazu ostane ves čas mirovanja).
Ni boljšega za obraz od lahne masaže s koščkom ledu. Zaviješ ga v tenko cunjico in masiraš obraz rahlo od spodaj navzgor.
Utrujenim, medlim očem dobro de kopel v mrzlem ruskem čaju, ki ti je morda ostal še od zajtrka. Borova voda (2 %ina) — v nobeni lepotni domači lekarnici naj ne manjka! — je izvrstna; zadostuje pa že, če si utru-
Parna hopel doma
Pet minut drži obraz nad vročo vodo ali kamilicami, pod brisačo — to očisti iti poživil
jene oči izmiješ v vodi, ki si ji dodala par zrn kuhinjske soli. Kozarček za oči, ki ga vidiš na sliki, je prav priročen in tudi potreben.
Potem pride vse ostalo: malo kreme, pudra in rdečila, če že biti mora; vendar nikar preveč! Komaj opazno, ko dih rahlo, le toliko da podpre, ne pa spremeni naravo.	My.
Kromlrana
KODAK »»RETINA«
s priborom na odplačilo »e dobi prt
JUGOAGENCIJA. Zagreb, lika 43 I.
Zahfevaite brezplačne prospekte
potem ledenomrzlo t-—	  -
desetkrat zadostuje.
bom? temveč se prepričaj: Vse bo v redu, vse ob času!
Potlej pripravi obleko, ki jo boš oblekla, in vse kar še spada zraven, odvrzi čevlje, steznik, pas alt kar koli te že veže in ovira, in se zlekni prav udobno na najbližnje ležišče za 10 ali vsaj 5 minut.
Soba naj bo, če je le mogoče, zatemnjena; če si posebno nemirna in nervozna, položi za 3 do 4 minute na srce ruto, ki si jo zmočila v hladni, vodi.
Ta kratki desetminutni odpočitek izrabiš še bolje, če si, preden si legla,
Jasne, blesteče oči!
— ne na umeten, škodljiv način, temveč s kopeljo v kozarčku za oči. Borova voda, pa tudi navadna slana voda osveži: vaše trudne oči spet zablesti.
nih jedi — bore d’oeuvres (izg. or-devr), kakor jim pravijo Francozi. Slaba stran njihove kuhinje so pa čudna imena jedi, saj se pri njih ubogi tujec skoraj zmerom pošteno opeče. Na jedilnem listu bereš vele-čudovito ime, kakšna bo šele jed! Ko ti natakar prinese navadno pečenko, pa nisi malo razočaran — posebno, ko dobiš račun...
Prav tako zanimiva, le nekam za uae nenavadna je hrana v deželah zunaj Evrope. Pa naj prezrem dvomljive kitajske in indijske Specialitete, ki jih domačini jedo neverjetno graciozno « paličicami, in preidem takoj k argentinski kuhinjski umetnosti. Tamkaj preseneti Rvropca čudna navada, da večerjajo domačini šele
ob desetih, namesto ob osmih kakor pri nas. V Buenos Airesu imajo posebno v časteh nekako šaro, ki jo jedo vsak dan v vseh mogočih oblikah. Tamkajšnja narodna pijača je imate«, mlačna, zelenkasta tekočina, ki jo srkajo iz enega lonca vsi domači ali pa vsa zbrana družba s sla-
Vsakdo, kdor čita »Družinski tednik«,
mora priznati, da vidi v njem stremljenje po izboljšanju in napredku, da vsestransko ustrežemo našim čitate-Ijern. Če ste torej z »Družinskim tednikom* zadovoljni, pove.jte to vsem svojim znancem in prijateljem, če pa niste zadovoljni — povejte samo nam.
micami. Gorje tistemu, ki bi odklonil požirek te brozge! Prekršil bi pravila gostoljubja in vsi bi ga prezirali kot nadležnega tujca.
Čeprav so nam poslastice v tujih deželah često nad vse všeč, si zme rom znova zaželimo domače hrane* Domotožje torej le ni iaključno duševna zadeva, hrepenenje |>o domači deželi, dragih nam ljudeh in domači besedi: često je precej prozaično poželenje želodca po znani brani.
Z drugimi besedami: kdor si še ni pri razkošni večerji s kaviarjem in šampanjcem zaželel kranjske klobase in pristnega dolenjskega cvička ni pravi Kranjec...	(n.)
Poravnajte naročnino!
Karpati jo jr začudeno pogledal. »Ali nimate služabnika ali služkinje v predsobju?«
»Ne. gospa baronica Moje stare go-s|Mxlirije m doma Druge kruli je pazila vaša strežnica, da ni nihče prišel « »No, in če strežnice ni tukaj . zakaj pollej ne zaklenete viat?«
Karpati es je sklonil nad delo.
J A k o želile. gospa baronica, lahko zaklenem vrata <
»Kdo je rekel, da želim!« je nervozno vzkliknila mlada gospa in oholo vrgla glavo vznak »Samo mislila sem.< je izzivalno nadaljevala »da bi se
pravi moški gotovo veselil, ako bi lahko zaklenil vrata, kadar je sam s kakšno damo...«
Karpati se je tiho nasmehnil predse. Zdaj se je imel že popolnoma v oblasti. Poslal je miren in preudaren baronica ja opazila njegov smehljaj. »Karpati!« je jezno kliknila.
Kipar je pogledal k njej.
»Zakaj se smehljale?« je z živčno prijaznostjo vprašala Georgina. »Pridite semkaj!«
Karpati je z umerjenim korakom stopil k njej. Baronica se je izzivalno pretegnila v naslanjaču »Ali vam ni-
sem všeč?« je vprašala nekam razdraženo.
»O, pač, še zelo!«
»Nu.. torej...«
Sklonila se je naprej, usločila prste in z gibom roke pokazala, kako je treba obrniti ključ... Kipar je primaknil pručko in sedel nanjo, kakor da bi hotel sesti lepotici k nogam. Georgina mu je brž ponudila roko. Karpati je lahno poljubil roko in jo pollej spet položil nazaj v njeno naročje. Baronica ga je začudeno opazovala.
»Kaj 1« ppineni?«« je užaljeno vprašala, »zakaj ste m' položili roko nazaj?
Zakaj sle tako zapeti? Ati vam mar nisem všeč?«
»Gospa baronica, zame «te najpopolnejša in najlepša ženska na svetu.«
»Torej...«
Spel mu je pomolila ruko. Kipar je pobožal njeno desnico, jo prijel z obema rokama in začel tiho, preudarno in modro govoriti:
»Ali sle ml všeč? Sami dobro veste! Videli ste že. Pol leta že, odkar vas pozuam, od onega ledna, ko ste prvič prišli semkaj, le predobro veste, da vas hrepeneče in zahtevajoče občudujem Drugo je vprašanje, ali sein jaz vam všeč. Ne, to ni postranska stvar.
Nikar ne skomigajte z rameni. Zaka,; kolikor bolj ste vi meni všeč, toliko manj bi me veselilo, ako bi me hoteli, recimo... izrabiti za orodje, da bi se. recimo... nad kom maščevali...«
Baronica se je začudeno sklonila.
»Ali bi se s takšno vlogo onečastil ali ne, tega bi mi ne bilo mnogo mar... utegnilo bi pa biti, da bi mi prizadela hudo bolečino... lahko bi grenko trpel., ako bi me potlej kar tako odrinili. Ali mi ne verjamete?«
Skomignila je z rameni; luje bole čine ji niso šle do živega. »Čuden člo vek ste,« je potlej oholo dejala Zakaj mislite na to, kaj bo potlej? Mislite rajši na to, kar se vam zdaj ponuja. Ali morate res prav zdaj premišljati kaj bo? Zdaj, ko sem pri vas. .<
Vstala je; odmaknila mu je roko in stopila z odra. Nekam težko je sopla.
»Ali ste vi meni všeč?« je skoini-gaje dejala. »Toliko ste mi že všeč...«
»...da bi vam bil za orodje vašega maščevanja,« je dokončal kipar njen stavek.
»Da,« je dahnila
K: .ir je vstal in nemo stresel z gla vo. Baronica ga je opazovala z neizmernim začudenjem, Kaj takšnega ji ni šlo v glavo. Mož, ki je bila o njem prepričana, da hrepeni po njej... jo kratke in malo zavrže? Ali je to res mogoče?.. Hudo sram jo je poslalo. Solze so ji stopile v oči. Karpati je stopil bliže, jo spremil nazaj do naslanjača in ii začel očetovsko prigovarjati:
Poslušajte m*, gospa baronica. Ah se niste čudili, da vem za vaše nameravano maščevan le?«
»Pač.« je jokaje odgovorila gospa »čudila sem se...«
»Verj 'te mi, milostljiva, da bi vašega ' neževskega daru ne zavrnil, ako bi ne imel posebnega vzroka za to> »Kakšen vzrok imate?«
»Minuto pred vašim prihodom je od šel vaš soprog...«
Ženi so usahnile solze. Vrgla jp glavo vznak. »Tu je bil?« je oholf' vprašala. »Rekel mi je sicer, da vam bo grozil Mislila sem pa. da bo snedel besedo. Pa je torej vendar?,.. In vi. vi sle se ga prestrašili?«
»Nili besedice nisem govoKl z njun Ako bi mi bil grozil, bi imel samo še slo vzrokov več. da b: sprejel vaše darilo.«
»Kaj se je torej zgodilo.?«
»Tudi stari gospod baron je bil lu Obljubil mi je, da bom lahko izdelal spomenik miru, da bom lahko doknn čal Illeshazijevo kapelico, kip velike kneginje Marije in da bom naposled lahko pokazal svoje znanje s kipom za Haag... ako... ako bom storil da se vaš zakon ne bo razdrl.«
»Tako? Torej vam je ponujal gmotne dobrine? In vi sle kajpak kupčijo sprejeli?«
»še ne. Nisem še imel priložnosti da bi se odločil. Zdaj se pa moram.«
»No... in... kako se boste blagovolili odločiti? Za denar ali za ljubezen?«
»Napak ste vprašali. Morali bi reči: ali se bom odločil za živo ali za marmornato ženo?«
»Nu. katero si boste izbrali?«
»Ne boni še odgovoril. Najprej si bom stvar še premislil. Živa žena je lepa da, nebeško lepa... očarljiva, hrepenenja vredna! Ako bi me tako ljubila, kakor ljubim jaz njo. bi bila odločitev še težja. Okoliščina pa, da me ne ljubi temveč me hoče samo izrabiti za svoje maščevanje, mi laiša odločitev... Kai mi bo ta živa žena? I,juhica za kratko uro; ako bo usmiljena, morda celo za nekaj let... Marmornata žena po ir samo moja ljubica, temveč je moj otrok moj sen, moja spremljevalka, moja bo dočnost, razodetje božje milosti zame večna ljubezen, večno življenje.«
»Torej vam je več do puhle slave kakor do mene?«
»Tudi slava ni prazna beseda Sicer pa ne gre za to. Ali veste,, kakšno brez mejno hrepenenje priganja umetnika k delu? Ali bi se naj mar odrekel iz polnitvi svojega hrepenenja, ker je neka žena križala njegovo pol?« »Neka žena?... laz!... .laz!« »Nič več ne morem Čakati,., delo me sili Ali bi radi videli, kakšen bo kip velike kneginje... dame. ki je že pred sto leti umrla?... Hladen čist. deviške bel marmor bo... Ali veste kaj to po meni...?«
Lepa žena se je vgriznila v ustnice Nekaj trenutkov je stala, ne vedoč, kaj bi, potem je pa premerila Karpalija * prezirljivim (-»ogledom od nog do gla ve... in odšla.
Kipar se je pa sklonil na^j delo in se ves posvetil pobožni in srečonosni ljubezni do marmornate žene. *tl
8
LRU2INSKI TEUJN1K a—..........  .	„.	25.	III.	1937.
VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE* 34 ŽIVLJENJA
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo ».Družinskega tednika^ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
4. nadaljevanje »Ne vem, kaj naj vam še pojasnim,« je dejal Bux in namrščil obrvi. »Pravim vam, gospod ravnatelj, da sem jaz tisti klovn. In dokler Benson samo trdi ali celo samo domneva, da sem oproščen hudodelstva, ni kaj, da bi človek prigovarjal. Pa oprostite, gospod ravnatelj.« Bux je hlastno pogledal ua uro, »zadnji čas je že, da se našminkam za popoldansko predstavo.«
pogumni Cilki Berndtovi, v znak nevenljive hvaležnosti Vranček' — pod tem pa natisnjeni naslov knjige:
ŽIVALSKE POVESTI
Za mladino napisal .Vilibald Buchsbauin
Roditelja Cilke Berndtove, ki se kot Berno in Berna vsak večer razkazujeta z drznim kolesarjenjem po visoki razpeti vrvi, sta se pred petnajstimi leti seznanila v nekem varieteju v Kjobenhavnu. Gospod Berndt je bil takrat umetnik na razpeti vrvi, ona je bila pa pri kolesarski skupini. Oba sta bila popolnoma sama na svetu.
Po poroki sta sama sestavila veliko kolesarsko skupino, pa jima ni bila sreča preveč mila, saj nista mogla — kakor to z večine pri skupinah delajo — nastopati zgolj s člani svoje družine, temveč sta bila odvisna od tujih ljudi. Komaj je gospa Berndtova, na artističnem >x>lju pedagoški talent prvega reda, spravila kakšnega člana svoje skupine na višino izurjenosti, je že dal Berndtovim slovo in si poiskal za lastno skupino pajdaše, tako da sta morala Berndtova zmerom znova začenjati in sta bila včasih dolge mesece brez zaslužka. Zato sta se naposled odločila, da bosta .delala’ samo še v dvoje. Od tistih dob sta bila resda zmerom zaposlena, toda njuna neznatna točka je bila kvečemu za kakšen manjši variete, plača pa suha.
Potlej sta se Berndtova z vsem srcem oklenila svojega edinega otroka. Misel, da bi si morala njuna Cilka kdaj v življenju služiti kruh kot samostojna artistka, jima je bila neznosna. Gospa Berndtova, sirota že od svojega dvanajstega leta, je morala pred poroko sama okusiti preveč gorja in skrbi, zato je hotela vsaj svojega otroka ob- ; varovati takšne usode. Cilka naj bi se nekoč poročila z možem, ki bo imel kakšno stalno meščansko službo. Toda kdo le vzame siromašno dekle? Torej bo treba za Cilko privarčevati majhno premoženje, a pri tako nizkih plačah še misliti ni bilo na to. Zato sta Berndtova skuhala misel, da bo treba ustvariti senzacijo: kolesarjenje na visoko razpeti vrvi!
Leta in leta sta se vadila. Naposled sta vendarle dosegla veliki cilj. Zdaj že pet let nista brez službe, in vsak mesec nalagata varčna zakonca nekaj stotakov za otroka. Nikoli pa nista slutila, da je Cilkino življenje mučeništvo. j
Dve leti sta Berno in Berna že kazala svoje vratolomne umetnije, j in nikoli se jima ni primerila' kakšna resnejša nezgoda. Cilki ta- i krat prav za prav še na misel ni j prišlo, v kakšno nevarnost se ljubljena roditelja vsak dan podajata. Nekega večera se je pa zgodila nesreča: Otrok je videl na lastne oči, kako je oče med vožnjo s tandemom* na visoko razpeti vrvi izgubil pedal in kako sta roditelja padla v manežo. Sicer sta Berno i in Berna po dolgih tednih spet popolnoma ozdravela, toda od tistih j dob je Cilka vsak večer trepetala ! od strahu v ozadju jahalnega hodnika in še za hip ni odvrnila po-! gleda »d staršev, dokler nista spet j stala na lastnih nogah v mancžl. j 2iva duša ni slutila, kaj je otrok j pretrpel, toliko manj, ker Cilka j sama ni poznala strahu in so jo imeli vsi cirkuški ljudje za zelo pogumno dekle. Da bi pa starše prosila, naj opustita svoje vratolomnosti — takšna stvar Cilki še na misel ni prišla. Kot pravemu cirkuškemu otroku se ji je zdelo delo staršev težka in necdvrnljiva dolžnost, ki jima jo je namenila trda in ijcizprosna usoda.
Cilka je kar žarela od sreče. Ni si mogla kaj, da ne bi kar koj prebrala staršem prvo povest. Potlej je pa prosila, da bi smela oditi k Buxu in se mu zahvaliti za prekrasno darilo; in tokrat se gospa Berndtova ni nič obregnila ob Cil-kin obisk pri klovnu.
Zvečer se je pa zgodila huda reč, ki je rodila v gospe Berndtovi spet nove pomisleke zaradi Cilki-nega prijateljstva s človekom tako nagle jeze.
Velika Buxova dresurna točka je bila pri kraju in njegove živali so že odhajale po jahalnem hodniku iz arene. Medtem ko se je klovn zahvaljeval za ploskanje, se je domislil snočnje Vrančkove stiske; brž se je še nekajkrat priklonil in stekel za živalmi v pripremišče, hoteč strežajem še enkrat zabičiti skrajno pazljivost. Tedaj je pa videl, kako je Benson zamahnil z dolgim bičem in udaril štorkljo, ki je korakala poslednja v vrsti, z vso silo po tenkih rdečkastih nogah. Za hip je Bux obstal ko okamenel.
Gospod Ruperti, višji režiser, ki ni videl Bensonovega zamaha, je zaklical klovnu: »Tak pojdite vendar v manežo, Bux! Ljudje vas kličejo! Brž, brž!«
Toda Bux ni slišal ničesar. Prihodnjo sekundo je že stal pred po-bledelim Bensonom. Iztrgal mu je bič iz roke in tolkel po njem, kamor je pač padlo: v obraz, po rokah, po nogah. V tesnici stoječi konji so se splašili, se postavljali na zadnje noge in brcali okoli sebe. Nastala je splošna zmeda. Toda nihče se ni upal k besnečemu klovnu, čigar groteskno našminkani obraz se je bil od besa spačil v strahotno masko.
»Bux! Bux! Bux!« je rjovela zunaj navdušena množica, ki se ji še sanjalo ni, s kolikšno krvavo resnostjo zagovarja v tem trenutku njen ljubljenec, mojster šale in dovtipa, pravice svojih živali.
Udarci so padali dalje. Benson se je zatekel med splašenimi konji v poslednji kotiček pripremišča. Bux za njim. Američan, zakrivajoč si z rokami obraz, je klical na pomaganje in prosil milosti. Klovn je udrihal dalje.
Tedaj se je Benson vendar postavil v bran in se zagnal na svojega mučitelja. Klovn je vrgel bič vstran in ga s strahovito silo sunil pod brado. Američan se je nezavesten zleknil po tleh; še pisniti ni utegnil. Bux mu je obrnil hrbet, se pretolkel skozi prerivajoče se ljudi in konje in stekel nazaj v areno, kjer mu je občinstvo še zmerom prirejalo ovacije. Ploskanje je znova zagrmelo. Bux je upogibal koleno, metal je komične poljube z rokami med množico in se naposled prekopicavajoč na vse mogoče načine umaknil Iz arene. Potlej je stekel, ne da bi se zmenil za Bensona, v svoj šotor k Aliju in mu pregledal ranjene noge.
»Tom, vode in platna!« je potlej ukazal s hripavim glasom.
Brž je bilo vse pri roki. Bux je vzel iz omarice za zdravila neko belo tekočino, jo vlil v vodo in začel hladiti živali pekoče modrice.
»Ali bi ne smela jaz dajati Aliju obkladke, dokler si vi ne izmijete šminke, gospod Bux?«
Klovn se je ozrl. Poleg njega je stala Cilka.
»Ne verjamem, otrok, da se tl bo dal Ali prijeti. No, pa poskusi!«
štorklja je obrnila glavo, ko ji je Cilka položila na nogo nov ob-
tttf 44S6)	--------
'tdthkm im motrit oiroH.t unmUili « botjtog* mnlerifata * utnjaiim podpim lom. Ktmemjo Mtnt» Din 21/. *
OjTOto* 'm tortno V,■/!»». lato«*
» ipartvo. •* 04 tle*,* 27-39
Din od 22-94 Din 69-
Zm 44783
Zadnji model elegantnih Men it • špango, g lepim oknuom. ugajati m pintom ta potviirtom. prtom. Stanejo Vin 129.*
230*64231
K/epantne /e»tj* ta sprehode In obi •ke alf f ritega nemi.ta e v. n tat im 'podplatom in pohiioJto pelo IAa IM.*
2967 44800
Vda/me in lahke molk* sunrlate tunnjal m
podpUtJjmJIH gt/mijatigm peiom
'•.‘•.'.v*
5305 00
Zn elegantna dama! Čevlji it tem/h t nt-moka peto ta lepim Okra tam. Ut n ■120.'*
J9J7 44914
Aajmjvgjšlj »pomladanski model m gm fpnde. /»‘•finega pertoelrunrga bok en in « m ,čmm usnjatim podplatom l)>n 70.+
guga*h l ihoskt pofk-vljt ie finega Irti Poken ?# htnjjitim po Iplalom^h* gtmi*
imfumj umu. Ca*
Kolo za dve osebi
TUDI n POMLAD KUPITE
pri PAUI_IM-»	^er	^7am	nu^i za vse velikosti in postave pravilne,
, T.T, , „. „_	najnovejše modele damskih
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 5	plaščev, kostumov in paletojev
II
na
Koman Iz naših dni Po francoSCinf priredil Ž. O.
kladek. Sprva ni vedela, kako naj jse vede nasproti tej tujki, potlej je pa kar lepo in mirno držala. Bux ji je prikimal in odšel brez besede iz šotora.
.človek bi mislil, da se je jokal', si je mislila Cilka. Opazila je, da sta se mu bili zarisali v belo šminko dve vlažni brazdi od oči do ustnih kotov.--------
Pol ure kasneje je dal ravnatelj poklicati Buxa.
»Nezaslišano ste se vedli!« je mirno vendar strogo dejal ravnatelj Kreno.
»Rekel bi, da sem prav milo ravnal z njim, gospod ravnatelj. Ubiti bi bilo treba takega capina! žival, ki tako vrlo opravi svoje delo, mi gre pretepati brez vzroka, iz gole srčne surovosti! Posledice se sploh ne dado več popraviti, zakaj žival...«
! »Mislim, Bux, da je odveč, če bi hoteli mene kot starega menaže-rijskega strokovnjaka poučevati, kakšno škodo store nepravični udarci pri živali. — Saj ne govorim o bunkah, ki ste mu jih našteli, le to mi ne gre v glavo, da se tako vedete, medtem ko je vse pripremišče polno ljudi in živali. Zakrivili bi bili lahko hudo nesrečo.«
»Za to vas prosim odpuščanja, gospod ravnatelj.«
»Kaznovati vas bom moral.«
Bux se je pritrdilno poklonil. »Bensona kajpak tudi,« je dodal ravnatelj Kreno; »čeprav trdi, da je hotel štorkljo samo spodbuditi, da bi je ne oplazil kakšen konj.«
»Plemenita duša, res!« je pod-smehljivo menil Bux.
»Obljubite mi, da se boste v prihodnje brzdali!«
»Tudi če bo kdo pretepal moje živali?«
»Tudi takrat se morate obvladati.«
»Tega, gospod ravnatelj, vam pa ne morem obljubiti.«
»Potlej si boste morali nasledek pač samemu sebi pripisati.«
Bux se je spet pritrdilno priklonil.
»Benson vas bo tožil nemara tudi pri sodišču.«
»To me ne bo prav nič ganilo.« »Tudi prav, Bux! S temi besedami je klovna odslovil. —
Drugi dan je stalo na črni deski:
faradi snočnjega nezaslišanega vedenja v piipremi.šču kaznujem artista Vilija Buxa in Jacka Bensona z odtegljajem treh dnevnih plač.
Milan, dne 4. aprila 1924.
K. Kreno.
Jack Benson se ni zatekel k sodišču, pa tudi pozval ni Buxa, da bi se opravičil. Vendar je ure in ure brskal po svojih kovčegih, iščoč usodno številko »New-Orleans-Timesa«, ki je v njej bral o tistem umoru. Toda časnika ni našel nikjer, čeprav je dobro vedel, da ga je shranil.
Potlej se je nečesa domislil: pred nekaj tedni je pustil pri nekem prevozniku v Bazlu celo kopico nepotrebnih oblek in drugih stvari, da bi si olajšal prtljago. Tako utegne biti tista številka »New-Or-leans-Timtsa« med to staro šaro! Koj je pisr.l dopisnico v Bazel, naj mu zaboj pri priči pošljejo v Milan.
VII
»Tom, da mi bo popoldne v živalskem šotoru in v stanovanjskem vozu vzoren red!« je ukazoval Bux, ko se je nekaj dni kasneje Vrnil s sprehoda po mestu. »Danes dobimo obisk zasebnikov, ki imajo nas cirkuške ljudi za nekakšne cigane. Zato se mora vse svetiti ko solnce; naj se le čudijo!«
Doktor Buchsbaum je vsak dan obiskoval svojo bolnico. Danes, šestega dne pe nezgodi, je bila Feda že tolikanj pri moči, da bo že smela na sprehod. Prosila je Buxa, naj Ji pri tej priložnosti razkaže cirkuško mesto. Zlasti jo je zanimal njegov stanovanjski voz — njegov
26. nadaljevanje
Vselej kadar je sluga poklical katero ime, je vztrepetala, in s širokimi očmi zastrmela za ženo, ki je vstala in krenila proti sodnikovi sobi — medtem ko je na drugi strani galerije vstal neki moški in vstopil pri istih vratih.
Včasih je trajal takle sestanek samo nekaj minut; oba zakonca sta vztrajala pri svoji odločitvi, da gresta narazen, in ni sodniku kazalo drugega, kakor da sprejme to na znanje.
Toda včasih je bil sestanek malo daljši, da, nekateri so bili celo kar zares dolgi.
In Marcela je tesnobno razmišljala, da se za zaprtimi vrati odigrava usoda dveh — usoda, ki je ne bo nikoli več moči popraviti... In obšel jo je neznan strah, ko se je spomnila, da se bo morda že čez nekaj trenutkov tudi njena usoda odločila tako nepopravljivo...
Pri teh mislih jo je obšla tolikšna tesnobnost, da se je morala s silo odtrgati od njih. Vnovič se je obrnila k ženam okoli sebe.
Nekatere med njimi niso mogle več vzdržati: vstale so in se pridružile drugim, docela tujim jim sotrpinkam, ter se spustile z njimi v pogovor. Spet druge so zavile na galerijo, plaho oprezovaje, ali se ni nemara tudi njihov mož prikradel na hodnik — z istim upanjem kakor one...
Sodni sluge so pogledali skozi prste, dokler sta ostala oba tabora v zadostni razdalji. Toda če sta se dva iz nasprotnih si strank skušala preveč približati drug drugemu, so prijazno a odločno posegli vmes; zakaj utegnilo bi se zgoditi, da bi si dva le prehuda nasprotnika skočili v lase.
Neka majhna rjavolaska z živimi očmi, ki je precej dolgo ni bilo nazaj, se je naposled trnila. Nekam razburjeno je sedla na klop, zraven rteke že starejše, objokane žene. Nagnila se je k njej in ji dovolj glasno, da so jo mogle slišati tudi druge, rekla na uho:
»Moj je tudi tu... videla sem ga... in tudi on me je opazil! Da ste ga videli, kako je prebledel! In kakšne oči je naredil! Na, bo že še videl, kaj se to pravi!«
»Niste nič govorili z njim?«
»Kaj neki?... Mislim, da sva drug drugemu že zadosti povedala!... Ha, ha! Ta štiri leta vsakdanjih prepirov sva si povedala več ko preveč!... Zdaj mi je vsega tega do grla dovolj!«
:>A vendar,« je menila sanjavo njena soseda. »Prepiri niso prijetna reč; vem... a nekako se le prebole... Dokler je mož pri hiši, je še vse dobro! A kadar ga ni več... kaj boste pa takrat počeli?«
Marcela je nehote prisluhnila.
Te preproste besede njene sosede so ji pokazale, da utegnejo tudi druge imeti iste srčne težave kakor ona.
,Kadar ga ni več... kaj boste pa tr.krat počeli?1
Neizmeren obup so izdajale te besede. Marcelo so solze zapekle v očeh. ----------
Medtem so se klopi poča;;i praznile. Marcela je hlastno pogledala na uro: pol petih je že bilo. Zdaj bo kmalu tudi ona na vrsti. Stresla se je od neznanega strahu.
Po kaj je prav za prav prišla sem? Kakšna blaznost ji je šinila v glavo, da je vložila tožbo za ločitev?
Bog ve, ali je tudi Noel prišel?
Marcela ni vedela. A toliko poguma ni zmogla, da bi vstala in stopila pogledat...
Ne, njega prav gotovo ne bo... zdaj je bila o tem trdno prepričana!
Na pragu se je prikazal sluga in poklical z enoličnim, glasom:
»Gospa Merčierjeva, prosim.«
XXXII
Ko je Marcela stopila v skromno sodnikovo pisarno, je mislila, da bo omedlela.
V sobi ni bilo nikogar!
Pač, sodnik je bil, sedeč za zelo preprosto mizo iz črnega lesa.
Zraven njega je sedel za drugo, manjšo mizo zapisnikar.
Toda ta dva moža nista Marceli ničesar pomenila. Tisti mah, ko je videla, da Noela ni, ni bilo zanjo nikogar v sobi.
Bilo ji je, kakor da bi se ji led spustil na srce.
»Izvolite sesti, gospa,« je prijazno in toplo dejal sodnik in pokazal na edini naslanjač v pisarni.
Mlada žena je nagnila glavo v zahvalo. Saj je komaj stala na nogah.
Spustila se je v naslanjač in pri tem se je morala obrniti k vratom. Prav takrat so se ta vrata v drugo odprla in vstopil je njen mož...
Marcela se je pod krznenim plaščem instinktivno prijela za srce, tako divje ji je začelo razbijati,
Noel je prišel!... Vendar že!
Njena edina misel je bila takrat, da ohrani neprodiren obraz; vsa njena volja je tisti trenutek spremila samo po tem. Morda je bil tudi Noetov namen tak; kajti z ledeno korektnostjo se ji je priklonil v pozdrav.
Mučno tišino je pretrgal sodnik. Dolgoletna izkustva in morda tudi prirojena dobrotljivost so ga naučile, da je zmerom našel prave besede. Bil je mož drobnega in bledega obraza, z ostrimi očmi in dobrohotnim smehljajem.
Začel je, kakor zakon zahteva, z izpraševanjem o imenu, starosti itd., nato se je pa obrnil do tožite -ljice; tudi to zahteva zakon.
»Vi, gospa Mercerjeva, ste zahtevali ločitev od gospoda Mercierja, svojega moža?«
Na njegova prejšnja vprašanja Marcela ni mogla drugega kakor nemo pritrditi, tako jo je tiščalo za vrat. Pri le-tem vprašanju je pa obsedela ko prikovana; bilo ji je, kakor da bi bil neki očitek v sodnikovem vprašanju in ne ve, kako naj nanj odgovori.
Videla je, da se sodnikove oči vprašujoče upirajo vanjo; od stra-ni je čutila neprodirljivi pogled svojega moža. Toda iz njenih ust ni bilo besede.
»Prosim, madame,« je toplo in potrpežljivo povzel sodnik, »bodite popolnoma mirni in samo na moja vprašanja odgovarjajte. Zato sem tu, da poslušam, kar mi izvolite povedati... Ne bojte se torej in imejte zaupanje vame.«
Kakor da bi bila beseda .zaupanje* imela magično moč, je na mah popustil obroč okoli njenega vratu; in odločno, skoraj silovito je udarilo iz nje:
»Da, j a z sem zahtevala ločitev!«
Obstala je za trenutek in nato še odločneje dodala:
»Zahtevala sem jo... toda zdaj je nič več ne želim!«
»Oprostite, gospa, ne razumem...«
»Stvar je zelo enostavna, gospod sodnik: nočem se ločiti!«
Vzlic svojim dolgoletnim izkušnjam je sodnik prvi mah odrevenel, tako nepričakovane so mu bile te besede in tolikšna ddloč-nost je bila v njih.
»Reči hočete, gospa, da ne vztrajate več pri tožbi, ki sto jo naperili proti...«
»Ne vem, gospod sodnik, ali so vaše besede pravna oblika tega. tar
mislim,« je vročično povaela Marcela. »Izvolite samo- urediti, kakor se vam zdi, da je prav... Jaa vem le eno: da se nočem ločiti... Tožbo sem vložila samo zato, da najdem svojega moža. Razumete, gospod sodnik? Samo zato, da ga najdem... Rekli so mi, da je to edina pot...«
»Da ga najdete?.,. Tak ne marate ločitve?«
»O. ne! Sicer bi bila pa to strašanska krivica: saj sem sama vsega kriva, jaz sama!«
»Ah!«
»Da, gospod sodnik. Moj mož mi je bil zmerom vzoren tovariš, korekten, vljuden in spodoben... Vsega sem jaz sama kriva!... Odkrito priznam svojo krivdo... njega ne zadene noben očitek... prav... noben!«
Poslednje besede je izgovorila jeclja je, komaj slišno; ne morda ker bi ji bilo poniževalno priznanje tako mučno, temveč zato, ker jo je neizrekljiva razburjenost stiskala za vrat.
Vnaprej je bila sklenila, da bo pred sodnikom samo sebe obtožila, in brez obotavljanja je to storila.
Dejala si je, da je svoj greh, to se pravi, ono brezumno gesto v nabito polni restavraciji, javno zagrešila; zato mora biti tudi kazen za greh javna; pred pričami, da bo Noelovo užaljeno samoljubje dobilo pravo zadoščenje.
In vendar si je bila tisti trenutek v svesti, da je priznanje njene krivde hudo nepomembna kazen, ki ji rie daje nikake samozavesti ne pravice; zakaj Noel je ostal prav tako nepristopen in leden kakor poprej.
Tresoča se od razburjenja in od tesnobnosti, je ponovila:
»Ne, ne — nočem ločitve!«
»Prav, madame,« je odgovoril sodnik s tisto odjenljivostjo, ki jo kažejo odrasli ljudje nasproti razvajenim otrokom.
Obrnil se je k Noelu in dejal:
»Ste slišali, gospod Mercier?«
»Sem,« je odgovoril Mercier z mirnim glasom.
Imel se je popolnoma v oblasti: le njegove oči, nekoliko svetlejše kakor po navadi, bi bile poznavalcu izdale, da je njegov mir samo navidezen.
»Slišal sem,« je ponovil. »Toda madamin sklep ne more ustaviti uradnega postopka. Opozoriti vas moram, da sem vložil po svojem odvetniku protitožbo... Listine morajo biti med vašimi akti, gospod sodnik.«
»Res je,« je pritrdil sodnik, ko je prebrskal šop papirjev pred seboj. »S stališča postav je stvar docela v redu, toda danes smo tu poklicani, da gledamo zadevo z moralne strani in s stališča gospe-njega umika tožbe. Ste mislili na to?«
»Ničesar ni, kar bi spremenilo mojo odločitev,« je mrzlo odgovoril mladi mož.
»Dovolite, gospod, vendar ne moremo iti kar preko tega! Ali ne bi proučili zadeve z novega vidika?«
»Mislim, da ni potrebno. Le eno madamino pomoto bi rad popravil, da ne bo stala v zapisniku: vsa krivda, da je prišlo do te obžalovanja vredne afere, je na moji strani, Jaz sem prva zapustil skupni dom, jaz se nisem vrnil k svoji ženi; njej ne morem ničesar očitati... Poudarjam, gospod sodnik: madame ne zadene niti senca kake krivde.«
»Da, vem!« je odjenljivo pritrdil sodnik. »Gospa je pravkar sama zatrjevala...«
Toda Mercier mu ni dal dogovoriti. S trdim glasom je povzel:
»Madame je plemenita. Iz samega usmiljenja je hotela izravnati najine šanse, čeprav nisem vreden prav nikake prizanesljivosti... Vzlic vsemu temu vztrajam pri svoji zahtevi po ločitvi.«
Sodnik je pogledal najprej njega, ki je govoril s tolikanj mrzlo odločnostjo, nato pa mlado ženo; njegove izkušene oči so brale na njenem zalem obrazku neprikrit obup.
Instinktivno se mu je mlada žena zasmilila — tem bolj, ker je bila v svoji stiski tako nebogljena in 'majhna, da bi moral biti človek iz kamna, da se je ne bi usmilil; poleg tega je bila pa tudi morala na njeni strani, saj je odklonila misel na ločitev, in je bil zdaj njen mož tisti, ki jo je zahteval.
Seveda sodnik ni pokazal, kaj se v njem godi; očividno je imel tudi neko posebno obzirnost do Mercierja, zakaj videlo se je, da se ne more prav odločiti, kaj naj stori.
»Vaša želja je torej?« je vprašal previdno.
»Da gre stvar svo.io pot..«
Sodnik je vzdihnil.
»Prav,« je menil brez navdušenja.
Obrnil se je k mladi ženi.
»Ste slišali, gospa? Na žalost mo-, ram...«
Toda Marcela mu ni dala dogovoriti.
Od trenutka, ko je njen mož spregovoril prvo besedo, pa do zdaj ni niti za hip odtrgala pogleda od njega. V njenih vročičnih očeh je zagorel obup.
»Kaj naj vse to pomeni?« je kriknila. »če vam povem, da umaknem tožbo! Da nočem ločitve — nočem, ali slišite?«
Krčevit drget jo je stresel po vsem životu.
Ni razumela, le čutila je, da bo sodnik tako storil, kakor zahteva njen mož... A želja njenega moža je ravno nasprotna od njene!
Impulzivno je planila pokonci.
»Ali prav slišim? Saj ni res, kaj ne da ni res, da vi, Noel, zahtevate ločitev?... O. recite, da ni res!«
»Pač, res je: jaz jo zahtevam,« je počasi a s trdnim glasom odgovoril Noel, poudarjajoč sleherno besedo. »Mislim, madame, da vas to ne more čuditi, po vsem tem, kar...«
Ni dogovoril. Z razširjenimi rokami je Marcela stopila k njemu, kakor bi ga milosti prosila.
»Ne, ne!« je zajecljala vsa ks sebe. »Prosim, prosim, Noel... Nočem ločitve! Nočem, Noel!«
Opotekla se je. Tako slabotna je bila, tako nenaravno bleda, da se je Noel zdrznil, meneč, da bo omahnila.
»Dajte, razumite vendar: sami veste, da ta zakon ni mogel obstati. Gola blaznost je bil, blaznost, ki se ne bi bil smel spustiti vanjo... Prav je in potrebno, da se ta komedija konča... Razumite me: ni moglo več dalje tako iti!«
Toda ona je samo mehansko ponavljala:
»Nočem ločitve! Nočem ločitve!«
Hotela ga je prijeti za roke, toda on jo je odrinil.
»Bodite vendar pametni, Marcela. Ne jemljite mi odločnosti, danes ko se nama ponuja priložnost, da s pametjo urediva to zadevo. Ločitev je absolutno potrebna za najino srečo... vam prav tako kakor meni!«
»Ne, ne, Noel!... Nočem! Nočem!«
Ves njen nekdanji ponos je skopnel; bila je le še ženska, nesrečnica, ki od obupa ne ve več, kaj naj stori.
»Nočem, Noel... oh, razumite me!«
Njene besede so se izgubljale v jecljanju, v gluhi tožbi, v pridušenem ihtenju.
»Nočem, Noel... ker... ker vas ljubim!«
Zakrilila je z rokami, opotekla se je In se brez zavesti zgrudila na tla.
Hranilne knjižice
»«e.b navodoT kopit« >11 prodani« najbolje potom moje pisarno
Posojila,
reiana na Slednjo In večletno meeefno od plačevanje, dobijo kredita imolne o»«b* RUDOLF ZORE, LJUBLJANA. CladaUtka lt*> tila
rumeni odgovor 1 dla mamka Tal. H-tl
ciganski voz. kakor je dejala; in klovn se pač ni mogel iz,mazan, fcato je povabil očeta in hčer popoldne na obisk.
Zakaj neki naj bi bil prišel, ko je pa kar bežal pred njo! Sicer pa: ali so ga sploh našli, da mu i»-roče poziv na sodišče?
Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne!
... s svojo malomarnostjo zavajati uboge postrežnice v skušnjavo!
Mož med dvema sesirama!
Ko se je policija trudila, da bi ugotovila, kdo je utopljenka, je brž dognala, da pogrešajo hčer vdove Mer-cierjeve. Starka je ležala tedaj v bolnišnici, mlajša sestra se je pa izselila v Avstralijo. Res so sosedje še nekajkrat videli Heleno blizu doma, v trgovino se pa ni nič več vrnila. Da je doživela hudo razočaranje, so vedeli vsi — in da utegne dekle iz žalosti zaradi zgubljene ljubezni skočiti v vodo, je bilo policiji že takrat le predobro znano!
Njene matere niso mogli več vprašati, ali je utopljenka res njena hči, zakaj prav tisti dan je sirota v bolnišnici umrla. Našlo se je pa mnogo znancev, ki so v utopljenki za gotovo spoznali Heleno Mercierjevo. Lepi obraz, je bil le malo spremenjen; spoznali so jo po lepih rjavih laseh, tudi so se še natanko spomnili, da je Helena imela v poslednjem času prav tako obleko, ki so jo v njej potegnili iz vode, in lastnica trgovine je celo potrdila, da je Heleni podarila čipke, ki je bila z njimi okrašena njena srajca. Rilo ni torej nič dvoma, da je utopljenka Helena Mercierjeva. Nesrečno dekle so koj drugi dan pokopali.
NESREČA NA MORJU
... pri igranju klavirja sedeti na robčku. Robček spada v žep in ne na stol!
Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja se je v Marseillu zgodila spodnja pretresljiva povest. Toda takrat se ni razvedela po svetu, ker je izbruhnila francosko-nemška vojna in so imeli časniki dovolj in preveč drugega pisanja.
*
V Marseillu je živela vdova Mercierjeva prav skromno, ker ji je mož umrl prej, preden si je mogel naku-pičiti premoženje. Ril je eden izmed mnogih malih tovarnarjev mila, ki jih je bilo v Marseillu vse polno. Toda vdova kljub temu ni trpela pomanjkanja, zakaj njeni hčeri Helena in Marion sta bili že odrasli in sta s 'svojim zaslužkom izdatno podpirali mater.
Helena, starejša od deklet, je bila v neki trgovini na cesti St. Ferreol za prodajalko, Marion je pa prav za tisto trgovino šivala in vezla doma. Obe sta bili lepotici in druga drugi podobni; to njuno podobnost sta za šalo še poudarjali s tem, da sta se enako oblačili. Ker sta si bili v starosti le za leto dni narazen, je lahko razumljivo, da so ju mnogokrat zamenjali.
Po značaju sta si pa bili popolnoma različni: Helena je bila živahna, podjetna in objestna, Marion pa tiha, nekam plaha, razen tega pa silno krotka.
Zaradi tega ni bilo nič čudnega, da je vesela Helena že iz trgovine in tudi sicer poznala mnogo več ljudi kakor njena sestra in se je zaradi tega zdelo, da se bo prej omožila. Snubil jo je neki mladi mož, Marcel Perotte po imenu, sedlarski pomočnik iz Nancyja. Tudi Helena ga je prav rada videla, in ker je bil še materi všeč, je kaj kmalu začel zahajati k družini v goste. O poroki kajpak še ni bilo govora, zakaj Marcel je imel velike načrte: hotel je še v tujino,da bi se privadil še novih delovnih metod in bi kasneje lahko povečal očetovo stroj ar no. Ni pa natanko vedel, kako naj to stori, in zaradi tega je bil mnogokrat zamišljen in slabe volje.
NEPRIČAKOVAN PREORRAT
Lepega dne je prišel Marcel z veliko novico k Mercierjevim. Od nekega Angleža, ki se je po naključju z njim seznanil — to ni bilo v pristaniškem mestu Marseillu nič nenavadnega — je zvedel, da čaka strokov-njake-usnjarje v Avstraliji lepa bodočnost. Neka angleška izseljenska pisarna išče namreč mlade ljudi, zlasti obrtnike, za avstralsko kolonijo ir Jw se tam ljudje pe-i*jv Bf.pl1«! r	rejo, so pogoji t**
usnjarje prav posebno ugodni. Murr-cel je bil precej odšel v neko agenturo, kjer so mu vabljivo vest potrdili in povedali, da bi se že 12. decembra lahko vkrcal na izseljensko ladjo »Eolo«. Takrat je bilo oktobra, in torej še šest tednov časa, da si človek vse pripravi. Brž bo treba urediti še poroko, zakaj na to še misliti ni bilo, da se bo Marcel kmalu vrnil iz Avstralije, a tudi Helena je bila trdno odločena, da ga bo spremila v novi svet.
In tedaj se je pokazalo, da je tičal za Marcelovo zamišljenostjo in slabo voljo popolnoma drugačen vzrok. Ne skrb zaradi negotove bodočnosti! Naj mu je bila Helena še tako všeč, mu je postala s časom vendar tiha Marion čedalje ljubša. Bližajoči se odhod je silil k odločitvi, in tedaj je Marcel izlil svoje srce mlajši sestri in jo prosil, naj pojde z njim \ Avstralijo.
Helena ni vedela ne kod ne kam, tako je bila osupla, ko je zvedela to novico. Ljubosumnost jo je morila — a hkratu je bila razočarana nevesta tako ponosna, da se je z vso silo premagovala in ni izustila žal besede; vdala se je v usodo.
Med tem časom se »Eoli« ni dobro godilo. Vreme je bilo vetrovno. Sleherni dan je zašla ladja v hudo burjo in vsaka burja je stari škatli razrahljala trup. Naposled je vihar polomil ograjo, mali jambor se je preklal in nekega večera je ogromen val odnesel rešilni čoln. Čeprav je kapitan tvegal, da ga bodo lastniki ladje grozovito zdelali, se je naposled vendar odločil, da bo bolje, če požre par grenkih, namesto da vozi svoje potnike in svoje moštvo v gotovo pogubo.
Ukazal je torej, naj ladjo obrnejo nazaj proti domovini.
Vrli kapitan je hotel dati ladjo najprej temeljito popraviti, preden se bo zares odpravil na dolgo pot čez debelo morje. Medtem ko je knnilar obračal ladjo, je pa nov val splavil še drugi rešilni čoln s palube. Vihar je od minute do minute naraščal. Vsi, ki so le mogli, so stali pri sesalkah, da bi izpraznili vodo iz notranjščine ladje. Toda vse Skupaj ni nič zaleglo. Ladja se je začela po malem potapljati. Grozotni so bili poslednji trenutki, ko so se obupani ljudje prerivali po palubi, pričakujoč sleherni hip neizogibno smrt. Kakor v zasmeh se je tedaj polegel vihar; bilo je pa že prepozno. Drugo jutro je neka ladja rešila samo še devetnajst ljudi, šestnajst mornarjev in tri potnike. Brodolomce je čez nekaj dni pripeljala v Marseille.
Med rešenimi ni bilo ne Marcela Perotte ne Marione Mercierjeve. Družina Mercierjevih je torej izumrla.
Konec prihodnjič
*
Korajža
Erika sliši sumljivo šuštenje v spalnici. Pod posteljo stakne vlomilca.
»Človek božji,« vzklikne Erika, »kako ste me prestrašili; mislila sem že, da je miška.«
Tolažba
»Hvala za vaše povabilo k srebrni poroki. Prišel pa ne bom, taka reč ni za stare samce. Naposled mi bo še žal, da se nisem sam oženil.«
»Le pridite, gospod Matiček. V tolažbo vam bom pokazal gospodinjske račune preteklih pet in dvajsetih let.«
Edinec
»Mamica, danes me je učitelj izpraševal o naši družini. Hotel je vedeti, ali imam še kaj bratov in sestra.«
»No, to je pa lepo, da se tako zanima za nas. Kaj si mu pa rekel?«
»Povedal sem, da sem edinec.«
»In kaj je učitelj dejal?«
»Samo vzdihnil je ln rekel: ,No, hvala Bogu!‘«
Sreča
»Natakar, za božjo voljo, v tem čaju je gumb!«
»Joj, kolikšna sreča, že ves dan ga iščem.«
Nepotrebna previdnost
»Zakaj pa v Logarjevi trgovini ponoči luč gori?«
»Zaradi vlomilcev.«
»Beži — saj imajo vsi vlomilci žepne svetilke...«
S potovanja
»Ali ti je Edi že kaj pisal z avtomobilske ture?«
»Da, dve dopisnici; pivo s policije, drugo pa iz bolnišnice.«
Materi, ki je postajala vse boleh-nejša, je šlo predvsem za to, da bi imela vsaj ena hči zagotovljeno neskrbno življenje, zato ji je bilo tudi tako prav. Na moč je celo prigovarjala Marioni, naj za bočjo voljo ne reče ne; ljubezen bo že še prišla. Glavno je vendarle to, da je Marcel pošten fant in da bo sodil kakor nalašč k njej, ki je tako nežna in krotka. Bolj zmedena ko srečna je Marion naposled privolila. S svojim odlašanjem je pa zakrivila, da z ženinom pred odhodom sploh nista odšla pred
čine celo vetrovno. Naposled so se pa glasovi umirili, zakaj ljudje so izvedeli, da pristaniška oblast pregleda vsako ladjo, preden odrine na debelo morje.
»UTONILA — BRŽČAS PO NESREČI...«
Par dni po odhodu »Eole« so našli neko jutro v marsejskem pristanišču utopljenko. Ko so jo prinesli ribiči na kopno, so ugotovili, da je utopljenka kakšnih dvajset let staro dekle. Njen obraz je bil od vode pač nekoliko izobličen, vendar še zmerom lep.
... v družbi zehati, ker je zehanje tako nalezljivo, da je v petih minutah zaspana vsa družba!
... če med pogovorom gospod udobno sedi, dami pa ne ponudi stola!
oltar. Nu, bosta pa v novi domovini storila, kar sta doma zamudila!
Vkrcala se je torej z Marcelom na »Eolo«, in ladja se je z 270 potniki podala na pot. Ko je bila že zunaj pristanišča, se je raznesla govorica, da ladja ni kdo ve kako odporna, in via j« ad sile nevarno, da se tak-stara /razmajana Škatla prav pozimi poda na pot čez ocean, ko je zve-
Pri mrliškem ogledu je ugotovil sodni zdravnik, da ni opaziti na telesu nikakršnih znakov poškodb, a tudi nobenega sledu, da bi se bila deklica pred smrtjo s kom borila. Zdelo se je torej, da je umor popolnoma izključen. Ali je utopljenka žrtev nesreče ali samomorilka, tega pač niso mogli dognati. Naposled so zapisali: »Utonila — bržčas po nesreči«.
Ne zmore vsega sam
čedna strojepiska se pritoži: »Gospod ravnatelj, knjigovodja me je pravkar skušal poljubiti!«
»Zelo žal mi je,« odgovori preza-
Pri pasjerejru
»Sicer se bolj navdušujem za jazbečarje, vendar se bom rajši odločila za hrta; njega Je laže gladiti.«
Par dni po odhodu »Eole« so našli neko jutro v pristanišču utopljenko.
utopljenko.
Profesorska
Profesor Petelin stopi v pisarno električne cestne železnice in de:
»Pred četrt ure sem tukaj pri vas vprašal po knjigi, ki sem jo pozabil v tramvaju.«
»Da,« odgovori uradnik, »spominjam se; ali ste jo morda že našli?«
»Ne, samo svoj klobuk sem pozabil pri vas.«
Humor
poslenl ravnatelj, »toda podjetje je tako veliko, da ne morem vseh malenkosti sam opraviti,«
Iz otroških ust
Novega zemljana pričakujejo.
Sorodniki stoje razburjeni v sosedni sobi in čakajo.
Lipe: »Da bi le vedel, da bi Le vedel, ali bo fantek ali bo punčka!«
»Zakaj neki?«
Lipe (brihtno): »Tako rad bi vedel, ali bom stric ali teta.«
SMRT
MORANA'
MORANA" PRAVO
JI USAVRSENA.ODPRAVI.PRHUAJ.EKCEME.JAČI IN HRANI LASIŠČ E. USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJOTUDI NAPLEŠA5TOM MESTU. CENA STAKLENI« PO POVZETJU DIN AO-POŠTNINA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA -SPLIT-
MORANA” DIPLOMIRANA V IONDONU S OF GRAND Ptl!X IN ZLATO kOlAJNG
Iti, Ul. 1937.
DRUŽINSKI TEDNIK
ČLOVEK SLEDI NARAVO TER SE ZA POMLAD
OBLEČE V NOVO!
/
>
I
L
<*
TlV
TIVAR OBLEKE
Ijuibljana
odi 26.— 31. marca 193/
PETEK, 20. MARCA
19.00: čas, vreme, poročila, spored IS 19.30: Mae. uro: Vuk Knradžič in Slovenci K 19.50; K. Wagner: Somrak bogov S 20.00: Žalostinke (prenos iz ljubljansko stolnice) ■ ’0.20: Radijski orkester ki 21.15: Koncert religiozne glasbe P 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B (konec ob 22.15 uri).
SOBOTA, 27. MARCA
12 00: Religiozne pesmi in skladbe (plošče) 8 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored 88 13.05: Odlomki iz Verdijevega Requiema: (plošče)
S (oddaja prekinjena od 14. do 10.30 ure) 8 16.30: Prenos vstajenja iz trnovske cerkve 8 19.10: Iz Handlovih oratorijev (plošče) 8 19.30: Radijski orkester: Slavnostni koncert 8 21.00: Reproduc. koncert na orglah 8 21.15: Velikonočne nosmi (šentpeterski cerkveni zbor) 8 22.00: čas, vreme, poročila, SjKtred B 22.15: Pihalni kvartet 8 Konec ob 23, uri.
NEDELJA, 28. MARCA
9.00: Kvartet pozavn 8 9.30: Kozaške cerkvene peemi (plošče) 8 9.45: Verski govor (g. dr. Gvido Rant) 8 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljub. stolnice 8 11.15: Za mali svet (plošče) 8 11.30: Otroški nastop 8 12.00: Klavirski in orkestralni koncert 8 13.00: Čas, spored, obvestila 8 13.15: Orkestralni koncert 8 (oddaja prekinjena od 14, do 10. ure) 8 16.00: Pisano polje (plošče) * 17.00: Operni Šramel kvartet 8 18.00: Janez Jalen: Dom — zvočna igra 8 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 8 19.30: Nac. ura: Juraj Križanič 8 19.50: Slovenska ura: Stare velikonočne navade na Slovenskem g. Rudolf Dostal) 8 20.80: Koncert vojaške godbe 8 21.45: Čas, vreme, poročila, spored S 22.00: Našim izseljencem H 22.10: Trnovski cerkveni zbor 8 22.30: Govor ministra g. dr. Miha Kreka 8 22.40: Slovenske narodne s spremljovanjem Radijskega orkestra 8 23.00: Recitacija (g. Ivan Levar E Konec ob 24, uri.
PONEDELJEK. 2!». marca
9.09: Vesel jutranji pozdrav (plošče) 8 9.15: Prenos iz franc, cerkve 8 9.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec) ■ 10.00: Koncert godbe .Sloga 8 11.30: Otroška ura: Teta Marička poje in pripoveduje 8 12.00: Plošče 8 12.45: Vreme, poročila 8 13.(4): Čas, spored, obvestila 8 13.15: Harmoniko igra g. Rudolf 8 (oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) 8 17.00: Kmet. ura: Kmečki gospodarski pomenki 8 17.30: Nadaljevanje koncerta operetne glasbe 8 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila 8 19.80: Nac, ura: ob JOtetnici Mostarske . Zore (Radulovič) 8 19.50: Zanimivosti 8 20.00:Vesele domače B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 8 22.15: Podoknice' (plošče) 8 Konec ob 23. uri.
TOREK, 80. MARCA
12.00:	Godba	grenadirske garde
(plošče) 8 12.45: Vreme, poročila 8 13.00: Čas. spored, obvestila 8 13.15: Glasbene slike (|JoSče) 8 14.00: Vreme, borza 8 18.00: Glasbeni drobiž (Radijski orkester) 8 18.40: Liberalna struja v Islamu in odpor proti njej (g. Frane Terseglav) B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Romanistika v Jugoslaviji (dr. Skok) Zagreb B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Pevski koncert g. Marjana Rusa B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored 8 Instrumentalni dueti B Konec ob 23. uri.
SREDA. 31. MARCA
12.00: Revija koračnic vsake vrste 8 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče po željah B 14,00: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura: Pravljica o zlatih pisankah 8 18.40: Dolenjska Sava (g. dr. Valter Bohinc) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Kako težko so se nekoč širili književni časopisi (Svetielav Šil marevič) B 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča B Konec ob 28. uri.
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto IX,
fjjubljana 25. marca 1937.
Štev. 12.
Izredni ljudje — izredna življenja
življenje gospoda
Najzanimivejši stockholmski posebnež
Male oglase socialnega značaja računamo po I 25 par 23 besedo, trgovske in podobne pa po j 50 par la besedo. Preklici »n trgevsko-obrt-; niški oglasi, kt nirrajo prodajnega značaja, j stanejo po 1 Oin za besedo. - Za vsak mali oglas je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Oin. Kdor zeli odgovor, dostavo po pošti ali če Ima oglas šilro, mora Poročati še 3 DTrt. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednika uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom
(*pl) Stockholm, marca.
V neki stockholmski ulici je'majhna trgovina z mešanim blagom. Samo eno izložbo ima — in nič svetlobne reklame. Kdor vstopi in zahteva pol funta sira ali pa klobaso, se seznani z lastnikom trgovine, zakaj gospodar streže šam. Gospod Anders Sandrew je petdesetletnik, majhen, plešast in nenavadno prijazen mož. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo reže suhe ribe na majhne kose, se sklanja po pivo ali pa postavi steklenico postavno racio-niranega žganja na mizo in vse lepo zavije, kar kupec zahteva.
Ob sedmih zvečer zapre gospod San-drew svojo trgovino. Sam potegne rebrače dal in jih zaklene. Potlej zajaha kolo in se odpelje h kinu .Metropol1. četrt ure pozneje stoji že pred vrati dvorane in trga obiskovalcem kinematografa kontrolne kupone...
Toda gospod Sandrev/ ima še druge opravke. Zgodi se, da v kuhinji restavracije .Atlantic' z vso ljubeznijo
»Koliko plače dobim?« je vprašal gospodarja.
»Trideset frankov!«
»In koliko stane tale vaš stroj za pomivanje?«
»Pet tisoč frankov.«
»To se pravi, da vam plačam 4.970 frankov, in tale stroj bo moj.«
Lastnik pariške restavracije je od osuplosti pozabil usta zapreti.
Stockholmski domačini se nič več ne čudijo. Predobro poznajo gospoda -Andersa Sandrewa. Pred tridesetimi leti je prevzel po očetu trgovino, pred desetimi leti se je pogodil za prvi kino, pred petimi leti jih je bilo že šest njegovih. Zdaj ima že dvanajst kinematografov, čez nekaj mesecev jih bo pa imel že štirinajst. Tako je postal Anders Sandrew stockholmski kinematografski kralj.
Lansko poletje je kupila; Greta Garbo pri njem prekajene slanike. Kdo je Anders Sandrev, se ji še sanjalo ni. On je pa njo pri priči spoznal.
»Slanik je prav imeniten,« je dejal.
III
MmMn nrieiiiie
priaala uspii
rede v Grandu1, včasih pa čokolado v , vs.;na neseua 1 om. oaves 150 oin. za smo ,Roxyju;: zgodi se tudi, da pred kinom	a,‘	"«'•»»»	3	Di"	N,|m*ni	10	bc5e“'
.Carltonom" vabi ljudi, ali stoji v vra-:	resnega	znanja *	neoporečno
’	...	,	_	-	.	.	roicito mrd 2.,. M.vendirom m 'ZG.nU-crmbrom,
tarja preoblečen pred .Imperialom, i	u h ,.;;i	žckz,;if:lr	p.,,,j	„ m,r,V|	poa	»in-
ali je pa conferencier v varieteju na i	uugentjm*
.Eriksbergu1,- garderober v .Viktoriji1, ' pomožni operater v ,Orionu'. Včasih brizga v .Plazi1 perolin, ali pa deli letake po .Kungsholmu1, včasih pa celo napravi osnutek novega reklamnega lepaka za .Roval1. Tako delovni so njegovi večeri. Njegova trgovinica mu je tako rekoč samo zato, da se čez dan spočije.
Najrajši ima gospod Sandrew takšne kupce, ki ga ne poznajo. Nekoč je stopila v njegovo trgovino neka starikava suha Angležinja. Ob sir se je obregovala, pa tudi švedski kruh ji ni bil všeč. Stockholm, je rekla, ji sploh ni po godu. če bi bil kje vsaj kakšen pošten kino, je menila. ■ Gospod Sandrew je resno prikimal.
»Dvanajst jih je,« je dejal, »in vsi so moji. Ali vam smem ponuditi ložo?«
To je ena izmed sto anekdot, ki se pletejo okoli stockholmskega kinematografskega kralja.
ŽENILI BI SE TUDI SREZ DOTE: ilr/.nvni inženir, -4U kt — industrialce. 20 kt — pelini višji konttoloi, 3$ lot — bančni uradnik, 51 kt — .postni ' upravitelj, 40 let. ~ Navodila in ponudbe proti nakazilu de-et dinarjev v znamkah pošljemo diskretno. »Fides«,
Zagreb. TkalOKVv.t 4 ____ ___ _________________
ČASTNIKI, polkovnik. 41! let. vdovec; podpolkovnik, upokojen, 57 let — porotnik veterinar. 82 let — major zdravnik, 41 let artilerijski poročnik. 20 let — mornariški poročnik. 2S let Velika izbira častnikov v-eh vojaških panog. Ponudbe pošljemo proti deset dinarjev v znamkah diskretno. »Fides«, Zagreb, Tkalčičeva 4.____________________________
Slovenke”Srbkinje, hrvatice. Gospodična 17 let, dota din 45.000’—; gospodična 18 let. dota din 50.000’—; gospodična 21 let, dota din 250.000’—; gospodična 30 let, dota din 300.000*—: gospodična 25 let,, dota dinarjev 150.000’—; vdova 35 let, dota din 450.OoG: ločenka 40 let. dota din 000.000’--. Velika izbira vdov, ločenk in deklet iz najodličnejših družin. Ponudbe pošljemo proti nakazilu de dinarjev v znamkah — diskretno. »Fides
Zagreb. Tkalčičeva 4.	_______________
OLGA. Dvignite pismo lista pod šifro »Olga«.
m
Hranilnici
osamosvojitev,
Celje
ne pozabi nikdar na mesečne vlogena tvojo hranilno knjižico pri
Dravske banovine
Ljubljana Maribor
gosko peče, ki jo je prinesel s seboj iz svoje trgovine. Restavracija .Atlantic1 je namreč njegova. Restavracija .Foresta1 tudi. In kino .Metropol1 tudi. Razen tega še enajst drugih kinov. Dva nova pravkar zidajo. Danes ima gospod Sandrew dvanajst izmed sto stockholmskih kinov, in sicer samo naj večje in najelegantnejše, V vseh skupaj je prostora za sedem tisoč gledalcev.
Vsak večer se vozi gospod Sandrew iz kina v kino in pobere izkupičke. Kakšnih 50.000 kron je na dan (približno 500.000 din). Potlej je treba še prišteti kakšnih 10.000 kron iz obeh restavracij, pa še 100 kron, ki jih vrže trgovina z mešanim blagom; ta je gospodu Sandrewu najbolj pri srcu.
Nikoli se ta mož še ni vozil z avtomobilom. Ogleda si pa vsak teden kakšnih petdeset filmov, da si lahko najboljše izbere zase. Počitnice preživi v kuhinjah pariških restavracij. Nekoč je v Parizu tri dni pomival posodo. Hotel je ugotoviti, ali je neki nov stroj za pomivanje posode res kaj prida, čez tri dni je odpovedal službo.
Z LIČNIMI TISKOVINAMI RAZŠIRITE KROG SVOJIH ODJEMALCEV!
Vsakovrstna poslovne in druge tiskovine, kakor: lepake, letake, račune, dopisni papir, memorande, kuverte itd. Vam dobavi hitro v lični izvedbi
TISKARNA MERKUR D.D.. LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA ST. 23 • TELEFON ST. 25-52
Tiska knjige, brošur« in razne revije. V lastni založbi: Zbirka zakonov in uredb, razne leposlovne in znanstvena knjige. Zahtevajte seznami
»Sicer vas pa igram nocoj za premiero v petih kinih. Tako dobrih slanikov, kakršni so letošnji, že dolgo ni bilo.«
Po večerih krstnih predstav drvi Sandrew na svojem kolesu iz kina v kino. Za njim se podi deset praznih taksijev, ki jih je bil Sandrew najel. Ako najde ta podjetni mož v kakšnem kinu pred razprodano blagajno še ljudi, jih naloži na najete taksije in jih odpelje v drugi kino, kjer igrajo isti spored. Zmerom ima nekaj zavojčkov sladkorčkov s seboj in jih zmerom rad gostom proda. Nocoj je recimo biljeter v .Metropolo1, jutri reditelj v .Astoriji1, pojutrišnjem prodaja spo-
JUstnica ucedhiUva
M. in F. K. — S. Za prisrčne čestitke in lepo priznanje se \am zahvaljujem in tudi vam želi vesele praznike vaS Maka.
Z. M. — Ljubljana. VaSn misel m vaša želja stu hvale vredni, toda ali mislite, da bi se to lahko doseglo? Slovenci so bili in bodo razdeljeni v dva nasprotna si tabora In tu ne moremo mi nič pomagati ne svetovati!
»Zapeljana«. Vnže noveliete za zdaj ne morem priobčiti. Zgodba sama po sebi ni napačna in bi se iz. nje dalo kaj več napraviti, vendar boste morali še nekaj novelic preči-t:d i in napisati, preden bo katera zrela za objavo. O priliki nam morda pošljite kakšno novo stvat v oceno.
S. R. Ljubljana. O lej zadevi so čnsojdsl že poročali in ni vaš dopis prinesel nič novega. PoskuSajte mogoče ob kakšni drugi pri liki kaj napisati.
S. P. — P. Prav l.pa hvala za lepa voščila in iskrene besede. Glede službe vam žal ne morem pomagati, ker so vsa podobna mesta zasedena. Ce bi se. slučajno kaj našlo, bom prav rad mislil tudi na vas. Na vašo zadevo se o priliki povrnem v kakšnem Članku.
K. I. — Ljubljana. V naši upravi se lahko zglasite vsak dan od 11. do 12. ali cul 10. do iS. ure. Prosimo vas, da so po možnosti zglasite šele po praznikih, ker smo zdaj preobloženi z delom.
M. 8. — S. Za »Našo cenzuro« žal ni prostora v Zrcalu naših dni«... zaradi cenzure. Naklada lista ni odločilna za to st\ar. Odločilno bo snnio število pravilnih odgovorov, a I , je nekaj popolnoma drugega. Kajti lahko se zgodi, da pošlje pravilen odgbvor samo pet ljudi, ali pn morda tudi 12.000; a to poslednje je hudo neverjetno.
Za lepe pozdrave iti prisrčne čestitke sc prav vsem, ki so mu te dni pisali, zahvaljuje in tudi njim želi prav tako vesele velikonočne praznike Haka.
SOKOLSKI DOM ŠIŠKA
telef. 33-57 predvaja 28., 29. in 80. t. m. »ŠKRJANČEK POJE, ŽVRCOLt» Martha Eggerth 23. in 20. t. m. ob 11. uri matineja »MADAME DUBARV«
V glavni vlogi: Gita Alpar.
KINO MOSTE
Od sobote 27. do torlca 30. t. m.
!’. za Veliko noč 2 sporeda !!
Vaša ljubimca smeha Stanlio in O!io »SINOVA PUŠČAVE« in
»KIRURG BOLNICE ST. GEORGE«
Predstave: ob delavnikih ob 20. uri, v nedeljo in praznik ob 15., 18. }n 21. uri. Cene: Din 2’50, 4'50 in 6’50.
KINO TALIJA KRANJ
predvaja na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 16., 18. in 20.30 uri »VOLGA — VOLGA«
V glavni vlogi: Stanko llasin.
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v soboto 27. t. m. ob 20. uri in na velikonočno nedeljo ob 15., 18. in 20. uri »PISANI PAJČOLAN«
V glavni vlogi: Greta Garbo.
Na velikonočni ponedeljek ob 15., 19. in 20. uri »KRALJEVI VALČEK«
V glavni vlogi: Willy Foršt in Paul Hbrbiger Dodatek nov tednik.
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja na velikonočno nedeljo in ponedeljek rusko muzikalno komedijo
»PASTIR KOSTJA«
Nova kopija. — Lep dodatni program.
- ut
z. naslovom v upravi
MLAD GOSPOD čedne zjnar.josti, star 25 let, želi znanju z gospodično 18 do 25 let. Prednost imajo sobarice in kuharice. Ponudbe s sliko na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Osamljen 1501«
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, vsestransko izobražena, čedne zunanjosti, mlada in živahna, žch spoznati v svrho ženitve primernega gospoda, najrajši vdovca z majhno punčko. Ponudbe pod šifro: »Mamica«.
MLADENIČ želi spoznati mlado, simpatično gospodično iz boljše družine, staro 17—19 let. Pogoj dobra vzgoja, . značaj in lepota. Neanonimne dopise je poslati na upravo lista pod »Blondinka«
mm
ZASTONJ dobite eno številko ženskega lista »Žena1 in dom« s prilogo za ročna dela in kroje. Sporočile svoj naslov upravi. Ljubljana, Dalmatinova S-T.
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
K
stalni odjem!
KNEIPPOVO KNJIGO »Zdravilna Zelišča« mora imeti vsaka družina. Dobite jo pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8 T zn 30 din. Ge ste naročnica »Žene in doma«, jo dobite z,n 15 din.
1400 NASVETOV za ženo, za dom in gospodinjstvo dobite za 80 din. Ge ste naročnica »Žene in doma«, jo dobite zn 15 din. Knjigo naročite pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova S-T.
K A k O Šl ZGR A DITE SVOJ DOM vam pove knjiga »Naš dol«, ki stane s slikami samo 30 din. Naročnice »Žene in doma« jo dobe za polovično ceno. Naroča se pri upravi, Ljub-1 ja na, Palma tlnova 8-T.
»SITNI MOŽJE — VZCOJA ZA ZAKON « To
knjigo smejo čitati jmino žene in dekleta, ki so izpolnile 18. leto. Pa tudi stnVejše bodo dobile v njej marsikatero navodilo, kako iz« premeniti zakon na lepše in boljše. Knjiga stane, samo 30 din. Naročnice »Žene in doma« jo dobe za polovično ceno. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8-T.
Trta,
vse amerlkanskc korenike, vele-trsnlca Prvi Jugoslavenski lo/.njacl — Darovar. Zahtevajte cenike.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
NOVOSTI
lepe vzorce
za pumparice, sporfne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 14
tn
a
Za pom
novosti za obleke plašče, kostume, kompleje
manufakturo sploh
v o gr o m n i izbir i k ti pite dobro in poceni pri
NOVAK
MkMUFftKTURN« TRGOVIN«
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.