St. 81. _____________________V Gorici, v torek dne 10. oktobra 1905.________ Lctnik VII. Izhaja vsa': torek insobotoob 11. in i preiipoldno za tnesto ter oL H. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dm va praznik izide dan prej ob 0. zveßer. Stau« po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicali, Jell ersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tekaliäöu po 8 vin. I_______________________________________________________________________________________I GORICA (Večerno Izdaiije.) Urednistvo in «pravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorico<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raÖu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Vino in pivo — ftriieče razmerje. Ekonomičnein finančne razmere pod- pisane občine, kakor tadi vseh vinorejskih občin naäe dežele, so obžalovanja vredne v pravem pomena besedp. Neposredne in posn/dno uaklada, katere nalagajo davkoplačevalcem vsako leto visoki erar, deželna uprava in ob- činske uprave, meje že na skrajnosti one izraere, ki se ne more prenašati. Vsled kmetijske krize, ki že dalje časa vlada v naši deželi, postalo je to stanje dokaj neznosnejše. Med uzroki teh razmer je posebno jeden, na katerega moramo opozoriti na§ visoki deželni zbor, kajti le od visokega deželnega zastopa se more pričakovati ! energična akcija, ki bi te razmere iz- - boljšala. ; Vinski pridelki t, j. glavni vir do- I hodkov vinorodnih občin in krajev, ka- ' tere pridelke podpirata z jedne Btrani ] državna in deželna aprava a potovalnim j učenjem v kmetijstvu in z razdeljevanjem \ kaljenih cepljenk po jako nizkih cenah itd., prepuščeni so z drnge strani neiz- prosni in veliki konkurenci, katero jim dela pivo, to je pridelek izven naäega I ozemlja, pridelek, s katerim bogatijo j ljudje izven nasih krajev v veliko škodo delavnega ljudstva naše dežele. Da je konkarenca — dokler obstojč sedanje razmere — nevzdržna za vinßke pridelke, ve vsakdo, kajti, razun tega, da : je pridelovanfe piva veliko lažje od pri- delovanja vina ter da ni podvrženo isto vsem onim nesrečam in nevarnostim, ki preto do zadnjega trenutka nbogema vi- I norejcu, vživa pivo gled6 javnih davkov krivično prednost, ker je celotno obda- čeno poprečno z okroglimi 7 K za vsak ; hehtoliter, dočim presega skopno breme, j ki teži na vina, to izmero dvakrat in še i večkrat. Da je namen državne in deželne uprave varovati in pospeševati vinorejo v naših krajih, dokaznjejo dragi ukrepi, ki jih izvršuje toliko ena, kolikor druga ; teh uprav. ! Dejstvo pa je, da se ne samo ne bode dosegel označeni namen, dokler bode obstojala omenjena krivica glede j davkov, marveČ da se bode dosegel ravno nasproten nspeh. Nnjno potrebno je zatorej, da se te nepravilnosti odpravijo, in sicer ne samo v interesu vinorejcev, marveč v splošnem interesu države, ki dobiva svoje dohodke iz raznih virov v naäih krajih, in ima ( dosledno temn nkreniti vse kar mogoče, j da se ti viri ohranijo in da se ne poiz- i gubijo. j V svrho, da se odpravi obstoječa . krivica glede davkov, katera vpliva zelo ! äkodljivo na vinske pridelke naših krajev, j je neobhodno potrebno, da se pivo ob- ; dači T enakcm razmerju kakor vino. J Ako povdarjamo to potrebo, nimamo I namena zahtevati, naj bi se pivo višje \ obdačilo v prid občin ali izključno v prid ohčin. I Nimamo nič proti tema, da se na- ! loži vidja naklada, ki je neobhodno po- ; trebna, da se odstrani sedanje razmerje I glede davkov med pivom in vinom, de- i loma ali popolnoma v prid deželnega | zaloga, le da se to, toli pogubonpsnp in I v ekonomičnem oziru toli krivično raz- \ merje odstrani. j Visoki deželni zbor naj bi v tem 1 smisln ukrenil pri pristojnih činiteljih vse potrebno ter naj bi rešil najstarejše in nekdaj slaveče kmetijstvo v naši de- I želi. A ganila naj bi se v tem oziru tadi ! slavna žapanstva vinorodnih krajev ter vinarska društva v deželi. _______ B. B. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (Piše ArjoI.) (Dalje.) i b. Zapadna Prusija.*) | Povräje : 25.521 km2. Prebivalstva 1,563.658, od teh je 1,007.400 Nemcev ali 64-4%. Poljakov in Kašabov 556.258. Ti se delijo na dva oddelka. Gdanski in Kvizdinski (Marienwerde); v prvem je 12 in v dragem 17 okrožij. V lltih okrožjih tvorijo Poljaki večino 51%, v ostalih pa 33%. Najbolj čisto-slovansko okrožje je Ljabava (Löban) z 81%. Ger- mazacijo pokrajin pospešaje: 1. „Ansie- delungskommiasion", katera je aže izka- pila 2'67% vae površine. Vse sole so nemäke, Nemci imajo 4 gledišča, 12 čas- nikov, Poljaki izdajajo samo 4 časnike. 2. „Deutschevangelischer Waisenhaus in Kobissau". 3. „Deutsche Besiedelunga- *) To je pokrajina z glavnim mestom Gdansko (Danzig) ob izlivu reke Visle. gesell8chaft zu Berent". Ponemčevanje teh pokrajin je uspešneje, ker se jih mnogo izseljoje zlasti iz vasij, povprečno 160.000 vsako leto, in med temi je več kot polovica Slovanov. c. Velika Vojvodina Poznanjska (Posen.) Povržje: 28.962 km-. Prebivatetva je 1,887.275, Nemcev 718.421 t. j.: 38'1%, Poljakov 1,168.854. Ta vel. vojvodinja je razdeljena na dva ok raj a in sicer : Po- znanjski z 28 okrožji in Bidgoš (Brom- berg) z 14 okrožji. Ta vojvodina je prava arena neprizanesljive germanizacije Po- ljakov, osobito po mestih. V 11 okrožjih tvorijo Nemci večino, v 26tih pa Paljaki in sicer ne spod 60%, v Odoljanovu (Adelnau) dosegajo do 93%, torej skoro sami Poljaki. In ne glede na to, vse sole, vsi učni zavodi srednji in viäji ho — nemški. Od leta 1887 je poljski jezik izgnan tadi iz narodnih (ljudskih) šol, tako da celo predavanje krščanakega nauka se vrši v nem&kem jeziku. Zabra- njeno je učiti se tadi privatno poljski jezik. Pruski poštni uradniki ne spreje- majo pisem, ki so naslovljena za Nem- ci jo in da imajo poljski naslov. 1. oktobra 1. 1903 se je otvorila v Poznanju „Akademija za germanizacija kraja", ustanovljena po načrtu pokojnega finančnega ministra in celo aamega Vi- ljema II. Ta zavod služi za ponemčevati poljski živelj, ne glede na poklic, spol in Btaroat. Pončevanje je sered* brez- plačno. Še energičneje delajo Nemci na polju ekonomične prilaatitve slovanskega premoženja. Nemäki element je začel postajati močnejai iz dobe reformacije, in vsled kolonizacije ob časa Friderika „Velikega". V 1. 1793 odloöili so pokupiti velika posestva v Poznanjskej provinciji; do tega časa niso imeli inozemci pravice v Poljskem kraljestvu kupovati zemlje. j In že v prvih 18 let (1815—1834) 30 ' veleposestev je preälo v nemške roke. Od 1. 1886 začela se je prava koloniza- cija Poznanjskega. Od tega leta obstoji v Poznanju „Ansiedelunga-Kommission", katera je v svojo avrho že do sedaj po- rabila 100,000.000 mark. Glavni smoter te „kolonizacije" je odkupovati poljka zemljišča in jih razde- liti n em škim naselnikom. Od 1886 leta do 31. decembra 1903 „An- siedelungskommission" jeodkupila 228.553 ha polj. zemljišč za vsoto 175,000000 mark, torej je odkupila 205 kvadr. milj ali 554% vse površine Poznanjske veL vojvodine. Od V8ega površja kupljenih zemljišo prešlo je iz poljskih rok 42% in namreö: 107 fevdalnih imetij, 20 veleposestev in 125 p08estev. Treba je pripomniti, da se je zahvaliti primernej trdnosti in samo- zavesti poznanjskih Poljakov, i\\ se od- stotki zemlje, katera prehaja v nemäke roke zmanjšaje od leta do leta. Poalednja tri leta je število predloženj prodaje padlo z 34% na 14%. Od leta 1896 so Poljaki znova odkupili iz nemških rok 40.000 ha zemljiäc, samo leta 1903.14385 ha zemljišča, 42 posestev, 60 kmetskih gospodarstev 55, hiä v mestih in 8 obrtnih delavnic-tvornic. (Dalje pride.) Politiöni pregled. Državni zbor je zopet odgodjen. Nekaj čudnega je bilo pri tem zasedanju to, da ni imela gosposka zbornica v ce- lem zesedanju niti jedne same seje. Saj je bil vendar k zasedanju sklican dr- žavni zbor in ne le posl. zbornica. In sklican je bil državni zbor zaradi tega, da izreče svoje mnenje o stališča, katero naj bi zavzela tostranska državna polo- vica nasproti dogodkom na Ogrskem, ki so v vsakem pogleda v jako tesni zvezi s koristmi naše državne polovice. Zakaj pa bi svojega mnenja o tako važnih za- devahne izrekla tudi gosposka zbornica? No, ako bi tudi gosposka zbornica 8 takim počenjanjem in s takimi govori tratila čas, kakor se je to godilo v poslanski zbor- nici, potera je že bolje, da so ostali vi- soki gospodje doma. Torej poslanska zbornica morala bi v minulem zasedanju začrtati stališče, katero naj zavzema naša vlada nasproti Madjarom pri rešitvi ogerske krize. Stvarno o tem govoril pa je ministeraki predsednik. Dragi go- vorniki pa so 8e tega predmeta le poa- i transko dotikavali v svojih govorih, in . tako prišlo je do tega, da tadi po za- sedanja, ki je bilo v prvi vrsti name- njeno za to, da se ustanovi staliäce, na ka- terem mora stati naša vlada nasproti Madjarom, o takem stališču nikdo ničesar ne ve. Naša poslanska zbornica mlatila je celih StirinaJBt dni prazno alamo, in mla- tiči bili so za to prav dobro plačani. Volllna reforma. Kakor smo že poročali, je poslanBka sbornica v petkovi seji odklonila nujnost predlogov tičočih se sploSne in jednake LISTEK. Opis St. Mavra. (Dalje.) Pa tudi če je bila ta cerkev prej zidana n. pr. v začetku 14. stoletja, smatral bi jo za mlajäo od kapelice st. Mavra, kajti pred letom 1295 skoro go- tovo ni bivala. Sicer pa so to ie moja domnevanja zaradi pcmankanja zanes- Ijivih zgodovinskih podatkov, katera ae- veda nikomur ne usiljujem. Gotovo pa je, da je bila cerkev Bv. Valentina v prvi vrsti namenjena za dušno oskrbovaoje Podsabotincev sploh. Za to nam nndi jasen dokaz najstarejša krstna knjiga fare äempeterske pri Gorici, katero so pričeli apisovati 1. 1589. V tej knjigi čitamo str. 11, da je dne 8. mar- cija 1. 1591 v Št. Petru*nekoga krstil duhovnik Filip Marash = Maraž, kijebil cooperator S. Valentini in Sabotino. Takaj omenjeni Maraž je bil nekaj časa in sicer od 16. januvarija do 8. marcija 1. 1591 cooperator v St. Petra pri Gorici. Ko je bil odločen ali bolje odbran (ker takrat so si župniki sami zbirali in vzdržavali poraočnike) za co- operator-ja na Sabotinu, je pri vpiau zadnjega krsta, katerega je zvršil v Št. Petru, prav naivno in lastnoroöno to omenil, Nam pa slnži ta opazka v pristen dokaz, da ao na Sabotinu že v starih j časih opravljali dašebrižni posel posvetni dahovniki in ne menihi. Maraž je bil torej na Sabostinu iz- poatavljeni duhovni pomoönik fare sol- kanske. Kot takpa je gotovo imel tam tudi prednike in naslednike, o katerih pa bomo težko kaj doznali, ker je farni arhiv solkanski baje pogorel, ali pa ao se akti morda takrat pozgubili, ko se je bil med 1. 1570—1574 farni aedež iz Solkana prenesel v Gorico.*) •) Žo Peter Anton Codelli, ki je bil 1. 1.792 izdal znano knjigo >Gli scrittori Friulano-Au- striaci« toži str. 46, da ne more doloČiti rojstnega dneva zfjodovinarju Bavčarju, ki se je bil po njegoveni mnenju porodil v Solkanu pisoč: >la. poca cura di libri battesimali non ci permettc d1 adittare il giorno di sua nascita.« Duhovni pomočnik isa Št. Maver- PodBabotin je bival torej na Sabotinu. Zato pa je imel tukaj hišo, vrt, vodnjak, Razumljivo, pa je aamo o sebi, da v zimakem času ni mogel gori prebivati, ako je hotel duhovnjane pravočasno oakrbovati. Zato pa je v tem času bival v Št. Mavru, kakor nam lepo svedoči po g. Kutinu omenjeni „farovž". Kadar pa ni bilo mogoče dobiti stalnega pomočnika, moral je aeveda semkaj priti maäevat Bolkan8ki kaplan, kar je povsem na- ravno. Redovnikov pa nikdar ni bilo na Sabotinu. Saj pa ti po kanoničnem pra- vu niti ne smejo oprarljati dušebrižnega poala v kaki župniji brez izrečnega žup- nikovega dovoljenja. Izjema bi bila, če bi bili morda menihi imeli Št. Maver- Podsabotin kot „b e n e f i c i u mu v oskr- bovanji, toda kje so za to dokazi ? Mojo trditev pa opravičuje in potrjuje ravno dejatvo, da se je za vse Podsabotince za pamtiveka opravljala alažba božja na Sabotinu, in to še celo potem, ko se je bila v Št. Mavru že uatanovila dahovnija. Tudi ustanova grofinje Ane Sinovič iz 1. 1645 dokazuje, da menihov na Sa- botinu nikoli ni bilo. Kar se pa tiče ljudske govorice o nekdrtnjih redovnikih na Sabotinu, omen- jam, da pripro8to in nevedno ljudstvo zgodovinske dogodke kaj rado zamenjava, prenaäaje jih od ene oaebe na drugo, iz jedne dobe v drugo, od enega kraja v drugi, zakar bi lahko navel marsikateri izgled. Tako je tudi tukaj ljudstvo pre- nealo dogodke, ki so se nekdaj res vršili na bližnji Sv. Gori k bv. Valentinu na Sabotin. Sicer pa tudi beseda „eremit" nič ne podira moje trditve, nego je celo opravičuje, ker dušebrižniki, atanujoči na Sabotinu so bili res pravi eremitje in so si v šali morda sami nadeli to ime. V matrikah in tirbarjih rihenberäkih sem tudi čital, da se cerkovniki nekaterih osamljenih podružnic nazivljajo „mo- nachi" ali „monachus", smešno pa bi bilo iz tega sklepati, da ao ti bili menihi. (Konec pride.) volilne pravice. Najno3t teh predlogov je bila odklonjena, ker ni za njo glasovala dvetretjinska večina navzočih poslancev. Vendar pa moramo z zadovoljstvom kon- statirati, da je glasovalo za nujnoat 153 poslancev, proti nujnosti pa le 114. Go- vori poalancev, ki so bili za sploäno in jednako volilno pravico, bili so jako za- nimivi. Tako je n. pr. dr. Erainar v ime- na mladočeškega kluba izborno govoril. Naglaäal je, da politiöni privilegiji višjih stanov državi in ljadatvn ne donaäajo nobenib koristi. DrŽava dobiva največ krvnega in denarnega davka iz nižjih 8lojev, a privilegovani stanovi določujejo le davke. Treba je torej zaupanja raed ljudstvom in državo. Ljudstvo pa dobi zaupanje do države, ako samo odločuje po svojib zastopnikih o svojih bremenih in žrtvafa. Državna volja mora biti Ijadska volja. Naravnost je pobijal izvajanje dr. Tavčarja rekoč: Čadim se, kako se more ustavljati splošni in enaki volilni pravici liberalen poslanec. Ako je prebivalstvo klerikalno, ima pravico voliti kierikalno poslance. Cuden pa je liberalizer!), ki se ustavlja razširjenju volilne pravice, ker ljudstvo ni liberalno. Saj tadi nam Mla- dočehom preti nevarnoat, da splošna in enaka volilna pravica morda skrči šte- vilo naših poslancev; a ne bojimo se te nevarnosti, ker zanpamo v svoj program. Govornik dalje dokazuje, da ravno z na- rodnega Btaliäca morajo slovanski narodi zahtevati splošno in jednako volilno pra- vico. — Baron Malfattl, namestnlk deželnega glavarja. „N. Fr. Presse" poroča iz Inomosta, da bo baron Malfatti v kratkem ime- novan namestnikorn tirolskega deželnega glavarja. To meBto je prej vedno imel en italijanski poslanec, samo v zadnjih letih je to slnžbo opravljal Nemec, ker so Trentinci proglasili abstinenco. Izgredl v Brnu In njlhovo posledlce. V četrtek zvečer so bile razpostav- ljene v Brnu štiri stotnije vojakov, v vo- jašnicah sta pa bili pripravljeni za vsak slučaj äe dve stotniji. Po mestu so skrbele za red tadi orozniäke patruije. Mesto je bilo mirno in vojaki so že ob 9. uri zvečer odšli v vojaänice. Češko prebivalfitvo na Moravskem je pričelo bojkotirati nemške trgovce in obrtnike. V Jedonucah pri IJrnu niso pustili nemških in judovskih trgovcev na semenj. Tudi občinski svet v Bianskem je sklenil prepovedati obiskovanje sejma nemäkim in judovskim trgovcem. Dasi je nastal v Brna mir, je bilo vojaätvo v petek še pripravljeno za vsak slučaj. V nedeljo pricakujejo, da Čehi prirede demon- Btracije. Protestni shod protl brnskim dogodkom. Po prote8tnem shoda narodnih so- cijalistov, ki se je vräil v nedeljo v Pragi, na katerem se je protestiralo proti brnskim dogodkom, so bile manje de- monstracije, katerim je pa policija na- pravila kmalo konec. Pet oseb je bilo aretovanih. Industrljski svet. V indudtrijskem sveta je poroče- valec vifii stavbeni svetovalec Günther predlagal izpopolnjenje komanikacij Dal- macije, izlasti železnic, brodaratva, do- vräitev gradenj v dalmatinskib lukah, povzdigo ribarslva, povspeäevanje in- dustrije in uvedenje cenega kredita. In- dustrijski svet je vsprejel predloge po- rečevalca. Vsprejet je bil tadi predlog posl. R. pl. Vakoviča glede astanovitve dnevne hitre zveze med Dahnacijo in Tratom. Naprosil je vlado, naj ne uvede T Dalmaciji hiänega davka za tovarniäke naprave in naj na pogajanjih z Ogersko delnje na to, da dobi Dalmacija zvezo z zahrbtnimi deželami. Jezikovno vprasanje v Dalmacljl. Kakor poročajo z Danaja, je v so- boto minister za notranje stvari grof Bylundt Rheidt vsprejel dalmatinske dr- žavne poslance d.ra Ivčeviča, dra Za- frona, prof. Periča, Biankinija, d.ra Klaiča in d.ra Ferrija, ki so ministra proeili, naj reii jezikovno vprašanje v Dalmaciji na naČin, da bo isti odgovarjal potrebam prebivalstra. Minister je izjavil, da bo ta stvar kmalo resena. Cakali je še izjav načelnikov interesiranib uradov. Toza- devna dela ategnejo biti rešena do konca meseca novembra, za kar hoče skrbeti. Do tedaj poda vlada svoje predloge. Dalmatlnskl deželnl zbor. Z Dunaja javljajo, da so se v petek dalmatinski poslanci podali k voditeljn dalmatinskega namestništva, Nardelli-ja, ki se nabaja sedaj na Danaju, ter se ž njim posvetovali o delovanja v bodočem zasedanju dalmatinskega deželnega zbora. V političnih krogih se govori. da bo Nardelli v kratkern imenovan dalmatin- skim namestnikom. Konferenca hrvatskih opozlcljonalnlh strank na Rekl. 0 resolucijah, ki so bile vsprejete na konferenci hrvatskih opozicijonalnih strank na Reki, katere smo svoječasno ' tudi mi priobčili in s katerimi je bilo sklenjeno, da hočejo Hrvati iti na roko Madjarom v njib sedanji borbi proti Du- naja, piSejo razni hrvatski listi razliöno. Tako piäe g asilo čiste pravaške stranke „Hrvatsko pravo", da so te resolucije iz- dajstvo nad hrvatskim narodom. Kon- servativni list „Hrvatstvo" je pa mnenja, da bi bilo bolje, ako bi te konference I nikdar ne bilo. Srbski listi pišejo pa o ti j konferenci jako simpatično ter se izre- kajo za resolucije. Najbolj zadovoljni so kaj pa da Madjari. List „Egyartertes" pozdravlja z zadoačenjem ta korak hrv. poslancev in piše : „Mi ne bodemo in ne smemo madjarizirati, ker bi to samo povzročilo ljut odpor. Dalmacija s Hr- vatsko naj si skupno hrani karakter posebnega političnega teritorija. Naj bo madjarska vojska in posebno hrv. vojaka, s posebnimi zaatavami. Oživimo ono stnro, zgodovinsko hrvat^ko-ogersko bratstvo. Zvezda vodnica naj nam bo pravo in pravičnost". Mi pa pravirao : Res je sicer, da je Danaj Hrvate presneto slabo plaöal za vse to, kar so oni storili in žrtvovali za obstanek naäe države, kajti v plačilo za to, da so ukrotili 1. 1848 in 1849 uporne Madjare, je Danaj potem Hrvate ravno istim Madjarom izročil na milost in ne- milost. Zaradi tega je pa popolnoma na- rnvno, da se Hrvatje danes ne ogrevajo za Danaj. Pri vsem tem pa bi se Hrvatje vendar ne smeli preveč ogrevati za Mad- jare, kajti vsaj po našem mnenja je po- polnoma izključeno, da bi hoteli biti Madjari kedaj pravični Hrvatom. Ako se jim sedaj laskajo, delajo to le zaradi tega, da bi jih za svoje namene izkoristili proti Danaju. Ko bi pa Madjari dosegli svoj namen, ravnali bi s Hrvati rarno tako krato kakor so ravnali do sedaj in najbrže Še bolj. Položaj, v katerern se nahajajo sedaj Hrvatje, je jako kočljiv, zato pa je potreba največje previdnosti, kajti vsako prenagljenje postati bi moglo osodepolno za brvatski narod. Madjari In Hrvati. Glasilo Franca Košuta piSe, da bo koalieija, ko pride na vlado, delovala na to, ako Hrvati iökreno priskočijo na po- moč madjarskemu narodu, da se nagod- beni zakon s Hrvatsko v vseh točkab izvräi in da se hrvatski narod v delokrogu svoje avtonomije svobodno razvije v go- spodarskem, narodnem in knltarnem po- gleda, in da se bodo dobila sredstva, da priznajo tadi pravico hrvatskega jezika pri hrvatskih polkih. (Ali niso to samo prazne obljube ?) Krlza na Ogrskem. V političnem položaju ni še no- bene spremembe. Na Danaju niso priäli še na čisto glede volilne reforme, in tudi baron Fejervary še ne ve, bo li reakti- viran kakor ministerski predsednik ali ne. Vendar se zdi zelo verojetno, da bo zopet imenovan ministerskim predsed- nikom. Narodnostl v ogerskl državi. Sedaj, ko je krona Madjarom že takorekoč obljubila vojaäko koncesijo s tem, da uvede madjarščino kot notranji opravilni jezik pri vseh polkih in voja- ških oddelkih na Ogerakem, je zanimiva statistika o narodnostih v ogerskih polkih. V 41 pešpelkih, ki se dopolnajejo na Ogerskem, je 48% Madjarov, 18% Ru- munov, 16% Nemcev, 10°0 Slovakov, 5°j0 Hrvatov in Srbov ter 3% Malorusov. Cisto madjarski polki so le Stirje (38, 46, 60 in 68.) V treh polkih (31, 43 in 71) sploh ni nobenega Madjara. Še manj Madjarov je zastopanih v 26 lovskih ba- taljonih, namreč le 6°|0, dočim je celo Slovencev 5%. Pri konjeništvu je Ma- djarov 33%, pri topništvu 15°'o, v tehni- ških četah 12%, v saniteti 15%. Ako ra- čunimo na celokupno avstro-ogersko armado, najdemo Madjare zastopane le 2 18%, dočim je Čehov in Poljakov več, a ne dobe nikakih narodnostnih kon- cesij. Izgredl v Budlmpeštl. V nedeljo popoludne so sklicali v Badimpežti krščanski-socijalci shod. Na shod pa je priälo tudi mnogi boc. demo- kratje, ki niso pustili govorniku krščanskih socijalcev govoriti. Nastal je med jed- nimi in drugimi prepir in pretep, zaradi Cesar je policija razgnala shod. Na ulicah pa so se 8ocijalni demokratje pOßtavili po robu proti policiji in so začeli nanje metati kamenje. Redarji so potegnili sablje in so konečno razkropili demcn- strante. Ranjenih je bilo vse polno soc. demokratov. Angležl o ogerskl krlzl. Glede bodočnosti Avstro - Ogerske piše „Standard": „Kar se tiče pretrganja skapnosti ali celo personalne unije med Avstrijo in Ogersko, upamo, da se ne bo dal premotiti s tem, ker se je tak pre- vrat na severu Evrope z lahkoto izvršil. Švedska in Norveška sta relativno osamlje- ni ua polotoku, kamor se morejo zananji sovražniki približati le z ene strani, dočim se svet, ki ga vlada ceaar Fr. Jožes, rasteza od središča Evrope do hudournega Bal- kana. Ako postane Ogerska neodvisna, bi se Češka ne zadovoljila veČ, tvoriti samo del države. Izolirana nemška (?) Avstrija pa bi bila prisiljena, se priklo- piti Nemčiji. Kako stališče pa bi zavzela neodvisna Ogerska? Potisnila bi se za državo druge vrste ter bi se morala ali zadovoljiti s skromno eksistenco ali pa bi morala poseči po vojaškem pridobi- vanju s prelivanjem potokov krvi. Osla- bitev Ogerske pa bi bila nesreča za Evropo. Bolgar8ki knez Ferdinand. Kakor javljajo iz Sofije, je knez Ferdinand v petek po noči odpotoval na Ogersko, odkoder se poda v Pariz. Flnančnl položaj na Japonskem. Grof Okuma je povedal zdraženim trgovskim zbornicam, da so japonski dr- žavni dolgovi narasli do konca vojne na 2500 milijonoT jenov (12.500,000.000 kron), kar je treba plačevati na obrestih 150 milijonov jenov (750 milijonov kron), t. j. skoraj dvakrat toliko, kolikor so zna- šali državni dohodki pred vojno. Pred vojno je priSlo na osebo 4 jene davka, po vojni pa pride 12 jenov. Narodni dolg je znaäal pred vojno za oaebo 12 jenov, po vojni znaša 50 jenov. Domače in razne novice. Po$reb Xj. Prevzv. knezonadškofa Andreja Jordana. — Danes zjutraj se je vräil pogreb Nj. Prevzv. knezonadškofa Andreja Jordana ob velikanski udeležbi vseh siojev ljadstva z dežele in mesta. Pogreb je priöel ob prekrasnem vremenu ob 9. nri zjutraj in so ga naznanjali zvo- novi vseh mestnih cerkvä. Pogreb je vodil ob veliki azistenci drugih duhov- nikov ter ob navzočnosti Štirih škofov in dveh proätov prem. monsig. Flapp, äkof poreäki. Pogrebni sprevod se je vršil v tem le reda in sicer : 1. Moški tuk. mestne hiralnice. 2. Zavod mestnih deških sirot. 3. Dečki iz deželnega zavoda glahonemih. 4. Dečki privatnih šol, kakor „Š. Doma" itd. 5. Dečki mestnih šol. 6. G. kr. vadnica. 7. Delavska podporna društva. 8. G. kr. visja realka. 9. G. kr. višja gimnazija. 10. Razne moške bratovščine. 11. Razna katoliška družtva. 12. Družba sv. Vin- cencija Pavlanskega. 13. Mestna in vo- jaška godba. 14. Deško semeniače. 15. redovniki. 16. Pevci stolne carkve. 17. duhovačina. 18. profesorji bogoslovja in kapitelj. 19. Pontiilkant z veliko azi- stenco, ki je vodil sprevod. 21. Krsta, ka- tero je nosilo osem duhovnikov, ki so se vsako toliko menjavali. 22. Sorodniki vi- sokega pokojnika, pokojnikovo hišno osobjo in osobje nadškosijske pisarne. 23. Politična oblast, na čelu ji tržaški na- mestnik knez Holenlohe, kojemu so sledili cesarski komorniki 24. Deželni odbor, na čela mu namestnik dež. glavarja dr. Gregorčič. 25 Goriški župan z mest- nim stareäinstvom. 26. Zastopniki vojaške oblasti, uradniätvo sodne oblusti, državno pravdništvo, finančni in davčni uradniki, uradniki gozdnega urada, uradniki tuk. c. kr. kemicnega poskuäevaliäca, železniški uradniki, uradniki poštnega in brzojavnega urada, ravnatelji in profesorji c. kr. viäje realke, c. kr. višje gimnazije in ženskega učiteljišča, zaHtopniki odvetniäke zbor- nice, zastopniki zdravniäke zbornice, kupčijska zbornica s svojim predsednikom in uradniki, uradniki takajšnje zaBtav- Ijalnice in hranilnice, zastopniki kmetijske družbe, zastopniki tuk. lekarničarjev, meäcani, odposlanstva raznih druätev, voterani, družba kat. gospa, Marijina draätva, katol. družba äivilj, gojenke žen- skega učiteljišča, ženska meščanska äola, dfikliäke mestne sole, dekliäki zavodi „Šolskega Doma", deklice iz zavoda glu- honemih, sirote iz zavoda Gontavalle, zavod sv. Jožef* in usmiljene sestre. Sprevod se je pomikal po Travniku, potem po Raštelju do stolne cerkve. Do- epevši v stolno cerkev položili so krsto, katero so do tja nosili odkrito, na visoki kataldlc, okolo katerega je gorelo vse polno sveč. Ker se je bi o bati, da bi bili v cerkvi prevelika gnječa, ni bil do- voljen uhod v cerkev vsakemu, ampak priäli so v cerkev le udeleženci pogreba, seveda izvzemši äolske in druge zavode. Mašo zadušnico daroval je prem. poreäfci äkof dr. Flapp. Po maäi je bil govor, ka- terega je imel neki o. jezuit vitalijanskem jeziku in v katerem je opisal govornik življenje visokega pokojnika ter naäteval njegove zasluge za katoliäko cerkev in za duäevni blagor prebivalstva goriäke nadäkoiije. Po dokončanem govoru po- delili so vsi navzoöi äkofje po obstojeöem ritualu vsak bvojo absolucijo in to raon- signor Feraglio, škof iz Vičence, mon- ßignor dr. Mahnič, kržki škof, monsignor dr. Nagl, tržaški äkof, monsigtior dr. Je- glič, ljubljanaki äkof in konečno mon- signor dr. Flapp, poreäki äkof, ki je bil, kakor že omenjeno, tudi pontiükant. Navzoö je bil tudi novomeäki stolni proät monsignor dr. Elbert. Bilje peli so na koru bogoslovci pod vodstvom preč. g. dr. Tariao. Po dokončanih absolucijah so prenesli duhovniki pokrito krsto na pri- prost črn mrtvaški voz, ki je Öakal pred cerkvijo in v katerega so bili vpreženi ätirje konji. Potem pa se je sprevod v prejänjem redu pomikal po Magistratni ulici, po ulici Dogana in po Trzaäki cesti na staro pokopaliäce, kjer so položili krsto v tam nahajajočo se äkolijsko rakev. — Med pogrebom so bile skoro vse prodajalnice po mostu zaprte in z raznih hiä plapolale so črne zastave, posebno pa po ulicah, po katerih se je premikal sprevod. Po teh ulicah visele so tudi iz- pred oken skoro vseh hiä črne preproge. Ravno tako bila je tudi stolna cerkev preoblečena v črno. Mestne svetilke so bile prižg8ne in sicer povsod, koder se je premikal sprevod. Ljudstva pa je bilo z dežele in iz mesta po ulicah in po- sebno ob uhodu v pristran&ke ulice vse polno; posebno mnogo se ga je zbralo na 8tarem pokopaliäcu. Priznati moramo, da je vladal med sprevodom v vsakem pogledu izboren red in da ni bilo za- znamovati nobene nepriličnosti, kar äteje v zaslugo onim, ki so bili postavljeni z t to, da vzdržujejo red. Pogreba se je udeležila skoro vsa duhoväcina iz naäe nadäkofije in priälo je la dan v Gorico tudi mnogo duhov- nikov iz sesedne Videmske äkolije. Naäih duhovnikov ki so äli v koreteljnih v spre- vodu, našteli smq jih, brez kanonikov in škofov 230. Toliko v naglici o veli- öastnem pogreba. ' f Alojzij Kovačlč. — Kar je bilo že delj časa pričakovati, se je zgodilo v soboto zvečer. Ta dan je namreč pre- minul ob 9. nri zvečer previden s sveto- tajstvi za umirajoče sovodenjski vikar preö. g. Alojzij Kovačič v 31. leta svoje dobe po jako dolgi in mučni bo- lezni. Pokojni g. Kovaciö se je rodil dne 9. januvarja 1874 v vasi Sv. Tilih pri Komnu. Gimnazijo je dokončal v Trstu, potem pa vstopil v goriäko osrednje se- meniäße, kjer je bil v mašnika posvečen dne 14. julija 1897. Službovai je kot kaplan v Podbrdu, potem pa je priäel k nam v Gorico in sicer za kaplana k farni cerkvi sv. Ignasija, kjer je bil 5 let. Lansko leto pa je bil imenovan za vi- karja v Sovodnje, kamor je priäel dne 8. ok- tobra. Tje se je podal z namenom, da se mu zdravje zboljäa, kajti tam je služba lahka in zrak zdrav. Ali bolezen je bila že pregloboko vkoreninjena. — Pogreb se je vräil ob veliki udeležbi čč. duhovačine in občinstva včeraj ob 10. uri zjutraj. Sicer smo ravnokar vdobili o pokojniku in o pogrebu dopis iz Sovodenj, ki nam je pa za danaänjo ätevilko prekasno dosel. Po- kojniku svetila večna luč ! Iinenovaiije v ünancni stroki. — Davčna kontrolorja Simon R o c c o in Josip S u ä a n j sta imenovana davkarjema v IX. činovnem rszredu. Davčna pristava Oskar Sossich in Andrej Jugstaijie- novana davčnima kontrolorjema v X. či- novnem razreda. Davčni adjankt Karol Sgubin je imenovan davnim oficijalom v X. činovnem razredu, davčna prakti- kanta Bogoljub 0 r b a n i c h, Makso Per- kovič sta imenovana davčnima ad- junktoma v XI. činovnem razreda. Odllkovanja. — Gosar je podelil vitežki križ Fran Josipovega reda sve- tovalcu deželnega sodiača v Tratu g. Henriku Cazafuri in okrajnema sod- niku v Pazinu, g. Rihardu Pistotnigu. Namestnik državnega pravdnika g. Ivan Glarici je dobil naslov svetovalca de- želnega sodiäöa ; grantovničar Ivan Sor- raann v Trstu je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge s krono. Prcmcščenje. — Namesto fiaanö- nega svetnika g. Ernesta R o v i s a, vo- ditelja davčnega oddelka na tuk. okraj- nem glavarstvu, pride v Gorico finančni svetnik g. Josip L a cji. Za „Solski Dom" je prejelo uprav- ništv i „Gorice" : Berlot Anton, župnik vogerski ä saldo astanovnine 50 K; Abratn Josip, karat v Novakih 6 K; Klanjäcek Franc, kurat v Gor. Trebuäi 3 K; Valentinčič Ignac, župnik renäki 10 K; Forfolja, vikar na Ponikvah 2 K ; Rejec Jakob, župnik čepovanski 10 K ; Kos Simon, opajski 5 K; Meznaräiö Edvard, župnik Otlica-Dol 250 K; Remec Ivan, župnik v Škrbini 250 K. Predsedniätva so plačali dekan in kaplana v Gerknem 3 K ; Marija Podreka, rojena Kenda, iz Volč 10 K; Martin Cenčič v Št. Ferjanu 3 K 50 v. Srčna hvala ! Občnl zbor „Krojaške zadruge" v Gorici se je vršil v drugič dne 5. t. m. ob zadostni udeležbi. Sprejeli so se prečitani računi za preteklo npravno leto in aprejete tudi nekatere Bpremembe pravil, provzročene po razvoju zadruge same. V odbor in nadzorstvo so bili iz- voljeni prejšnji člani obeh zastopov. Kmetovalci, pozor! — „Goriška zveza gospodarskih zadrng in društev" nam poroča, da je zopet otvorila naro- čevanje na Tomaževo žlindro, kakor v lanßki jeseni. Člani „Gentralne posojilnice" morejo naročati pri ti po- sojilnici, člani ostalih posojilnic po deželi, katere so v zvezi z „Goriško zvezo1', pa doma pri svoji posojilnici. Zmešalo sc mu je. — V petek po noči je prišel na tuk. policijo neki mladenič. Pravijo, da je prišel iz Sv. Križa pri Ajdovačini. Bil je ves blaten ;n premočen. Ko so ga vprašali, kaj hoče, je rekel: Jaz sem bil potrjen za vojaka, a raje nego nastopim vojaško službo, preživim 20 let v zaporu in sem priäel v Gorico, da se varn t ta namen tukaj predstavim. Obsodili so me tadi na smrt, a jaz se smrti bojim in bi hotel večno živeti. Zato vas prosim, da mi izdate spričevalo nesmrtnosti. Na policiji so koj spoznali, da ae revežu meäa v glavi. Ker je bil ves blaten in moker, ponadili so ma drago suho obleko, o kateri ni hotel ničesar vedeti. Ker je mladeniČ tadi sploh slabo izgledal, nkazal je gosp. dvorni svetnik grof Attems, naj ma dajo čaao čaja, a rnludenič ni hotel tudi tega piti, češ, da ga hočejo zastrupiti. Ko- nečno spravili so ga v tuk. bolnišnico, da ga tam opazujejo. Kliče se baje Va- lentin Faganel. ZrušeDJe predorov na novi ka- ravanski železnici. — Nekateri listi ao priobčili rest, da Be je pri llruäici in pri Podbrda na Goriäkem zrušil predor na veliko daljavo in da se vsled tega otvo- ritev nove železnice zavleče za pol leta. Z Dunaja se iz kompetentnega vira po- jasnuje, du so te vesti popolnoma izmiš- ljene. Važeu sklep seje naöelstva gori- škega vinar8kega društva r Gorici dne 6. oktobra t. 1. : Kot društveni aradniki (kletarji) pri podružnicah se bodo spre- jemali v službo v prvi vrsti gojenci, ka- teri so dovTŠili kmetijsko solo. Ker je to v prid bodočnosti mar- sikaterega mladeniča gotovo velike važnosti, zato se tem potorn opozarjajo na ta važen sklep. „Trgovsko obrtno društvo za GoriŠko" naznanja, da bo imelo zadnji četrtek 26. oktobra 1905 od V/2 po- poludne v prostorih pri „Zlatem Jelenuk< svoj redni občni zbor s sledečim dnev- nim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo pregledo- valcev računov; 4. Proračun ; 5. Volitev treh pregledovaicev računov; 6. Določilo društvenine; 7. Določilo društvenega ča- sopisa; 8. Volitev predaednika in 6 od- bornikov; 9. Volitev zaupnikov; 10. Slu- čajnosti. K obilni adeležbi vabi 0 d b o r. Ogeuj. — Sinoči okolu 11. ure in pol je začelo goreti v skladišču krojaškega mojstra g. Martina Poveraja. Prvi so to opazili redarji, ti so pod vodstvom svo- jega nadzornika g. Janežiča hiteli na lice mesta ter so kmalu pogasili ogenj. Prišli so tudi ognjegasci, ko ni več go- relo. Ogenj ni napravil baje velike škode. Promet hranlliilce in posojllnicc v Kobaridu do 5. t. m. je bil ta-le: dohodkov K 272.179 04, posojil (etroškov) pa K 268.541-25. Skupnega prometa je bilo torej K 540.720 39. Tatvina. — V soboto popoludne ob treh urah je uradnik tržaške mestne plinarne zapuatil za nekaj čana svoj urad ter ga zaklenil s ključem. V urada pa je pustil tndl 1400 K denarja, ki je ibil namenjen za plačo delavcev. Ko se je čez aro potem vrnil v arad, naäel je istega odprtega, a 1400 K ni bilo reč j najti. — Nova odrcdba i>oštnc uprave. — Avstrijska poätna aprava je uvedla novo i uredbo, ki ima namen, da se ne zakas- nuje dostavljanje pisem in poštnih po- : šiljatev. Oi meseca oktobra naprej bodo namreč železniške pošte nadzorovali upravni aradniki. > Nove volitve v Trstu. — Nove volitve za tržaški deželni zbor in ob- : činski svet bodo baje v dragi polovici decembra ali početkorn januvarja. i Družba bv. Clrlla in Metoda v ; Ljiibljanl je imela dne 27. septembra I 1905 svojo 164. vodstveno sejo v druž- ; binih prostorih „Narodnega doma". — Pričetek ob 3. uri pop. — Navzočni: ; Tomo Zapan, prvomestnik, dr. I. M ; Hribar blagajnik, Luka Svetec podpred- \ sednik, dr. Ivan Sretina, Ivan Šubic in ' Anton Žlogar tajnik. — Svojo odsotnost • sta opravičila Ijnbljanski podžapan d*\ I Dragotin Bleiwais, vitez Trsteniški in ve- ; leposestnik dr. Pavel Tarner. Temeljito ; se je razpravljalo vpraäanje o namera- vani ljudski šoli v Št. Jakoba v Rožu. ¦ Sklenilo se je otvoriti paralelko v I. 1 razreda dražbine dekliške Sole pri Sv. Jakoba v Trstu, v kojo svrho se naja- mejo posebni prostori. Tadi se je skle- | nilo, da se čisti dobiček podružničnih ; ve8elic ne more vštevati za pokrovitelj- ' nino, ker bi to nasprotovalo smislu druž- j binih pravil (§ 4b). Na novo kreirano I drugo vrlnaričino meato na Savi se je | imenovala gdč. Ivanka Kasteliceva iz i Ljabljane; za tadi novo otvorjeni vrtec na Jesenicah pa gdč. Valentina Mally-jeva iz Tržiča. Potem, ko so se rešila se ne- katera upravna vpraäanja, postavilo se je na dnevni red prihodnje seje poročilo o ustanovitvi preskrbninskega zaklada za družbino posvetno učiteljstvo. Seja se je zaključila ob x}27. uri zvečer. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljabljani, 6. oktobra 1905. „Nada". — C. kr. dež. vlada za Kranjsko je razpisom z dne 16. junija t. 1. št. 7681 dovolila ustanovitev narodnega arečkalnega društva „Nadaa v Ljubljani in sicer v smislu določb § 16 ces. pa- tenta z dne 26. novembra 1852, drž. zak. at. 253. Mestni zastop Ijabljanski in kre- ditna banka v Ljabljani prevzacneta po društvenih pravilih določeno upravo, nad- zorstvo druätva in izvrševanje društve- nega namena. Srečkalno društvo „Nada" bi kapovalo srečke pri ljubljanski kre- ditni banki, jih pri banki deponiralo in bi imela tadi banka preskrbovati vse s tem zvezane manipulacije. Obö. svet ljubljanski je v svoji izredni seji dne 14. julija soglasno in ob navdašenem pri- trjevanju sklenil, da prevzame mestna občina ljubljanska upravo zaklada, ki je po § 10 pravil narodnega srečkalnega drušUa „Nada" namenjen za vseuöiliäöe v Ljabljani. Istotako je obč. svet sklenil, da prevzame občina tudi pravice, do- ločene jej v omenjenem paragrafa dru- štvenih pravil namreč: določiti, koliko se iz njega sme dovoliti vladi kot en- kratni prispevek za ustanovitev vseuöi- ližča. Vsa ostala svota pa Be ima pora- biti za uätanove dijakom slovenske in hrvatske narodnosti na vseaciliäöu v Ljubljani. Namen druätva je kupovati za doneske društvenikov take v Avatro- Ogerski dopaščene zadolžnice, ki se iz- žrebavajo s premijami ter razdeljavati morebitne dobitke. Draštvo jo osnovano, ko se vpiše vanj 1000 deležev po 1 K na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikokrat tisoö deležev je vpisanih. Ti odseki se zaznamujejo kot prvi, drugi itd. odsek ter se upravljajo vsak zase popolno ločeno tako, da adeležniki enega ne participirajo pri dobičku ali izgabi drazega odseka. Zadnji odsek sme šteti manje ko tisoč, vendar pa ne izpod petsto deležev. Draätvo začne svoje po- slovanje za vse odseke ob enem in sicer onega dne, kateri razglasi odbor v ljubljanskem uradnem listu in v sloven- skih dnevnikih. Trajanje društva je do- ločeno na pet let od dneva, katerega je začelo poslovati. Društvenik je vsakdo, kdor vpiäe vsaj jeden delež po 1 K na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset zaporednih mesocev. Mesečni doneski pa smejo plačati tudi za več mesecev ali za vso dobo skupaj. Društveni imetek je gotovina, ki se je nabrala po vplačanih deležih, obrestih ali dobitkih in pa na- kapljone ter ne še izžrebane prernijske zadolžnice odnosno upoätevane svote so- lastnik vsega društvenega imetka in ima pra/ico do koristi, izvirajočih iz njegove uprave te pripadajočih mu po določbah pravil. — Najmanjši izžrebani dobitki O3tanejo lastnina društva ; istotako vsi veČji do- bitki do se enkratnega zneska nakupnega kurza premijakih zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade j v enakih delih društvenikom dotičnega jj odseka in zaklada za slovensko-hrvatsko k V8eučilišče v Ljabljani. Ta zaklad upravlja mest. občina Ijabljanska. Do izteka petih let porabljali S3 bodo najmanjši dobitki in oi večjih svo- te do äe enkratüega zneska nakapnega karza premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med draštvenike dotiönega o 1- seka, ako znaša pripadajoča svota vsaj znesek 12.000 kron; v naaprotnem slu- čaju pa se plodonosno naloži ter raz- deli se le takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže imenovani znesek. — Ob^nl zbor „podpornega druätva za slovenske visokolce v Pragi" vräil ae bodo v sobolo dne 14. oktobra t 1. ob 7. uri zvečer v reatavraciji „Mercur" v Pragi. Novi poveljnik eskadre. — Na roesto pokojaega kontre-admirala Pie- truskega je imenovan poveljnikom es- kadre baron Leopold Jedina. t Prof. Frau Mani. — V četrtek je umrl v Tupnskem na Ilrvatskem pro- fesor Fran Marn. Pokojnik je bil Slo- venec in je prišel pred več desetletji na Hrvatsko. Marn je bil na zajjrebSki gim- naziji profesor nemškega, latinskega in gräkega jezika. Delaven je bil tadi na li- terarnem polja, izlasti na polju šolske literature. Dekla mill.jouarka. — Neka dekla v Kodanja je dobila nenadoma veliko zapuSčino v znesku treh milijonov kron. Loterijske številke. 7. oktobra. Dunaj ...... 89 69 82 51 23 Gradec......20 34 72 73 58 Razglas. To jesen se bodo oddajala na slov. odd. deželne kmetijske sole V Gorici kmetovalcem z Go- riškega cepljena sadna drevesca po naslednjih cenah: jablane, hruške, češplje in ringloti po 30 v, breskve po 40 v, orehi 2V2 in visoki po 30 v. Naročila na dopisnici je dop 0- slati vodstva do 15. novembra t. 1. Razdelitev se zvrsi v razmerju s številom drevesc in prosilcev. Svo- ječasno obvesti vodstvo vsakega na- ročnika z dopisnico, kedaj naj pride po drevesca in koliko jih dobi od vsake vrste. Na prodaj ima tudi kakih 20 tisoč bilf Portalis in Monticola sto po 2 kroni, nekaj cepljenih trt kar- meneta, gros vidoura, refoška in j grganije po 20 vin. in divjih kosta- ! njev po 40 vin. R5S*^^BB9^I Zahvala. Prebritko zadeti vsied smrti prerano umrlega našega nepo- zabnega in preljubljenega sina oziroma bratranca preč. gospoda vikarja v Sovodnjah, izrekamo tem potom najiskrenejso zahvalo vsem onirn, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, preč. g. dekanu Jos. Pavletiču za vodstvo pogreba, preč. g. župniku Got. Pavletiču za ginljiv in pokojnika slaveč govor, prebl. g. županu baronu L. Bianchiju in starešinstvu, upravitelju gospodarskega sveta g. Angela Trojer, blag. g. okr. šol. nadzorniku Fr. Finšger, učitelj- skemu osobju in veteranskemu drnštvu. Iskreno zahvalo smo dolžni sovodenjsko-rubinskemu pevskemu zboru, ki je s svojim ginlji- vim in v srce segajočim petjem poveličeval žalostno slavnost. Enako se zahvaljujemo darovateljem vencev. Bog vsem povrni! Sovodnje, 10. septembra 1905. Žalujoči ostali. K^tiJ _J Kf^OJAŠK^ Z*** LIZ >r* « Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. 5bnnn in Se veg 8e Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji fšče osebe obojega spola s pletanjem na naSih strojili. Priprosto in hitro domače delo za celo leto. — Posebne izobrazbe MHm ^^' ni treba. Oddaljenost ne ^^^Ä--m škodi; delo da tvrdka. Turdka za dome delo s pletalnimi sfroji Ttios. H. Nhittich I Com. PRAGA Petenko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13-433. „Centralna posojilnica registroUsna zadruga 9 Gorici, ulica Ustturini hiš. štev. 9. PoBOJuj«* svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%Q\Q1 na vknjižbo pa po 5°|0 z ij8o|o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespreinenjena. Ferratin in i Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sostavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuJe tek in sboljšuje prebavo. Nenavaäni vspehi. DobiSB o Icharnah C. F. Boehringep und Söhne Mannheim - Haldhof. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma" - ]. [pistofoletti w lekarnar v Gorici na Travniku, ' trshino štohfi- žBuo jctrno olje sreasTi/o proti f prsni bolezni in ^ telesni slabosti f Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bole K 2*- Trskino zeleznato jetrno olje Rabu toga olja jc sosobno priporoč- ljiva otrokom in dockoin, ki so norvozni in nežne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. S tern oljem o/.dravijo v kratkem casu in z golovostjo vse kostne bolezni, žlozni otoki, golše, inalokrvnost itd. itd. (Jena em stefclenlci je l .Jt 40 vm. Opumba. Oljo, kalercga narocam direklno iz Norvegije, prc- išče so veilno v mojein koinifinom laborat.oriju predno so napolnijo slokleiiicc. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem gledo čistoto in stalne sj^osobnosti za zdravljcnje. Wk Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa f ¦^^^¦^^ najb(»l,jši i)rii)omoč«k pri /dravljeuju s W trHkiuim oljem ^ Steklenica stane I K 60 win. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. •' Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kroiio nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže a potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! * Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno kröno üagradei ' Samo enkrat ,...„ naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,! llepsega in kakovosti primerno cenega blaga,! fkakor se tu dobi. " l Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za pomladansko in poletno se- zoiio v nedosegijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadruga z ompjenim jamstvom ima v svojih bog-atih zalogah in prodaja mmjaiajajamja naravna in - - pristnavina- iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahteyo. uene so zmrne, postrežba toöna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22.