DAN ODPRTIH VRAT UCENCI OŠ RADA ROBICA IZ LIMBUŠA V NARODNI UNIVERZITETNI KNJIŽNICI V LJUBLJANI V okviru letošnje akcije Odprimo vrata kulturi na dan Prešernovega rojstva se je vodstvo NUK-a v Ljubljani odlocilo, da odpre "svoja vrata" in omogoci približno dvema razredoma slovenskih osnovnošolcev ogled njihove bogate zbirke. Ta cast je doletela ucence in ucenke naše osnovne šole Rada Robica iz Limbuša, ki je kot prva zacela izvajati izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje. To je bil tudi eden od razlogov, da se odpravimo na kulturno obarvan izlet v našo prestolnico. Kar težko smo docakali 3.december – dan našega odhoda. Ucenci so se sprva veselili iz dveh razlogov. Da jim odpade pouk in da vidijo našo nacionalko, o kateri so se sicer ucili pri predmetu Informcijsko opismenjevanje. Verjetno pa takrat še slutili niso, da jih caka doživetje, ki ga bodo še dolgo pomnili. Avtobus s prijaznim šoferjem nas je pricakal pred šolo. Pot v Ljubljano sama po sebi ni bila sicer nic posebnega, a ce je na avtobusu sedemintrideset nadobudnih ucencev starih trinajst, štirinajst let, zna biti takšno potovanje vedno zanimivo in zabavno. Že cez cas smo bili na zvezi z novinarko Radia Maribor. Na vprašanja je odgovarjal naš ravnatelj g. Rado Wutej, ki je bil z nami. Takrat še slutili nismo v kakšnem središcu pozornosti bomo ves ta dan. Prihod v Ljubljano. Od Wegove do Turjaške ulice pretegnemo od vožnje utrujene ude in že smo pred mogocno Plecnikovo stavbo, ki je že s svojo fasado in znacilnim portalom nekaj posebnega. Vhodno stebrišcno stopnišce z napisom DOBRODOŠLI. Novinarji. Fotografi. Intervjuji. Prave medijske zvezde smo! In sedaj resnejši del dneva. Pozdravni govor ga. Fabjancic in zatem ogled naše nacionalke v dveh skupinah pod strokovnim vodstvom predanih delavcev NUK-a. Seznanitev z zgodovino knjižnice in stavbe v kateri se nahaja, ogled rokopisne, glasbene, kartografske, slikovne zbirke. Kje vse hrani knjižnica številcno knjižno gradivo, približno zacutimo v skladišcu knjig. Ljudje v belih rokavicah, zvesti svojemu delu, skrbijo za neprecenljive zaklade naše kulturne dedišcine. Lepo jih je spoznati in se pogovoriti z njimi. Ogled informacijskega centra, sodobno opremljenega in dostopnega. Za trenutek korak v tišino. Mogocna citalnica, svojevrsten del zgradbe z vso svojo velicino, ki caka na prenovo. V njej vlada red in svojstven svet, ki ga zacutimo, ko stopimo vanjo. In ravno v tem prostoru fotografiranje za jutrišnjo naslovnico Vecera. Vau! Kjerkoli hodimo nas spremlja Plecnikov duh, njegova arhitektura, ki nas je že pri vstopu obdala z vso svojo velicino. Prepletanje kamnitih stebrov s kombinacijo lesa je svojevrstna arhitektura. Duh velicastnega in enkratnega so zacutili tudi ucenci, ki so disciplinirano prehajali med hodniki in nadstropji. Prepletanje starega in novega, ki se vklaplja v prostor, kateremu osnovni namen je dal Plecnik. Duh sodobnega nam pricara racunalniška ucilnica v kletnih prostorih. Oprema iz beljenega javorjevega lesa, kjer se izvajajo izobraževalni programi in kjer prisluhnemo kratkemu predavanju o restavriranju gradiva. Po dveurnem ogledu že kar malce utrujeni sedimo v kletnem NUKcafeju, tešimo svoje lacne želodcke s picami in sokovi, ki nas že cakajo na mizicah. Nekateri ugotavljajo, da so ljubljanske pice boljše od mariborskih, nekateri pac trdijo drugace. Vsi pa smo enotnega mnenja, da se imamo lepo in da so nas lepo pogostili. Ko se okrepcamo, se spet povzpnemo v osrednjo dvorano, kjer nas pozdravi ga. direktorica. Temperaturo dvigne prihod Adija Smolarja. Nekateri vidijo Adija prvic tako blizu in za njih je poleg vsega ostalega najvecje doživetje dneva. Adi prepeva, mi prepevamo z njim. Z veseljem prisluhnemo njegovim duhovitim in tudi poucnim komentarjem. Prihod plesalcev Plesne šole Bolero. Akrobatski rock and roll, show dance in hip hop. Pa ni ostalo samo pri obcudovanju plesalcev posameznih panog, sami se spoprimemo s plesnimi koraki in zaplešemo v ritmu popularnega hip hopa. Praznik je, plešemo v Narodni in univerzitetni knjižnici! Seveda je vsega lepega hitro konec. Cas slovesa. Zahvala našega gospoda ravnatelja, ki ni skrival navdušenja nad še eno lepo, bogato izkušnjo, ki jo je ta dan delil s svojimi ucenci in sodelavci. In še dragoceno knjižno darilo naši šolski knjižnici, ki je postala bogatejša za šestdeset zanimivih in poucnih knjig. In darilna vrecka za vsakega ucenca s sladko vsebino… Prepolni lepih vtisov smo se še zadnjic ozrli na svetišce nacionalne kulture, svetišce naroda, katerega del smo ta dan bili tudi mi. Na poti domov smo ujeli še svoje glasove na Valu 202, ucenci pa so se z veseljem lotili vsebine vrecke, ki je skrivala sladke dobrote… Naslednji dan smo svoja doživetja posredovali tudi drugim ucencem in uciteljem, gospod ravnatelj pa je še isti dan napisal zahvalo v imenu vseh nas. Delcek njegovega sestavka si bom izposodila… Bilo je doživetje, ki ga ne bomo pozabili… Zacutili smo, da ste v svoja razmišljanja vtkali veliko ljubezni, energije, predvsem pa dobre volje. Skušali ste nas navdušiti za tiste stvari, ki plemenitilo vaše poklicne želje in potrebe. Prav zaradi te vaše predanosti delu, smo uživali tudi mi. Najlepša hvala za ves vaš trud… Najlepša hvala za nas, brez pretiravanja, izjemno knjižno darilo, paket je skrival prekrasna presenecenja… Ne recemo zastonj, da je rojstni dan najlepši praznik… Hvaležni smo Prešernu, hvaležni smo Narodni in univerzitetni knjižnici… Ce boste kdaj razmišljali o hvaležnih ljudeh, jih najdete na našem naslovu… Darja Lašic, knjižnicarka in uciteljica izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje OŠ Rada Robica Limbuš ZBDS CLANI DB CELJE NA OBISKU V MOZIRSKI KNJIŽNICI Lansko srecanje clanov Društva bibliotekarjev Celje je po osmih letih ponovno potekalo v organizaciji Zavoda za kulturo Mozirje, katerega najpomembnejša enota je vsekakor Obcinska maticna knjižnica Mozirje. Vsakoletno regijsko srecanje vedno z zanimanjem pricakujemo, saj se v osmih letih mnogo spremeni, še posebej, ce so knjižnicarji in vodstvo knjižnice dovzetni za novosti v razvoju stroke, ustanovitelj in hkrati financer pa ima za to posluh. Z velikim veseljem smo si tokrat ogledali vse pridobitve mozirske knjižnice, kjer smo se tocno opoldne zbrali clani celjskega bibliotekarskega društva. Srecanja so se udeležili tudi župan obcine Mozirje, direktor Zavoda za kulturo in lokalni zgodovinar in zbiratelj Aleksander Videcnik, ki nam je prijazno pokazal svojo zbirko, locirano v prostorih knjižnice. Knjižnica Mozirje s petimi enotami in dvema izposojevališcema pokriva po novem zakonu o lokalni samoupravi poleg mozirske še pet obcin: Luce, Ljubno, Solcava, Nazarje in Gornji grad. Zacetki strokovno organiziranega in vodenega knjižnicarstva v Zgornji Savinjski dolini segajo v leto 1973. Ustanovitelj Obcinske maticne knjižnice je bila Kulturna skupnost Mozirje, zahtevno nalogo pa je odlicno opravila Ana Lamut, ki je še sedaj vodja knjižnice, kjer so trenutno 4 zaposleni. S pomocjo Republiške maticne službe so izrazito nerazvito knjižnicarsko dejavnost Zgornje Savinjske doline pripeljali na visoko raven, vendar standardov, ki veljajo za knjižnice splošnoizobraževalnega tipa, še vedno ne dosegajo na podrocjih rasti in nabave knjižnicnega fonda, prostorske kapacitete, števila zaposlenega strokovnega kadra. Obcinsko okolje je bilo vsa leta, z nekaterimi izjemami seveda, dokaj naklonjeno razvoju knjižnicarstva kot prednostne dejavnosti znotraj kulture. Rezultat tega je, da je po vsej Zgornji Savinjski dolini urejena mreža izposojevališc, da je v knjižnico vclanjenih okoli 30 % vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline, da šteje knjižnicni fond preko 52.000 enot, in še bi lahko naštevali. Zelo so zadovoljni z obiskom in z izposojo, ki vztrajno narašcata, še posebej opazno sedaj, ko je knjižnica avtomatizirana in polnopravna clanica sistema COBISS. Še posebej bodo zadovoljni, ko (ce) bodo lahko racunalniško opremili izposojne enote v vseh petih obcinah Zgornje Savinjske doline. Upajo, da bo novi zakon o knjižnicarstvu uredil tudi probleme financiranja. V knjižnici redno prirejajo srecanja z našimi kulturnimi ustvarjalci in razlicna predavanja za širši krog bralcev. Zelo so zadovoljni z obiskom dejavnosti za otroke, predvsem so odlicno obiskane ure pravljic, ki se jih obicajno udeleži okrog 25 otrok. Po koncanem strokovnem delu srecanju in okrepcilu, smo postali vedoželjni turisti, se zapodili na avtobus in naravnost v Logarsko dolino. Oblaki so nas malo strašili, kaj vec hudega pa ni bilo. Res smo se malce prestrašili tudi razdejane ceste, tokrat ne zaradi Savinje, ampak zaradi gradbenih del, vendar pa smo kljub vsemu srecno prevozili tistih nekaj deset kilometrov do vstopa v krajinski park, kjer nas je že cakal lokalni vodic po Logarski dolini. Priceli smo pri kapelici Kristusa Kralja na Logu in koncali, že skoraj v mraku, pri slapu Rinka, vmes pa še slap Palenk, pa multivizija v hotelu Plesnik, pa sprehod po gozdni ucni poti z ogledom olcarske in oglarske bajte, pa … Na poti po Logarski dolini se seveda nismo ustavili prav na vseh 14 tockah, ki jih predvideva obisk doline z vodnikom, kljub temu pa smo izvedeli marsikaj o ledeniški dolini, življenju gozdarjev in oglarjev, gozdu, divjadi, ter drugih naravnih zanimivostih. Tako smo koncali še z enim prijetnim srecanjem, ki je bilo namenjeno tako strokovni kot družabni naravi knjižnicarjev. Hvala, dragi kolegi, na obisk v Mozirje še pridemo! Slavica Hrastnik, DB Celje SPLOŠNE KNJIŽNICE IN VENDAR SE PREMIKA… Ne doseganje prostorskih normativov je bolj ali manj znacilnost slovenskih splošnih knjižnic. Pridobivanje prostorskih zmogljivosti je potreben pogoj, tako za izvajanje knjižnicne dejavnosti, kot tudi za zagotavljanje možnosti za razvoj. Tudi v Knjižnici Prežihov Voranc si tako in drugace prizadevamo reševati prostorske stiske. Že nekaj let se "vlecejo" postopki za izgradnjo prepotrebnega prizidka k osrednji knjižnici na Vicu. Pa kljub temu se premika… Vrsti prireditev, ki so se zvrstile ob Svetovnem dnevu knjige, se je z odprtjem novega izposojevališca pridružila tudi Knjižnica Prežihov Voranc. Ob podpori Mestne obcine Ljubljana, ki je financno omogocila realizacijo tega projekta, je Knjižnica svojim sedanjim in bodocim bralcem odprla vrata nove enote na Vicu, v naselju Grba. Enoto je s poznavalskim nagovorom ter s simbolicnim rezom otvoritvenega traku odprla predstavnica Mestne Obcine Ljubljana, ga. Nelida Nemec, ki je med drugim tudi poudarila, da Knjižnica Prežihov Voranc na ta nacin uresnicuje svojo razvojno strategijo in se vse bolj utrjuje kot bralcem prijazna in dostopna knjižnica. Knjižnica ji je ob tej priložnosti izrocila tudi castno clansko izkaznico. Pridobitev Knjižnice Prežihov Voranc je plod dolgoletnih prizadevanj, da bi se uredil problem enote Kozarje, ki za izposojo ni bila vec ustrezna, saj prostorska utesnjenost ni zagotavljala pravih pogojev ne za osnovno ponudbo storitev ne za nadaljnji razvoj knjižnicne dejavnosti. S pridobitvijo prenovljenega, svetlega in sodobno opremljenega prostora, pa lahko enota Grba svojim uporabnikom ponudi prost in sprošcen dostop do želenega knjižnicnega gradiva in informacij. Posebna skrb v novi enoti pa bodo najmlajši bralci, ki jim bodo prijazni knjižnicarji sproti zbirali najkvalitetnejše knjižno gradivo in tudi igrace. Najvecja želja knjižnicnih delavcev je, da bi se knjižnica Grba v novem okolju razvila v njegov nepogrešljiv del in da bo tvorno prispevala h kulturnem utripu. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi vsem stanovskim kolegom in kolegicam, ki ste ob veselem dogodku izrazili najlepše želje, še posebej se zahvaljujem državni maticni službi za knjižnicarstvo. Ljubljanskim splošnim knjižnicam, Slovanski knjižnici, Mariborski knjižnici in Knjižnici Sežana pa se iskreno zahvaljujem, ker so naš dogodek pocastili s svojo prisotnostjo. Milena Pinter, Knjižnica Prežihov Voranc MESTNA KNJIŽNICA PIRAN - BIBLIOTECA CIVICA DI PIRANO, SPLOŠNA KNJIŽNICA NA DVOJEZICNEM OBMOCJU Mestna knjižnica Piran - Biblioteca civica di Pirano je edina splošna knjižnica na obmocju piranske obcine, ki ima 17.381 prebivalcev. Za piransko obcino je tako kot za vso Istro znacilna veckulturnost, ki je zgodovinsko pogojena in na vsakem koraku vtkana v vsakdanje življenje. Poleg Slovencev živi tu avtohtona narodna skupnost Italijanov. Zato je piranska obcina kot vse obcine na obmocju Slovenske Istre dvojezicna obcina. To pomeni, da se oba jezika, slovenski in italijanski, enakopravno uporabljata, da je obvezen pouk italijanskega jezika za pripadnike vecinskega naroda, za ucence v šolah z italijanskim ucnim jezikom pa pouk slovenskega jezika, da je znanje italijanšcine obvezno za zaposlene v javnih službah in da so vsi javni napisi, listine in dokumenti napisani v obeh jezikih. Velik je tudi delež priseljenega prebivalstva drugih narodov, predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, stalno in obcasno pa tu prebivajo še mnogi drugi, saj je to izrazito turisticno in obmejno obmocje. Obcina na kopnem in na morju meji na Republiko Hrvaško, blizu pa je tudi meja z Italijo. V poletnih mesecih se v obcini, še posebej v Piranu in Portorožu število prebivalcev podvoji. Turisti, ki radi zahajajo k nam zaradi naših znacilnosti, prinašajo s seboj tudi razlicne kulturne vplive iz svojega okolja. Teh posebnosti okolja se zavedamo tudi v Mestni knjižnici Piran. Pri oblikovanju zbirk in storitev, ob upoštevanju strokovnih smernic in razvoja knjižnicarske stroke, sledimo tudi dogajanjem in razvojnim trendom v lokalni skupnosti ter upoštevamo geografske, gospodarske in demografske znacilnosti. Splošna knjižnica na dvojezicnem obmocju pridobiva in predstavlja tudi knjižnicno gradivo avtohtone narodne skupnosti in posluje dvojezicno. Vse tri splošne knjižnice obalnih obcin imamo dejavnost za pripadnike italijanske narodnosti opredeljeno tudi v svojih statutih, v svetih naših knjižnic pa sodelujejo tudi njihovi predstavniki. Dejavnosti s katerimi uresnicujemo poslanstvo knjižnice na dvojezicnem obmocju se enakopravno prepletajo in dopolnjujejo z dejavnostmi za vse naše bralce. Za krajši prikaz jih lahko razdelimo v 2 vecja sklopa: - nabava in obdelava gradiva v italijanskem jeziku - akcije s katerimi širimo in razvijamo bralno kulturo in uporabo knjižnice. Piranska knjižnica ima v svoji zbirki knjige v italijanskem jeziku že od svoje ustanovitve leta 1956 dalje, saj ji je takrat pripadel del gradiva Bibliotece civice, ki je na tem obmocju delovala pred dolocitvijo mej po drugi svetovni vojni. Knjižnica ves cas svojega delovanja nadaljuje z rednim pridobivanjem, obdelavo, promocijo in izposojo gradiva v italijanskem jeziku. Tudi pri dopolnjevanju naše zbirke s knjižnicnim gradivom v italijanskem jeziku, upoštevamo lokalne znacilnosti in potrebe, beležimo tudi želje bralcev po literaturi v italijanskem jeziku in jih skušamo uresniciti. Nakup gradiva in izbor primeren za naše okolje izvajamo skupaj z bibliotekarko Amalio Petronio, ki je zaposlena v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper. Kot referentka za italijaniko skrbi za koordinirano nabavo gradiva in za povezovanje vse knjižnicne dejavnosti za manjšino v dvojezicnih obcinah. Pomaga nam s strokovnimi nasveti, poznavanjem italijanske književnosti in italijanskega knjižnega trga. Nabavljamo gradivo v klasicni in elektronski obliki, za odrasle in otroke, leposlovje in strokovno literaturo ter periodiko. Gradivo obdelamo in postavimo na police v prosti pristop. V naši knjižnici strokovne knjige v italijanšcini že desetletja stojijo na istih policah kot slovenske, leposlovne pa so locene, ker smo knjižnicarji menili, da je za izbiranje leposlovja v prostem pristopu to primerneje. Vsekakor bi bilo to dobro povprašati tudi bralce. Poudariti velja, da je to gradivo, ki ga uporabljajo vsi uporabniki knjižnice ne glede na narodno pripadnost, saj prebivalci na dvojezicnih obmocjih bolj ali manj vsi obvladajo oba jezika. Med tako pridobljenimi knjigami je veliko uspešnic in kvalitetnih strokovnih del tako italijanskih avtorjev kot prevodov iz drugih svetovnih jezikov, ki jih na slovenskem knjižnem trgu ne bomo docakali. Tu so tudi dela, ki so jih napisali predstavniki manjšine, dela slovenskih avtorjev, ki so prevedena v italijanšcino in mnoge strokovne knjige lokalnega in širšega pomena. Med akcije za razvijanje bralne kulture v knjižnicah sodijo npr: tematske in priložnostne razstave, literarni veceri, predstavitve knjig, pogovori z ustvarjalci, strokovna predavanja, knjižna in knjižnicna vzgoja, ure pravljic, reševanje knjižnega kviza in še kaj bi se našlo. Kot knjižnica v dvojezicnem okolju vabimo na literarna srecanja ustvarjalce obeh narodnosti tako iz Slovenije kot iz zamejstva. Pri knjižnih razstavah vedno predstavimo tudi gradivo v italijanskem jeziku, ki ga imamo o razstavljeni temi. Razstave pripravljamo tudi ob pomembnih obletnicah italijanskih književnikov in literarnih nagradah za italijansko leposlovje. Leposlovno in strokovno literaturo uporabljamo pri bibliopedagoškem delu in za primerjavo našega strokovnega dela z delom v italijanskih knjižnicah. Na željo Skupnosti Italijanov jim redno pošiljamo sezname vseh novosti v italijanskem jeziku, ki jih pridobi naša knjižnica. Ob 40-letnici delovanja piranske knjižnice smo izdali dvojezicno leposlovno slikanico Bronasti violinist - Il violinista di bronzo avtorice Zlate Jurin in ilustratorke Sandre Kump. Posvecena je znamenitemu, v Piranu rojenemu violinistu, Giuseppeju Tartiniju, ki so mu leta 1896 mešcani Pirana postavili bronasti kip, delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Tudi nekatere naše prireditve potekajo dvojezicno. Omenim naj le prireditev novembra letos, ko smo skupaj z Italijansko skupnostjo Giuseppe Tartini iz Pirana pripravili srecanje z literarnim zgodovinarjem dr. Zoltanom Janom ob izidu njegovih dveh novih knjig, Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945 in Cankar, Kosovel in Ljubka Šorli pri Italijanih, ki ju je letos izdala založba Rokus v sodelovanju s Slavisticnim društvom Slovenije. Prireditev je potekala v Tartinijevi hiši kjer je sedež Skupnosti Italijanov. Voditelj srecanja Ciril Zlobec pa jo je izpeljal dvojezicno v smislu razumevanja brez prevajanja. Prav tako je dvojezicno potekala akcija Poti branja na dvojezicnem obmocju, ki smo jo na pobudo oddelka za italijaniko v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper izvajale splošne knjižnice skupaj v sodelovanju z nekaterimi šolskimi knjižnicami. Bralci so mnenja in misli o romanu z naslovom Isabel, ki so ga prebrali v italijanskem prevodu, napisali v slovenšcini ali italijanšcini. Pri tej akciji pravzaprav ne moremo vec govoriti le o dvojezicnosti, primernejši izraz je veckulturnost, saj se zgodba prevedena v italijanšcino dogaja v Braziliji, napisala jo je švedska pisateljica Mecka Lind, brali pa so jo mladostniki in odrasli slovenske, italijanske in verjetno še kakšne narodnosti. Z vkljucevanjem gradiva v italijanskem jeziku v našo zbirko združujemo vec elementov, ki so v prid našim bralcem: pripadnikom italijanske narodne skupnosti nudimo možnost branja v njihovem jeziku, dopolnjujemo lokalno pomembno domoznansko in pomorsko gradivo s strokovnimi publikacijami, ki jih v slovenskem jeziku ni in nenazadnje pridobivamo tudi leposlovno in poljudnoznanstveno gradivo, ki ga želijo in potrebujejo naši bralci in zaradi majhnega knjižnega trga ni prevedeno v slovenšcino. Tako oblikujemo sodobno in casu primerno knjižnicno zbirko, ki jo naše okolje potrebuje. Istocasno izpolnjujemo vlogo kulturne institucije v veckulturnem okolju in uresnicujemo nacela UNESCA. Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran SRECANJA OB DNEVU SLOVENSKE KNJIGE V MESTNI KNJIŽNICI "IVAN GORAN KOVACIC" V KARLOVCU - OSREDNJI KNJIŽNICI SLOVENCEV NA HRVAŠKEM Ugotavljam, kako dalec je že od tistega hladnega, a soncnega lanskega šestnajstega novembra, ki smo ga predstavniki novomeške Knjižnice Mirana Jarca prijetno preživeli v Mestni knjižnici "Ivan Goran Kovacic" v Karlovcu. To je bil eden slavnostnih trenutkov, dan slovenske knjige, ki ga že vrsto let praznujejo v karlovški Mestni knjižnici, tudi osrednji knjižnici za Slovence na Hrvaškem. Spomnim se tudi predlanskoletnega dne slovenske knjige v Karlovcu, ko je bil osrednji gost, znan slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, publicist; akademik Ciril Zlobec. Ob tej priliki smo predstavili njegovo pesniško zbirko Samo ta dan imam, ki je že doživela dve izdaji in za katero je tudi prejel Veronikino nagrado. Ko sem predstavljala njegovo delo, sem ga poskušala zaobjeti cim bolj celovito, tako njegovo poezijo kot prozo in esejistiko, predstavila sem ga tudi kot izvrstnega prevajalca iz italijanšcine (prevajal je Danteja, Leopardija, Montaleja, Quasimoda, Unagretija, Carduccia, Spagnolettija, Moravijo, Malaparteja), iz hrvašcine (prevajal je Slavka Mihalica, Milivoja Slaviceka) ter iz srbšcine (prevajal je Oskarja Davica, Vaska Popo, Miro Aleckovic). Ciril Zlobec je bil vec kot trideset let glavni in odgovorni urednik osrednje slovenske literarne revije Sodobnost, uredil je tudi številne izbore in antologije, npr. antologijo hrvaške poezije, antologijo srbske poezije, sodobno italijansko liriko. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, osemnajst njegovih del je izšlo v tujih prevodih, od teh petnajst knjig poezije, dva romana in knjiga esejev. Predvsem pa je Ciril Zlobec pesnik, avtor dvajsetih pesniških zbirk in tudi eden najbolj priljubljenih in branih slovenskih sodobnih pesnikov. Ko smo prisluhnili njegovemu literarnemu nastopu, so se dejansko potrdile besede pesnika Iva Svetine, ki je v svojem spremnem eseju Ljubezen in pesem spregovoril o pesniku Cirilu Zlobcu, ki "že vsaj zadnjih trideset let piše pesmi, ki govore o njegovi zrelosti, modrosti, izkušenosti in preizkušanosti, a hkrati tudi o pesniški vešcini, ki se kaže še zlasti v pesnikovem odnosu do jezika, ko njegova pesem (iz zbirke v zbirko postaja vse bolj uravnotežena, harmonicna, prepojena z vonjem miru, spokoja in "zbotanosti" s svetom, a kljub temu je še vedno živa, celo ekstaticna, kar pomeni prežeta s posebnim erotizmom, ki ni le ljubezen do ljubljene žene, ampak tudi do pesnikovega rojstnega kraja (Ponikev) in pokrajine (Krasa) in nenazadnje tudi do vsakdanjega življenja, ki se zdi vcasih, ce ne celo vse pogosteje popolnoma nezanimivo, dolgocasno in pusto in prazno." In prav "tisto" se je zgodilo, da je zasijala svetloba in se nas je dotaknila moc njegove lirike s posebno subtilnostjo in cistostjo, odprlo se nam je samo domovanje njegovega pesniškega glasu. In kakšno je bilo lanskoletno doživetje? Zacelo se je že ob 12. uri, ko je bil predviden pogovor s predstavniki slovenskih društev. Žal so se ga udeležili samo predstavniki Slovenskega doma iz Zagreba, predstavnik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, prisoten je bil tudi gospod Stanislav Sikošek s slovenskega veleposlaništva iz Zagreba in gospa Slavica Kavicky z Ministrstva za kulturo mesta Karlovac. Poleg direktorice Knjižnice Mirana Jarca Andreje Plenicar, se je slavnosti v karlovški Mestni knjižnici udeležil tudi novomeški župan dr. med. Anton Starc. Po koncanih neformalnih pogovorih so predstavniki hrvaške televizije posneli nekaj naših izjav in intervjujev za oddajo Prizma na prvemu programu HTV, ki predstavlja manjšine na Hrvaškem. Sledilo je odprtje razstave slovenskih knjig, ki jih v okviru projekta Knjižnice Mirana Jarca financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Za nakazana sredstva Ministrstva za kulturo RS nam je letos uspelo kupiti le 88 novih slovenskih knjig. 23. aprila letos jih je novomeški župan dr. Anton Starc na svecanosti v pocastitev svetovnega in slovenskega dneva knjige, ki je potekala v novomeški Knjižnici Mirana Jarca, slavnostno izrocil direktorici karlovške knjižnice gospe Nadi Eleta. Po ogledu razstave je sledil literarni nastop avtoric iz Slovenije, in sicer pisateljice Barice Smole in pesnice Jadranke Matic-Zupancic. Avtorici sva predstavili druga drugo. Barica Smole prihaja iz Trebnjega, je zelo zanimiva pisateljica, ki je do zdaj napisala že nekaj knjig, leta 1996 je dokoncala Jurcicevo povest iz viteških casov Janez Gremcic, leta 1997 je izdala knjigo kratke proze Katarina, leta 1999 pa knjigo Spolitika, skupaj s Vido Mokrin-Pauer in Milanom Šeljem. Letos pa je izšla njena knjiga kratke proze Igra za deset prstov. V literarnem prostoru se je Barica uveljavila že leta 1990, ko se je zacela udeleževati številnih literarnih natecajev literarnih revij, radia in založb ter bila mnogokrat nagrajena. Barica Smole je izvrsna pripovedovalka. Kot je ugotovila Helga Glušic, zlasti za Baricino zadnjo knjigo, avtorica "ne prepricuje le z domislenostjo in igrivimi asociacijami, ampak predvsem s cutno in custveno obcutljivostjo in s tem tudi z bivanjsko negotovostjo, osnovnim obcutjem njenih literarnih likov oziroma obrisov oseb, ki so predmet njenega literarnega opazovanja". In kako je pisateljica Barica Smole predstavila pesnico Jadranko Matic Zupancic? Jadranka je Novomešcanka. Je tudi Karlovcanka, ki je koncala osnovno in srednjo šolo v Karlovcu, diplomirala pa na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Od leta 1974 živi in dela v Novem mestu, v tamkajšnji Knjižnici Mirana Jarca. Pravzaprav je dvojezicna pesnica, piše in objavlja v maternem hrvaškem in v slovenskem jeziku. Leta 1987 je izšla zbirka njenih hrvaških pesmi Jezik u nastajanju, leta 1995 zbirka njenih hrvaško-slovenskih pesmi s prevodi v slovenšcino in v hrvašcino, letos pa zbirka slovenskih pesmi Zasuti ocean. Avtorica se ukvarja tudi s prevajanjem slovenskih pesnikov v hrvašcino. V sprošcenem dialogu smo lahko pokukali v njune pisateljske delavnice, veliko smo lahko izvedeli o njunih poetikah, o ženskem ustvarjanju, odnosu do jezika, pomenu prevajanja, koreninah (Jadrankina stara mama je Slovenka in je ona tista, ki je vrnila rod), literarnih nacrtih. Program je glasbeno popestrila skupina mladih kitaristov iz Karlovca pod vodstvom Vilima Borka. Izvedli so zelo zanimiv izbor slovenskih pesmi. Kaj reci, ko si udeležen ne samo kot predstavnik hiše, ampak tudi kot ustvarjalec? Krasno sem se pocutila. Zdelo se mi je, da sva z Barico uspeli pricarati nekaj od najinega odnosa do sveta, do literature. Da sva v interpretaciji lastnih tekstov zacutili utrip publike. In da je dan slovenske knjige znova povezal nastopajoce in prisotne. V željo po novem zbližanju. Jadranka Matic Zupancic, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ŠOLSKE KNJIŽNICE BRALNA ZNACKA TUDI V SREDNJI ŠOLI "Branje skrb vseh nas", je fraza, ki jo pogosto slišimo. Knjiga pa se v informacijski družbi srecuje z drugimi mediji, ki v svetu informacij hitreje pritegnejo našo pozornost. Spreminja se nacin preživljanje prostega casa, branje dobiva povsem drugacno mesto. Študije so pokazale, da cas, ki ga porabimo za branje, s starostjo strmo pada. Posebej knjižnicarji, predvsem šolski, smo tisti, ki vsak dan opažamo, kako drasticno že pada število bralcev okoli devetega leta, torej s prehodom na predmetno stopnjo; še obcutnejše je nazadovanje v branju knjig pri štirinajstem in petnajstim letom. Še posebej se mora potruditi srednješolski knjižnicar, da sploh privabi dijake v knjižnico, kajti ti izkoristijo svoj prosti cas za vse kaj drugega kot za obisk knjižnice. Še težje je privabiti moško populaciji, ki že v osnovni šoli redkeje sega po knjigi. Vemo, da je za branje potrebna notranja motivacija, ki pa jo je pri naši populaciji dijakov (to so ucenci, ki so vecinoma nehali brati pri devetem letu starosti oz. pri dvanajstem letu) žal bore malo. Pri svojem delu, kot knjižnicarka v srednji šoli; moram upoštevati, da ti dijaki potrebujejo mocno zunanjo motivacijo, da se jim bo sploh zbudilo zanimanje za knjigo oz. branje. Racunalnik in dostop do interneta v knjižnici, je privabil tudi dijake, ki drugace v knjižnico niso prihajali. Poleg racunalnika imajo dijaki v knjižnici na voljo tudi mladostniške revije in odprte zanimive knjige oz. prirocnike za mlade, ki pri dijakih vzpodbujajo radovednost in željo po branju. Pogosto si knjigo izposodijo dijaki, ki priznajo, da so zadnjo knjigo prebrali v cetrtem razredu. Ugotovila sem, da je nekatere mlade bralce mogoce obdržati, ce se jim ponudijo mladinska dela z ljubezensko tematiko. Po nekaj letih dela na srednji šoli sem ugotovila, da se število bralcev veca, ker imajo na izbiro sodobna mladinska dela in zato sem se na pobudo Zveze prijateljev mladine odlocila, da bom poiskusila z bralno znacko tudi na naši šoli. Bralno znacko izvajam že drugo leto. V prvem letu je bilo število udeležencev manjše, letos pa se je število povecalo. Našla sem ustrezno zunanjo motivacijo, ki bi dijake, ki nimajo notranje motivacije, pritegnila k branju in pogovoru o prebranem. Opravljena bralna znacka sodi v opravljene obvezne izbirne vsebine. Na bralni seznam sem uvrstila leposlovje, kjer so literarni liki knjig mladostniki, ki doživljajo ljubezen, razburljive pustolovšcine, obcutijo strah in žalost, vedo, kaj je bolecina odrašcanja, svoje stiske premagujejo s humorjem, iznajdljivostjo in pogumom; kajti mladostnik bere zato, da sam sebe in svet, v katerem živi, bolje razume. Izbiram literarna dela, ki obravnavajo probleme, o katerih trenutno dijaki razmišljajo. Dijaki berejo književna dela, kjer najdejo sebe, svoj svet, svoje želje, torej svet, ki jim je bližji. Seznam za bralno znacko je pester, kar 40 knjig je na izbiro. Priporocilne sezname sem sestavljala skupaj z dijaki, kajti dijake nic bolj ne navduši, da bi prebrali knjigo, kakor priporocilo prijatelja oz. vrstnika. Dijaki morajo v enem šolskem letu prebrati pet literarnih del. Prednost ima sodobna književnost. Za dijake tretjih letnikov bodo letos prvic knjižne nagrade, v prihodnje pa za dijake, ki so vsa tri leta brali za bralno znacko. Vloga mentorja pri bralni znacki je kljucnega pomena. Moja naloga kot mentorja je, da v pogovorih o prebranih knjigah najdem v bralcu enakovrednega sogovornika, tako da se objestransko bogativa. Uporabljam razlicne oblike preverjanja: - z dijaki se dobivamo individualno, v parih ali manjših skupinah in se sprošceno pogovarjamo o prebranem: o njihovem doživljanju prebranega, o glavnih junakih in s tem spoznajo raznolikost doživljanj prebranega - dijaki imajo tudi možnost poustvarjalnega pisanja (horoskop, dnevnik, intervju, spremenjeni konci, nadaljevanje zgodb) - najbolj kreativne zapise bom objavila v šolskem glasilu, katerega mentor sem tudi sama, zato ima lahko bralna znacka svoj koticek. Naši dijaki še posebej potrebujejo vzpodbudo in možnost za potrditev, oblikovanje pozitivne samopodobe, zato jim vsaka javna predstavitev veliko pomeni. Dijaki se odlocajo za razlicne oblike preverjanje, najveckrat se odlocijo za dialog s svojo prijateljico in mano kot mentorjem. Priporocilni seznam literature sem oblikovala na pobudo dijakov in njihovih nasvetov. Prilagodila sem se populaciji, ki jo dobimo v srednje šole, zato je priporocilni seznam dosti drugacen, kot bi bil na kakšni gimnaziji ali tehniški šoli. Moja želja je, da bi dijaki ponovno segli po knjigi in kdaj kasneje prebrali tudi kakšno zahtevnejše literarno delo. Poustvarjalna besedila, ki so nastala, sem objavila v šolskem glasilu. Cilj je namrec, da dijake navdušimo za branje leposlovne in poljudnoznanstvene literature in jih naucimo, da bodo cutili potrebo živeti s knjigo tudi, ko ne bodo vec dijaki. Za letošnji zakljucek bralne znacke bomo organizirali Literarni vecer, v kateri bodo naši dijaki – pesniki recitirali svoje pesmi in ki jih bomo objavili tudi v šolskem glasilu. Priporocam vam, da tudi vi poskusite. Trud se vam bo gotovo poplacal. Majda Kocevar Klaužer, Knjižnicarka na Srednji šoli Sevnica in OŠ Blanca PREDSTAVLJAMO VAM ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE IN NJIHOVO OHRANJANJE V NUK Elektronski medij vse bolj postaja del našega vsakodnevnega življenja in okolja. To je najbolj opazno pri mlajših generacijah, ki hitreje kot mi sprejemajo in se prilagajajo novim nosilcem informacij. Ravno zaradi tega lahko v prihodnosti pricakujemo pospešen razvoj elektronskega trga, in s tem vecjo produkcijo na elektronskih nosilcih. Nedvomni dokaz vse vecje uporabe elektronskih nosilcev je tudi razvoj svetovnega spleta. Na podlagi statistike, ki so jo opravili v okviru mednarodnega projekta OCLC, WCP (Web Characterization Project) lahko trdimo, da je povprecna rast približno 1.500.000 - 2.000.000 javno dostopnih spletnih strani na leto. Tudi pri nas v Sloveniji narašca produkcija na svetovnem spletu, ki je pogojena z vse vecjo uporabo tega vira. Na podlagi raziskav v okviru projekta RIS (Raziskava o internetu v Sloveniji, http://www.ris.org/) je pri nas trenutno okrog 20% rednih uporabnikov interneta v celotni populaciji od 15-65 let starosti in projekcije napovedujejo, da se bo do leta 2006 ta odstotek lahko povecal do 30%. Trendi razvoja informacijske tehnologije in uporabe interneta kažejo na to, da elektronski nosilci postajajo enakovredni tiskanim in drugim klasicnim nosilcem. Danes mnogi avtorji objavljajo le na svetovnem spletu ali v elektronski obliki na kakšnem fizicnem nosilcu. Ta nacin jim daje vecjo svobodo pri vnašanju sprememb in oblikovanju novih izdaj. Kaj elektronske publikacije so? Ko govorimo o elektronskih publikacijah prvo pomislimo na tiskane publikacije v elektronski obliki. Pojem je veliko širši, kajti elektronska publikacija je lahko katerikoli dokument, ki je v elektronski obliki in ga lahko preberemo le s pomocjo racunalnika. Sem sodijo ne samo knjige in serijske publikacije v elektronski obliki, ampak tudi podatkovne zbirke, aplikacijski in sistemski racunalniški programi, spletne strani, digitalne slike, filmi na DVD, muzikalije na CD-jih, DVD itd. Elektronske publikacije obravnavamo podobno kot tiskane. Tako na primer, elektronske knjige in serijske publikacije morajo biti oznacene z ustrezno mednarodno standardno številko ISBN, ISSN, EAN, PURL... Katalogiziramo jih, omogocamo javnosti dostop do le-teh, skratka, ravnamo z njimi podobno kot s klasicnimi publikacijami. Elektronske publikacije so tudi del kulturne dedišcine Elektronske publikacije so rezultat našega duhovnega in intelektualnega ustvarjanja in kot take sodijo v kulturno dedišcino. Zbiranje in ohranjanje vseh dokazov narodove duhovne ustvarjalnosti, predvsem pisane besede, ne glede na nosilec zapisa, pa sodi med pomembnejše naloge nacionalnih knjižnic. V preteklosti je prevladovalo tiskano gradivo in vsa dejavnost nacionalnih knjižnic se je osredotocila na ohranjanje tiskanih publikacij. S pojavom novih nosilcev zapisa, so knjižnice postopoma in v razlicni meri sprejemale novo gradivo. Danes je že obicajno, da nacionalna knjižnica, poleg tiskanih publikacij na disketah in opticnih diskih, hrani racunalniške programe, videokasete, muzikalije na DVD-jih, zgošcenkah, avdiokasetah in gramofonskih plošcah in podobno. Nekatere knjižnice, na primer na Danskem, ohranjajo tudi vso nacionalno radijsko in televizijsko produkcijo. Torej, funkcija nacionalne knjižnice je s casom ostala nespremenjena. Nosilci kulturne dedišcine pa so se s casom precej spreminjali. Od kamna, glinenih plošcic, papirusa, pergamenta in papirja vse do magnetnih trakov in elektronskih nosilcev. Elektronska publikacija je dejansko rezultat evolucije tiskarstva in razvoja informacijske tehnologije. Da bi zagotovili uresnicevanje osnovne funkcije zbiranja nacionalnega gradiva, je predpisan zakon o obveznem izvodu. Zakon o obveznem izvodu Namen zakona o obveznem izvodu je zagotoviti sistematicno in cim popolnejše zbiranje intelektualnega ustvarjanja v nacionalnem jeziku oziroma nacionalne kulturne dedišcine. Za takšno sistematicno zbiranje je odgovorna (obicajno po zakonu) nacionalna knjižnica. Ker pa se zakonodaja pocasneje prilagaja tehnološkemu razvoju, v mnogih deželah zakon o obveznem izvodu še ne vkljucuje tudi elektronske publikacije. Kljub temu se v vecini evropskih dežel zakonodaja na tem podrocju spreminja v smislu njihovega vkljucevanja. Na primer, na norveškem in Hrvaškem ta zakon obvezuje tudi vse elektronske publikacije, ne glede na nosilca. Medtem ko pa v drugih deželah, na primer v Franciji, Nemciji ali ZDA, zakon upošteva le tiste elektronske publikacije, ki so na fizicnem nosilcu. Na Nizozemskem pa zadostuje dogovor med nacionalno knjižnico in založniki o prostovoljnem izvodu. V Sloveniji obstojeci zakon o obveznem izvodu iz leta 1972 ne vkljucuje elektronske publikacije, razen CD-ROM-e in diskete. Pricakujemo pa, da bo novi zakon zajemal tudi vse druge elektronske publikacije, kar bi nam olajšalo zbiranje kulturne dedišcine. Prostovoljni depozit elektronskih publikacij Ker pa je sprememba zakonodaje dolgotrajni proces, število elektronskih publikacij pa vse hitreje narašca, evropske knjižnice so prišle na zamisel, da razvijejo prostovoljni sistem oddajanja elektronskih publikacij nacionalnim depozitnim institucijam, in bi jim na tak nacin omogocil ohranjanje tovrstne produkcije. V okviru programa CoBRA+ se je ustanovila skupna komisija predstavnikov Konference evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) in Federacije evropskih založnikov (FEP). Naloga te komisije je bila poiskati sprejemljivo obliko sodelovanja, ki bi ustrezala tako založnikom kot nacionalnim knjižnicam. Rezultat teh pogovorov je Kodeks prakse prostovoljnega depozita elektronskih publikacij. Namen kodeksa je omogociti, da bodo nacionalne knjižnice v državah, kjer zakon o obveznem izvodu ne pokriva elektronske publikacije, imele popolne zbirke vsega, kar v njihovi državi izide, kar bi zagotovilo popolno ohranjevanje kulturne dedišcine, tudi elektronske, in dostopnost tega gradiva sedanjim in bodocim uporabnikom. Založniki pa bodo dobili možnost arhiviranja celotne svoje produkcije. V Kodeksu so naštete definicije osnovnih pojmov in izhodišca za pogajanje med depozitno knjižnico in založniki o nacinih in pogojih arhiviranja vseh zvrst elektronskih publikacij, nacinih dostopnosti do deponiranih publikacij, terminih shranjevanja, številu kopij za depozit, pristopih pri dolgorocnem arhiviranju in dostopnosti in podobno. Rada bi poudarila, da NUK ne želi ovirati komercialne interese založnikov. Menimo pa da lahko najdemo skupni interes pri ohranjanju kulturne dedišcine, na primer pri dolgorocnem arhiviranju. Prevod glavnih dolocil je priredila in dopolnila programska direktorica NUK, Vilenka Jakac-Bizjak v brošuri: Elektronske publikacije : Kodeks prakse prostovoljnega depozita, Ljubljana : NUK, 2001. Cena brošure je 500 SIT in jo lahko narocite pri gospej Majdi Amon, fax: (01) 4257293. Alenka Kavcic-Colic, Bibliotekarski raziskovalni in razvojni center, NUK FRANKFURT PO FRANKFURTU petnajstic Med 6. in 13. novembrom 2001 je Knjigarna Konzorcij v Sprejemni dvorani Cankarjevega doma pripravila petnajsto razstavo najboljših tujih knjig. Na otvoritvi, ki je bila zelo dobro obiskana, so spregovorili Alenka Klemenc, vodja Knjigarne Konzorcij, dr. Slavko Pregl, eden izmed prvih pobudnikov Frankfurta po Frankfurtu, in minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar, ki je razstavo tudi odprl. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali vec kot 8500 knjižnih novosti, ki so v tujini pri 450 tujih založbah izšle v casu od oktobra 2000 do septembra 2001. Izbor knjig so ob pomoci zunanjih strokovnih sodelavcev opravili knjigarji Knjigarne Konzorcij. Knjige so bile umešcene v osem vsebinskih sklopov. Tudi letos se je potrdil trend, ki ga opažamo že nekaj let – najvec prodanih knjig je bilo s podrocja družboslovja, sledita pa mu umetnost in prirocniki. V tem trenutku koncni rezultati še niso na voljo, a recemo lahko, da je razstava kljub visokim stroškom organizacije še vedno ekonomsko uspešna. Zanimanje ljudi za tujo knjigo ostaja veliko. Razmere na slovenskem knjižnem trgu so se od casov, v katerih je bil Frankfurt po Frankfurtu osnovan, sicer bistveno spremenile: ce je pred petnajstimi leti za slovenskega kupca dostop do knjig iz uvoza predstavljal problem, jih danes kupci lahko kupujejo vse leto v slovenskih in tujih knjigarnah, velik del nakupov pa poteka tudi preko interneta. Vzrok, da Frankfurt po Frankfurtu tudi v teh razmerah ostaja tako množicno obiskan, je v izjemno kakovostnem, strokovno pripravljenem vsakoletnem prerezu svetovne knjižne produkcije ter v ekspertnem svetovanju, ki ga na razstavi kupcem nudijo knjigarji Knjigarne Konzorcij. Kaj je bilo obiskovalcem všec? Leposlovje Letos smo velik del prostora namenili najvecjim dosežkom na podrocju leposlovja. Že vec let namrec pri naših kupcih opažamo povecano zanimanje za tuje leposlovje. Domaci bralci so hitreje in bolje obvešceni o novostih, uspešnicah in dobitnikih svetovnih literarnih nagrad. Zato je vodja oddelka za tuje leposlovje pripravila temeljit pregled novosti, ki je zajemal dobitnike najpomembnejših svetovnih literarnih nagrad, knjige s seznamov najbolje prodajanih knjig uglednih tujih literarnih revij, kot so Magazine littéraire, Bookseller in New Yorker ter knjige, ki sodijo med najbolje prodajane na internetu. Tako pozitivni odzivi obiskovalcev kot dobra prodaja knjig so nam potrdili, da je bila odlocitev za leposlovje dobra in tudi v naslednjih letih bo izbor najboljših leposlovnih novosti ostal bistveni del razstave. Slovenski avtorji Frankfurt po Frankfurtu predstavlja izredno priložnost, da si slovenska javnost ogleda na enem mestu nove knjige slovenskih avtorjev, ki so izšle v tujini. Te knjige, ki so sicer težje dostopne, so bile na razstavi posebej oznacene. Poleg strokovnih knjig pa smo, s pomocjo Društva slovenskih pisateljev, prvic razstavili tudi leposlovna dela slovenskih pisateljev. Police s slovenskimi avtorji so bile med najbolje obiskanimi, obiskovalci so pokazali izredno zanimanje, nekaj avtorjev nam je celo na samo razstavo prineslo izvode svojih knjig, ki jih v našem iskanju po obsežnih tujih bazah nismo uspeli odkriti. Nevideno: Marko Modic Zelo dobro obiskana je bila predstavitev Modiceve nove knjige UNSEEN, ki je potekala 8. novembra 2001 v Knjigarni Konzorcij. Ob pro-jekciji fotografij, ki so (in ki niso) kon-cale v knjigi, sta se z avtorjem pogovarjali Nataša Petrešin in gostja, priznana slovenska umetnica Marjetica Potrc. Najboljše med najcenejšimi Letos smo prvic ponudili dodatno ugodnost – obiskovalci so lahko pri nakupu na stojnici pred vhodom v razstavne prostore, ki je ponujala bogat izbor leposlovnih del v broširanih izdajah po izjemno nizkih cenah, cenovno najbolj privlacne knjige s podrocja prirocnikov in umetnosti in zgošcenke s klasicno glasbo, lahko unovcili vrednost vstopnice. Novost je bila z odobravanjem sprejeta, opazili smo, da so skoraj vsi obiskovalci to dodatno ugodnost tudi izkoristili. Metka Zver, Mladinska knjiga Trgovina, Knjigarna Kozorcij CESTITKA NOV DOKTORAT Decembra 2001 je ga. Eva Kodric-Dacic, vodja Državne maticne službe za knjižnicarstvo v NUK, na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Oblikovanje izhodišc za izgradnjo fondov v javnih (znanstvenih) knjižnicah na Slovenskem. Kolegici iskreno cestitamo! BORZA DELA DELO IŠCETA Išcem delo v knjižnici v Ljubljani. Po poklicu sem profesorica slovenskega in angleškega jezika. Lani septembra sem se zaposlila kot bibliotekarka v visokošolski knjižnici, kjer sem eno leto nadomešcala delavko na porodniškem dopustu. Vodila sem bibliografijo profesorjev, katalogizirala monografske publikacije, polovico delovnega casa sem bila zaposlena v citalnici kot informatorka, kjer sem posredovala uporabnikom informacije. Nudila sem jim pomoc pri iskanju gradiva v razlicnih bazah podatkov. Sodelavki sem pomagala pri medknjižnicni izposoji in pri dopolnjevanju revij. Udeležila sem se treh tecajev (IZUM Maribor): Uporaba programske opreme COBISS/Kata-logizacija – zacetni, Uporaba program-ske opreme COBISS/Katalogizacija – serijske publikacije, Uporaba program-ske opreme COBISS/Katalogizacija – bibliografije raziskovalcev. Pripravljena sem se tudi dalje izobraževati. Vec informacij dobite na tel. 041 762 049 ali pa mi pišite na e-mail jelka_kos@hotmail.com Imam izkušnje pri delu v Splošnoizobraževalni knjižnici in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva in pedagoško andragoške izobrazbe po programu Filozofske fakultete. Po poklicu sem dipl.inž.agr., zanimalo bi me delo v šolski, visokošolski ali specialni knjižnici. Z veseljem sem se pripravljena še dodatno izobraževati, glede na potrebe delovnega mesta. Ce ste bili tako prijazni, da ste si vzeli cas za branje moje ponudbe in ste tako kot jaz prepricani, da bi naše skupno delo lahko prineslo pozitivne rezultate me prosim poklicite. Moja telefonska številka je : 040 200 597 PRILOGA V tokratni prilogi objavljamo temo, prijavnico referata in prijavnico za IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS, ki ga organizirata Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Sekcija za specialne knjižnice ZBDS. Posvetovanje z naslovom Izobraževalni management v specialnih knjižnicah bo potekalo 14. in 15. novembra 2002 v konferencni dvorani na Trgu republike 3 v Ljubljani. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Slikarska razstava Krostoferja Meška "Slike in grafike" Krostofer (Bogdan) Meško se je rodil leta 1967 v Ljubljani. V letu 1987 se je vpisal na slikarski oddelek Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorju Janezu Berniku in v letu 1992 diplomiral. Osnova njegovega slikarskega izraza je figuralna tematika in risba. Krostofer Meško je sin slikarja in profesorja Kiarja Meška. Krostofer Meško je avtor številnih samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah in likovnih kolonijah. Akademski slikar Krostofer Meško se na tokratni razstavi predstavlja s ciklusom olj, grafik, sitotiskov, jedkanic in akvatint. Odprtje razstave je glasbeno obogatil duet kitar Naceta Cebulja in Rade Milijanske pod mentorstvom Bojane Poljšak. Spremne besede k razstavi je imel umetnostni zgodovinar France Zupan. Odprtje slikarske razstave Krostoferja Meška je bilo v ponedeljek, 17. decembra 2001, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 17. decembra 2001, do 11. januarja 2002. Ogled je možen vsak dan ob 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Marko Lakovic NOVICE IZ KNJIŽNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Prireditve v januarju 2002 TORKOVI VECERI vedno ob 19.30 8. 1. "Odkrivanje Kube" Kubo obišce vedno vec turistov, odkrili smo jo tudi Slovenci. O kubanskem vsakdanu, naravnih in kulturnih zanimivostih ter glasbi bo ob diapozitivih predaval Janez Pretnar. 15. 1. "Fran Saleški Finžgar: Zbrano delo" V okviru znamenite edicije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšlo tudi celotno delo pisatelja F. S. Finžgarja v 15 knjigah. O tem urednik Jože Šifrer. 22. 1. "Zdravljenje z alternativno medicino" Predavanje o alternativni medicini, naravnem zdravljenju, kiropraktiki in bioenergiji bo pripravil dr. Drago Smiljanic, ki bo predstavil tudi svoji knjigi o alternativnih metodah zdravljenja. 29. 1. "Od Urške do Pirama in Tizbe" Na obisk prihaja Andrej Rozman - Roza, pesnik, pisatelj, prevajalec in igralec, ki bo recitiral svoje pesmi, odigral odlomek iz svojega prevoda Shakespeareja in odgovarjal na vprašanja obcinstva. cetrtek, 17. 1. Pogovor o knjigah ob 10.30 Vsak tretji cetrtek v mesecu se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 10. 1. "Mizica, pogrni se" (Nana Milcinski); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUD Lutkovno gledališce Jesenice. 17. 1. "Žogica Nogica" (Jan Malik). Igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo uprizorile pedagoške delavke iz Vrtca Radovljica. 24. 1. "Cesar se še vedno preoblaci" (Jelka Kusterle). Igrico za otroke, stare vsaj 4 leta, so pripravili ucenci OŠ Prežihovega Voranca Jesenice pod mentorstvom Jelke Kusterle. 31. 1. "Jancek Ježek" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Nataša Vrecek. ves mesec "Spodbujanje domišljije otrok z likovnim izražanjem" Razstava likovnih izdelkov otrok 1. B razreda OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Marjane Vidic. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Mojce Cerjak. KNJIŽNICA LESCE "Spodbujanje domišljije otrok z likovnim izražanjem" Razstava likovnih izdelkov otrok 1. A razreda OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Helene Cilenšek. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec z racunalnikom poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 18. 1. "Jancek Ježek" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Nataša Vrecek. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 18.1. "Kitajska" Deželo nepredstavljivih razsežnosti, kjer v naravi vidiš malo živali in še manj rastlin, a je vseeno polna okusnih kulinaricnih specialitet, od katerih posebej priporocamo morske kumare, bo s pomocjo diapozitivov in videoposnetkov predstavila biologinja Alenka Šimnic. 18. 12. - 15. 1. "Razstava izdelkov mladih likovnikov z Bleda in okolice" Z razstavo svojih izdelkov se predstavljajo mladi likovni ustvarjalci, udeleženci kreativne likovne delavnice, ki je nastala v sodelovanju z ATELJE-jem ANM, Obcino Bled in Knjižnico Blaža Kumerdeja. ves mesec Otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Zvonka Coha. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec z racunalnikom poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! KNJIŽNICA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 19. 1. "Mizica, pogrni se" (Nana Milcinski); lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUD Lutkovno gledališce Jesenice. 16. 1. "Jancek Ježek" (slovenska ljudska). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Nataša Vrecek. ves mesec "Težko pricakovana zima" Otroci so se zelo razveselili prvega snega in zimskih radosti na snegu. Likovne izdelke na to temo razstavljajo ucenci iz oddelkov podaljšanega bivanja OŠ F. S. Finžgarja Lesce pod mentorstvom Bojane Novak in Melite Jensterle. ves mesec Otroška ilustracija meseca Skupaj z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Marjana Mancka. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec s pomocjo racunalnika poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici!