7S. 6tc«r- Fošrnins plačana v g&Tcsini. !"j'*•?!©» četo^ek 34. jwSija *^27. Lets» IX. lyhaja v tor«*, öoirtete In Stane meseino Din T — 23 inozemstvo Din 20s—. pooameitvia sfewiitca I thin. Račiin poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666, Uredni&tvo in upravničtvo t Celje StroLsrnayerj8va ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariff». Telefon int. štev. 65. Oblastni zbor zaupnikov SDS. V nedeljo dopoldne se je v Narod- nem domu v Mari bor u vršita seja uo- vega oblastnega odbora SDS, izvolje- nega na občnih zborih srezkili organs zaci(j< katerih vsaka pošlje v oblaslni i odbor 'dva delegata. V obhustneni odbo- \ ru so zastopniiki vseh stanov, kmetje. obrtniiki, delavci in meseanski sloji. — Predsednikom oblastnega odbora je bil" ; soglasno zopet izvoljon g. dr. Franjo ; Lipold, podpredsedniikom gg. Lovro Pe- j tovar. dr. Milan Gorišek in dr. E. Ka- , Ian, tajnikoni g. Vekoslav Spindlev, \ blagaijnikom g. Otmar Meglič. , Nato se je vrsil v zgornji mali dvo- [ rami Narodnega doma oblastni zbor ; zaupnikov. Po pozdravu oblastnega I predsüdn'ika dr. Li>polda vsem delega- j torn, zfeisti pa nai\ poslancu dr. Pivku i ter naivzocini oblastnira poslancem gg. Godini, Finžgairju in Perkoviiču (g. Pe- tovar se je opraivičil) ter po kon-sta- tacijji', da so zastopani vsi srezi niari- | borske oblasti razun Modjiiinurja. ki j tvori posebno organizacijo, je podal poročilo obi. tajnik V. Spindler. Iz njegovega pioroeila je posrieli ; dejstvo, da se je strankiina organ hzacijn j i-zza za.dnjega občnega zbor a znnrfno j poglobiila in raiasirila, sari je poskocila , od 99 na 145 kraijevniih orgairizacij. Od j teh orgainiizacij jilh je 35 v mestiih in tr- j gih, 110 pa v popolnoma km eck o-do- { lavskih občinaih. Izven tega šteje orga- nizaciija 121 poverjenišfev v krajih, kjer še ni organiizaciii. Od zadnjega oblastnega občnega zbora mö je vr.si.i'o \ v oblajsti 201 za.uipn.iih, 172 javnüi sho- ' dov, 71 srezkih zLorov, 3 poliitične solo in 5 okrajniih povicnih teen ..lev. V bodo- gjih. meseoith se vasln:novi mul (50 noviih trajevnih organiaacij. Predsednik dr. Lipold je poročal o pogajamiih za naPredlli blok tcr lia podlagi dejistev zavrnil lažii nasprotiier ira caisospißja, ki vali krfvdo za razbitje pogajanj na SDS. Zbor zaupnikov je postopanje strankincga vodstva pri pogajamjih soglasno odobril. Sogilasno in med burnimi ovacija- ¦ mi je bill na predlog predsedn.iika dr. : Lipofda doloeen nar. poslanec dr. Piv- ko kot noeilec li.ste SDS za volitve. Ökrajne kandidlate pastatvijo sre- zke organiizadje. Predsedstvn oblastne | organieaciije je zbor zaupniikov soglas- : no dal pooblaistilio, da kandidatno liisto : koncno redigira v sfporaziiim-u s srozki- | mi odbori strainke. Posl. dr. Pivko je podal nato poli*- j tiicno porociilo, v katerein je zlausti- po- ! vdaril da. raste stranka z drobnim de- ' loin. Pri sedanjih voJ'itvaih se homo , bili v našeni volilnem okrožju za trelji, : raorda celo za četrti mandat. j Zborovalci so por-očilo dr. Pii\ka. ! vzeli z odiobravanjein na znanje, nakar j jo predsediiik zakljncil le.po uspeli | zbor zaupnikov s poizi'vom, naj v*?e or- ! ganiizacije in vsi zanpn.iiki posvetiijo vse ! side dein za" volilvc1. I Polifika. p VUKICEVIČEVA POT PC SLO- \ VEN1JI. Poliitifčno potovanje g. v"ki- i cevica po Sloveniji in Hrvatski se ži- | vahno, a po vecini precej neugodno ko- j mentiira. Skoro splosno je jnnenje. da j si g. Vukiceviic s svopmi pastranskimi j aranžma.ni ne utrdi ne svoje unoraiiti- j ne, ne svoje politične pozicije- Davido- j viicevi demokrati smatrajo. da je Vuki- • j c-eviceva akciij« naperjena imdirekino j i proii njiim ter iaii-a nainen jib izigrati. V tej zvezi vzbuja posebno pozornost vest »Politike«, ki zatrjuje. da so zad- nje dni opažajo zopet vecja nesop;la>JM ! j med Vukicev.iicevo grnpo in deirokrati. ' ! Yiikicovic se feogiba izpolniti svoje ob- ! veze napram deniokratom. To, kar de- j ki zaidnje dni, vzbuja pri davMovicev- | ciih vtis, da dela z gotovim nacrtom. ! -'Viikiöevic se sporazuimeva s klerik;il- ci na naš račnn in zgodiilo bi se lahiio, da mas preseneti s svojo ostavko. po ka- teri bi poskuišal sestaviti vlailo s po- J mot-jo kleiiikalcev. Vse bolj- se kaze, d:i i ima gospod Vnkicevič nieke skrite na- niero proti svojini dosedanjini zavez- niikontK, t. j. demokivaitoin«. Tako poro- rajo iz kro^ov vhulnih da-vi'doviVrevcev bt'Ograjsk.i ».Palitiki«. P NAMENI G. VVKIČEVTČA. \ Pravijo, da je bila gla.vna svrha Vuki- devicevega obisfoa v Mariiborn. in Geljiu closeci sestaivo liste,, ki l)j mailošte.vilninn radiikaloini v mariiborskera volil'nem okrožju omogočila, da postaviijo svojo kamliidaturo. Znane so dosedaj polo- . mije niai'iiborskih radikalov, ki so ope- tovano pri skupšcin.skih voliitvah osme- i šiili ne le sebe, temiveč tndi glavno vod- stvo .stranke v Beogradu, ki je enkrat celo naisedlo s kandiidaturo aktivnega miniistra dr. Stojadinovk-a. Razijtmlji- ! vo je, da g. Vukicevic ni vnet za pono- \ viitev takega eksperimenta. On smatra. da radiikali v mariborskeni oikrožju laistue kaiKÜdaitne iiisle ne more jo in ! ine smejo pastav.iti. Za.to se je trudil, da \ pridobi Nenice in Ma'dzare za ,skupno • i'jsto z niariiborskimi radikali, ker so | ga u.verili. da. bi taka l:\sta mogla dobiii j 1 all - poslanra. Konibitnacija je bifla. ] da bi bil noisitec liste dr. Ravnik, drug* j kamdidat dr. Miihleisen (neni'ski naci.- I jonalec). tretji pa biivsi ogrski minister I Szasz, ki bi ga vlaida z vso vneino pod- prla v Prekmurju. Ako bi ta lisin do- , bila le enega posi'a.nca, bi dr. Raiwnik | cez nekaj ea.s od-stopil v nrkl dr. Mühl- eiisenu, ako bi dobila dva, bi se tj^cIoIj- | na razdelitev dogovorila med dr. Mühl- ei^enam in Szaiszoun. Klerikalci, ki so se z naiglo vložitvijo svoje liste odkri- ; žali n,evarnasti sknpn;iili kandidatur z ! radikali, živahino zagovarjajo to koin- binacijo, racraiajoc, da bi radikalom med Sfovenci najvee škodiila. niim pa s prepi'ei'.ntv.iijo saimoistojine neunške : kaindidatnre očmvala neinškiitarske glasove. Zdi pa se, da dasedanj' razgo- vori za sestavo radikakko-ntmško- maidžarske -liste n.i^o bili uspašni, Nem- ci .sinatrajo, da bi z udeležbo radika- lov nic ne pridobili, sodelova'nje Mad- žarov pa bi pri tej kombina.cij'i bilo in- d.iirektno v prid le radikalskeniu nosil- cu liste. Za:to zaenkrat vztraijajo pri svoji odloc'itvi, da. kamditdirajo sarno- .stoj.no. pac |>a se bavijo z idejo ponu- diti Madzairom volihio koalifcijo na skirpni listi, ki bi imela značaj narod- no-mamjšinske liste. p GOSP. VUKIČEVIO PRI ŽE- LEZNIČARJIH. V torek dopoldne je g. Vukicev;;ic v s-premstvu mariborskih 1'a.dikalov obiskal drzawe železnižke i dela.vnice vM«ariboru, ker so mn njie- ! govi pristaši dopovedali, da bi se de- I la\wtvo dalo labko pridobiti. T?in je g. niinistivki predsedmik spriejeinal de- piita.ciije. Na aplošno presenečenje iim je j'zjVuviJ ka»r od'krito, da viada za t*n- krat ne more delwvcem sedanjega bed- nega položaja i>,bol.isaiti. Storiila 1)0 le toliko, kolikor je niogoče z ozirom-na sprejeti proračvm. Delaivcem je priipo- rocil. naj svoje delo opraivljajo natanr- no, vse sivoje želje, ki so jiili deputacije sporocile ns-tmeno, pa naj naipiišejo in jiJi izroce velikemu zupaaiiU, da jin poš- lje v Beograd. Izrecno je min. pred- sedtidk pavdariT: Mi v^rn dames ne mo- remo niie poma.gati, atmpak sele po 11. septenilmi. ce naß bosle volili»! Na te I porazne basede se je oglasil iz deputa- j cije neki zeleznicar ter striiktno vpra^ ! šal g. Vukičeviča: Ali na,m že sedaj ne I morete nic pomaigali? Na to vpra'sanje je g. Viikk'evit: dosloMiio odgovoril: Se- daj absolut no ne. ampak šele po 11. septeiinbru, ee boste pomagali tej vladi na krinilo! — H koncu je min. pred1- sednik segel v donarnico in poFožil na miizo 2Ü00 (dvatfeoč) dinarjov za bolne elane miaribor^ke delarvMiiice. Veliiki žu- pan se je obrnil proti deputaciji in r-e- kel, da je miinistrski predsednik blago- volil podariti 2000 Din za bolniško bla- gajno. Delavci na ta. »mig s kolom« ni- so reagirali in deputai'ije so odšle brez besede, Celjska kronika. c; REDNI SESTANEK ÜLAN0V KRAJ. 0KG. SDS V GELJU je v sre- do zvečer v kavarndski sobi Celjiskega donia. Zaeetok razgovorov je tocno ob pol de vet ill. c PRVA SEJA NOVEGA OBCIN- SKEGA feVETA bo v petek, dne 15. t. m. ob sedmih zvečer. Čujemo, da je zamišljeno in clogovorjeno, da bo žu- pan g. dr. Goriičan, podžupan pa gosp. dr. Ogrizek. c »CINICN0 BEVSKANJE« je po »Slovencevem« lepem iizražanju ngoto- i vitev nasega »domišljavega listica«, da so vsi nemškutarji in protestanti v Ce- Iju brez izjeme razobesili zastave slo- ven-skim katolLskiin Orlom v pozdrav. — Gemu. bi cinično bevskali, če ie pa res tako? I c - MINISTRSKI PREDSEDNIK I G. VELJA VUKlGEVlG se je mudil v i pondeljek popoklne v Gelju, odkodor je | odrinil v Maribor, kijter so imeli poli- j tično vecerjo, katere sta se udeležiila ! tirdi gg. dr. Goriča.n in mag. Pasavec j iiz Gel'ja. Za v torek popoldne pa. so po- ; vabili celjski radikali g. Vukicevica na' J jiuzi.no v Celje, katere se je udeležil. Na ' vrtu holela »Evrope« so «¦ zbrali. pred- ' staivniki oblasti in mnogi izmed radi- kalov in klerikalcev. Pri južini1 so se kmalu razvezali jeziki, da je bilo več govorov in mnogo ploskanja. Po peti)h se je odpefyalo iizpred hotela pel avto- mobilov z nad dvajset ljudmi. G. mini- ster je šel na Slalino in od taun nroti Zaigreibu.. c K0JI SU JEDNL A KaTI SU DRUGI? Dopiisnik zagrebskih »Novo- siii«, ki praivi, da je bis stailno v Vuki- cevieevem spremstvu, piše o bivanju | miinistrovein v Gelju: »Au'to g. prod- ji sjedJiiikia vlade stao je pred hotel om I »Evropa«. Tajno ga je docekalo mno- • stvo naroda» koje ga je burno aklarni- lules Lemaitre: j Dafti a. "CRTa roBu Ovidi\fevdli »Metamorfoz«.) Dafna, Ix-erka vodnega boga Pe- neja, se je bala lju.bczn.L Lov ji jö bil edina rado-st. Več mJadenii-ev j-\ že po- vprašalo zastran nje, a ona je mislila saiuo na tekanje po šumah. Oče ji je veckrat govoril: »Hoer- ka, dati mi moraš zeta; heerka, vnuč- kov se nadejam od tcibe.« Tak pogovor ji je pognal kri v lica in ker je sinatra- la celo miozitev samo za nekakšen zlo- čin, se je vrgla očetu na prsa: »Dovoli. oče, da ohranim devisko nedolztiosl. Izkaži mi milost. ki jo je Jupiter iizka.- zal Dianii.« Penej ,je odgovarjal: »TvQ,ja ^epota, hčerka, je veliika ovira foj želji. Toda, ali sploh veš, kaj želiš?« Tedaj jo je nekega jesen.skega ve- cera srečal Apolon na polj'u in je zwo zazerel, da bi postala njegova. Nagovo- ni jo je z yljiuhiimi besedami; obrnila fJG Pn°4 in.J^ ^- šel ie za njo, re- koc: .Ostam lepa viJa, saj ^sern so- ^aznik, k. sledian tvojim korakom.« bpustiJa se je v tek. »Ej*, je dejal. »pazi, da ne padeš. Bojim se, da te ne b] ranilo trnje grmi- cevja. Bojim se, da ne bi z noga:nji za- dela ob kamen. Ne teci tako naglo, pa te tudi jaz ne bom tako urno zasledo- val. Vsaj poglej me. Vsaj niisem izmed tisti'h sfabo vzgojenih pastirjev ki go- i nijo svoje rrede po teh hribih. Sama ne | poznaš cene svoje zmage. Ce bi jo po- \ znala, morda ne bi bežala pred menoj.« Povedal bi bil še več; toda ker je ; Dafna bežala s podvojeno naglko. je j bil pi'isiljen prekkuiti svoje tožbe. Be- j žala je in* bežeča je bila v vihrajoeem j oblacilu še lepša in tanci.ce so pla.pola- le za njo. Apolon je že tesno pritiskal za njo; že je cntila na tilniku lijeuo^ 1-ožanski dih. ;' Naposled je vsa izčrpana preblo- ac'la in zaklicala, obrnivši se k vodani Penejevim: :>Oče, pridi nr na pomoc. j^i pa ti, Zemljica. rodn a,, pozri me! ¦^er mi je na nesrečo usojeno. da spri j vsem _pQgodu, izbriši to lepoto. ki mi j positajatako zlonos-na.« °ri tej priči in sicer baš v tremu- ku. ko jo je hotel Apolon vzeti v last, so odrevejieli njc^ni «dje; pravkar še tako rahkotne noge. so se oprijele prsti; vse telo so je pokrilo z nežno skorjo; lasje so se izpreinenili v list je in njone lakti v veje. ki so razpraskale bozanskeinn roparju obraz -. . . I Postala je torej zaJo drevo, ki je v svoji lepoti ohranilo se neki sporain prvotne ohlike. Pastirji, ki so nasled- I njega duo našli ta nepozman: lovor, so ! se začudili, opazivši pod hibjem oblike ! bežečih nog. mladih grudi in iztegnje- ; nih rok. Nekakšna žen.^ka obliika je še nadalje živela med vejami in listjem. j ,Ko sc je vrnila pomOad, je bog • Penej poskrbel, da je reka po podze- j mtljskih vodotočih uravnala oplojujo- i co vodo h koremnam drevesa, ki je j ¦ uklepalo njegovo hcerko, da bi se mo- I gla hraniiti s tern sokom in bi tako j j ohranila svoje mfaeno zwljenje ... ! In tako so pod gla.dko drovesno j skorjc v specem Dafninem teksu plala, ko dražeče puščice, vsa poželjenja ! rastliaskega žitja, ki so se na koncu vtj ! razbohotila v liste in cvete. Äaljnbljeni pa.rčki so prihajali pod fcirno listnato.krono tega rudovi- tega lovorjevega di'evesa. Nekega dne I se io Koridonu pra.v tis-ti mah. ko ie j pritisnil k sebi Likorido, zazdelo, dr. je z',xC'u\ za seboj globok vzdihljaj, bolj člcveskemu vzdiliu pod oben. nego ie šum vetriča v lictju. Dafna v »ioru oci- j vidno ni bida cislo pokojna. Vendar Apolon ni pozabil Dafne. Da bi se pa utolažil po njeni izsubi, je . Ijiibimkal s pastaricami, ki' se mil riiso j prebudo upirale. | Ena izmed njih se je vendarle ne- kam obotavljala. Nekega poletnegfi xq- čera, ko je bilo povsod razlito ?smo ko- prnenje in sama otožnost. jo je privvl1 v sen co lepega drevesa, ki se ga dotlej še ni bil upal priü poffledat. Objokoval je Das no, saj je vedel. da bo trpel tako blizu nje; toda nv.slil je. da bo tako raznežen laže pregovoril malo Ksanto in da bo otožnosi prijila I užiitku, ki se ga ie nadejal od mlade pastirice, več slasti1. In, da povemo po pravicii, bila je to mesaniea cuvstev. do- kaj zamotaniii za tako enostavno bitje, kakor so božanstva. I Bozal jo je, zleknjeno vznak preko njegovih kolen, in govoril: | ;>Potolaži me, Ksanto. Ljubil sem vilo, ki je ni vee: ni se ti torej bati so- pernice. Toda dovoliš mi jeli, da mi- slim nanjo in da si ob tej večerni uri predstavljam, da v tebi objenxun njo? . . . Dafna! Dafna! . . .« Ksanto je razočarana napela so- bico. Tedaj se je v deblu drevesa zaculo vefiko hrumenje. nato pokanje, in Apo- lon je začutil s-vežo laket okrog svoje- ga vratu. A to ni bila Ksantina roka. ! Obrnil se je; v bledorumenem lu- ninem svvtu se je pojavila Dafna, ki je zdrobila drevesno skorjo, živa. Evo me«, je rekla. | Mala Ksanto je vsa preplansna i pcbegnila. Henry Ford: Kdo vlada v gledališčih. Že dolgo je gfedališče glavno sretl- stvio, s katerion se ^litva na okus in javno mnenje. Gledaliišce je neumorni zavezniik, ki pomaga dan na dan raz- I širjati vsa različna mnenja, ki jih za Äti'cili — ;__i_l_J^._ Schichtov nacin pranja p>ranje „Zenska hvaja'^ Uprati ö Schichtovinn Terptb n ti n oyim nQi|G>jtfi| ralo. (*. Yukk'eviea prodstaivio je radi- kal dr. Vjekoslaiv Goriičan, koji c'e u petak uz poanoč klerikala biti ifcabran1 j za gradskoga naičelnika. Izza njioga po- zdravio je g. min.iistra klerikalac bivši narodni postanik i ministar Rodžar. Izza toga, sii došli predstavnici vla,sti. Priredjen je banket, na kojemu je pri- suMvovalo 1 nekoliko sivoceniika, Prvi je irzeo riiječ pred^jed n ik rnjesne radi- kalne organizaicije g. Andro Posaver, kojii je medju os.ta.lkn rekao: »Ovaj dan kad je predlsjednik vlade u Sloveniiji, najsretniji je za slovensko radikale. Do sada se na vrbovima st ranke nijo minogo rac'imalo s naima. Kad sino pn- zvali g. Vukk'eviöa. odmah so je oda- zvaio. Ovaj put pazdraivlj&inio vas za- «ebno, gospodiine predsjedniiče. mi ra- dikali i pristalice S. L. S.. a dru;gi put, kaid opet dodjete, duboko sam uvjeren. da ne eofe vise znati, koji su jedui. a koj'i su drugi. (Bunio ptyeskanje.) G. Vukicevk; je na to odgovoriio: »Na ova) lijepi pozdraiv nist a druigo ne mogu da kažem, nego živil o Celje.« c MOŠKA OBRTKA SOLA. V mi- nistrstvu trgovine in industrkie je spre- jiet odilok. na podlagi kateroga se še le- tasnje. jeseni at vor i v Oe.lju nnoska obrt- na sola. Za otvoritev te sole je odobren krediit v znesku 50.000 Din. c DVA KONCERTA. Koncert »Ljubljanskega Zvowa« bo v nedeljo. dne 17. t. in. popoMne ob pol petih v Zdraiviliiskem domu na Laškeni. Zvečer ob pol devotili pa bo koncertiral »Lj. Z.e v Ri,mskib Toplk'.ah na teraisi, a v slučaju slaibega vremena v dvorani zdravilisca. Na željo goslov poije drn- ätveni zbor izkljucno narodne pesmi. Na k'pa koneorta opozarjamo zlasti Geljane. Vstopnine b koncertu ni: pro- dajali se bodn le vzporedi za pokritje stro.škov. c ZEMLJIŠKOKN.TTŽNI IZPIT je pnložil pri višjem dežofnem sodišču v Ljubljani s prav dobrini uspehoiri žamd. narednik g. Andre; Pa-risk" iz j Celja. s ŠUMAN0V KRTŽ NA'OKIltö- LJU. V nedeljo, dne 24. t. m. v>b desetib | dopoldne bo na Okrešlju odkfit kr'uz s i plošto v spomin dne 22. julija. lanske- ga leta na Mrz.li goi'i ponesrocenemai di'jaku Šumaim. Od kanur.ške strani J pride k odkritju precej planwicov. On- j jemo, da se ludi v Celju priiprnvl.j^ vor- j ja skupina. c N0VE SMOTKE IN CIGAIM^ TK. Uprava monopola spravi poc3tkorn nie sec a st'pt-einibra v promet dve novi j vrsti hiksu,snih sinotk. ki se bodo hne- j novale »Perla de Cuba;« in »Flor de , Havana«, obe iz kubanskega tobaka z ovoje.m iz pravega sunialranskftga to- ' baka. Te sniotke bodo velike moderne oblike z okusnim prstanonv. I/jdiflujejo se v zaigrebški 1oba.čni tovarni. Cena še ni dolooena — znasala bo pet do sedeni dinarjov. Pripravlja se tudi nm:a vr^ta i cigaret pod iinenom »Driina«. Vsebo- j vale bodo 70 odstotkov .bers'(:iigo\iiiske- ! ga Inbaka. ; c UöTAlNÜVNI OBCN1 ZBOR >M0T0KLUBiU CFAJlil. Prii)va-vljal- ni odbor »Motcklub Celje« sklicije za, nedeljo, dne 17. juliija drušLvei1. nsta- novjii obeni zbor, ki se bo vrÄil v gosiil- ni&ki.b prostorüi v Narodncni dnmu. Dnev.ni red: 1. Otv-oriteiv in izvo'iitev predsednika zborovanja. 2. Odoln-itev drustvenih pra.viil. 3. Volitev čtanov v drvištveni odbor. 4. Doloeit'ev raznili društvenib priistojbin. ö. Shi^ajnosti.. Zacetek razprav toc.no ob 1.0. nri pml- poldne. — Pred pricetkom zb'/mvanja pri red i pripra.vljalni odbor pi'opa-. gandno vožnjo vseb mctociklisttj-v >kuzi mesto Celje. Pasirali bodo te-le ulice: Odhod ob 9. uri predpoldne z /.i.Moli.šča pred Narodn.ini doniom. skozi (üf^po- sko nlieo, Glavni trg. Krafja IVUa <•?- sto, Cankarjevo cesto. Krekov ti%". Alo- ks-androvo ulico, Prešernovo ulico, oil; Narodni dnin. Po koneanem zborova- nju bo skupni iizlet v zdravilišče v.Ro- ga.sko Slatino. ČI. 2 drnštveni.b pr.'ivil doloea obseg driistva, ki se ra.zprostira na vse kraje sreskib poglavarstev Ce- lje. Gornjigrad, ftmarje nri .lel.sa.b. ter sodne okra.je Las-ko in Šoštan: Moto- ciklisti in i'jiibit'eJii inotot-iklivtirn^•-•¦;i sport a, nasta.njip.ni v krajib drustvene- R». pailroc'.ia,, se viiljudno va'bijr» k u(!<'- ležbi pvi zborovam/ju. O nai"nenu in ci- 1j\i kluba se bo pnroc-alo r>u v.V>ovoy:v.- n'jliM raiz]jravljalo |ta. se bo hidi o ua- ertu bodorega drusfvciioga delovanjn. ki je vse^kozi zaniiräv im iz sportske^a vidika zelo važen /a povzdigo niotoci- kRstiike. Padi' tega prosimo vse moto- cikliiste iz dTuštvenega podo?ja. lifi.i preVozi'jo izlet ali kairkoli so si doforili za nedeljo 17. t. m.. im naj prWöjo-v Celje. S sportskinrpo"/'-."¦¦':'. o<1 ¦ bor. l'HOTl INOZEMSKIM POTNI- J\(J.V1 sniiO mi piisali že često im ol^irn.o. Sedaj jie nastopr.1 proti njvm tudi mari- borski trgovski gremij. Njegov razgbus radi objaivliiauiiio v körtet obcün^tva.: Vedno oešče priibajajo gremi^i pritožbe o i'tiozemskili potnikiib,. da obiskuj.ejo po vsem ozemiliu nase oblasti privaitno S'tra.nki1 in ji-iu po siiuo visokib cenaii prodaijajo razno blago, kljub temu. da je inozomskhn trgeycem ali polniikoin strogo prepovedano obiskova.ti st ranke. ki nitso trgovei. Zato se poziviajio vwi n-aši, trgovei. da vsa.k v s\ojein okraju te Ijndi zasleduje im. jib takoj na.znani bi'iiziijini varstvenim organom. gremi- jitmi ali pa direkt no polilieni oblasti. Mariborski gremij inia že od obrtne oblasti zagolovilo za takojšen in ]W)spe- šen ka.zenski ])Gstopek proti tenr efe- menlom. Celokupno üx-instvo si> zlasti opozarj'a. da prodajajo iinozeinski pol- niki bla.go eestokr.it do 100 odstotkov dražje kot st ane v domaeiib tvgovinali. kar je dokaizano, in kdor je enkrat na- rocilo podpisal. ga ne more vec pre- kliicatL. Zato jie v interesu vsakega po- sa'ineznika, da take vsiljiwe luvznani bodisi trgovrom, poli'-ciji. ža.nda.rmeriji ali pa bliižnji positiemi oblasti. fi.wv^,,, trgovskim greinijem. ^ c Z ]-: 1 ;RK TRT K <) SO DO J;; I!) /. \ • • LOZE'Nl v okolin-i». Tarn žarijo ]io ne~ kod IikH na cesti lepo do predpoldne doriiu na drugih krajib splob ni s.ve- tiJk. ki bi raizsvctlievale nor teniitUK c 1ZGÜBL.IEN0 IN N'AJDENO. Izgubljena io bila srebrna nuxska v.v\:- na urn. s'islem »St<>i>.«, vrcdna 12"><) d i'uav.ji>v iiM-žtMV>"ki v(ey.rn i»l;,~r. T.i ]r \;\\ iizigul)ljpn mod vožnjo na sikib topliif v Voj.ni'k. \'u <. .< . _:;:....¦ dinnrjov. -— Najden .fe bis zlat prstnn z bel.'ni ii' rdeeiun kaimioin. vi'eden 100 Dim. c ZOPET TATVI.NA KOI.ESA. «: Tvanu Laporniku je ukradel noznnn elovek se novo kolo. vrpdno 1500 Din.. G. Lapornik je pustil kolo na. liodnMc-; gostiilne pri »Angelju«, pa je lakoj iz- ginilo. Kolo j.e or no iilpskano. 'ina no- vo sedlo in blatnike. c NESRECE Z AVTOMOBli.! niiiiiozi'.io. Po mestu saniern diivjajo vo- zila taiko. da je čudno. da se še ni kdo ponesroril. V torek popoldne malo po peti iiiri bi se bil pri'Mestni branilnici« skoro treil na Rogaško Slatino odha.ja- jo'ci avtomobil z drugkn avlomobilom. j kr je vözil od poste. Sofer je namree | naglo vozil okoll vogala preveč po levi j strami, doicim rivu je oni drugi seveda j tudi1 pri/hiajal po desni nasproti. Izgo- I vor. da so tudi po veliikih liKvstih v0Zj j naiglo. ne velja. kajti tarn so drugačne i costt- im dniiga-öen je tudi red na njih". c PAZTTE PRI V0ŽNJT! \- m«- j »ecu j.uniju je bilo podanih v celjskein srezu 63 pvijav radi kršenjn cesino- policijwkega redr>-, 23 priijav p;\ ie bil"o radi. krsönja novib predpisoA-, da se | inora voziti in izogibati np. desno. Vzlic i kazuini se ljudje ne more.io nnvnd';; • nnvega predpi'.sa. v. PSI V SAVlN.ir. .Pvejoli sino: | Kljub policiijiskiim predpivsom in nevolji i obrinstva vodijo nekateri Ijudj«1 svoje | velike pse v kopa^lisc-0. Dofiin je sedaj i radi objaiv(> v listib ncka go.»podii:na s | Kvojian ljubljencein v znak protesta i.z- rtstai'a. se je pojavila neka nemski go- \'ort\>-a tu ja gospa z veliki^m psoüi. Tu j se inora napraviiti red. j c SVETOVNa'TVRDKA JULIO ! MKTNL. vivoz ka've, priitxli v svoji no- ! voctvorjemii podruznici v Gelju. Kral ja I Petra ce>ta 10. poskuisno knbanje kave j iitd.. in sicer v petek. dne 15. julija in I v sobot.o, dno1 16. julija 1927. Cimij. oIj- 1 riinstvm se ,s tem livwli najboljsa prLlj- Ka, da. so> npozna z iÄvrstno kakovostjo , .'M'einlovlb mosanic kavß. Kulinnje vodi I strokovmjak. ki bn v>:akemn posetn'lku i dal na zab-tevo vBr>la .sesfra«. Ogromno filnisko delo v 2 delilb in 11 dojamjib. \' glarnib vlo- : ga.b. Lillian dish in Ronidd Column. i >Bela sestra« je priznano ed«n na-j- , boljšib fiiliibov na svetu. — Četrtek 14., petek 15. im sobota 16. jiiiliija: »Greh Kitua« (»Car veonega mesta«). Monu- lhentalen volefilm v 7 dejanjili. V gla.v- niih xlogab Kar ina Bell, znana iz vele- i filmov >Ljubiimka malictTadže« in ;>Plo- j si, Bajairo!« in Olaf Fönst}. i KINO GABER JE. V sredo 13. ia ' četrtek 14. julija wpr/o. kulisami stoječii možje izkušajo vsiliti človešitvm. Ni slučaj: na Ru.ske.im, kjer je troba niarsičosa, podpiraio bolj'sevi- ki v svojem dmbu upravljatio gleda- lišče; vedo paic, da je vpliv gledalificn na ja.vno mnenje prar\r tako močan in gfobok, kakor vpliv novitn. Da stoji gledaliišče pod juclavskim vplivom je splošno znatno. Zadiušljiva orijentalska atmasfera je vdrla van je. Ne le prava gledaliišča, nego tudi' kina — katerih aparat je peta naj vec ja i.n- dustriija — so popolnoma pojudena. A oesarkoli se loti jud. takoj poslnne ne- nraven problem. Večer za večerom je na miilijone ljudi podvrženo judovskomu pojmova- njn živtjenja, ljubezni in dela. Gleda- lišče ni judovsko le v vodstvu. nego tu- di v literarni snovi in v -uprizarjanju. Zmerom vec iger prihaja na odei, ki so jim avtorji, režiserji in igralci' jud- je. Te iigre niso umotvori in so brez trajnosti. Nara.vno: judovsko zanirmi- nje za gledaliušce ne izhaja iz wnetnir Skih stremljenj, nego je eisto finančne in ratsne vrste: nojudom iizvabljati 'denar iz žepov in gledalce po okusu in mdSljenju pojuditi, je judoski namen. Duševnost teb iger je umerjena za 13—18-lotne gledaJce. Vse nkrojeno za 'duše in srea neznačajnežev, ki se dajo naj'laJzje sipelijati po režijskib trikib. ¦Iragedija ,?e smatra za doTg caß, prijd- stavljanje močniih značajev je izven kuiz-a, Komicna opera je propadla do zint'de lučniih efektov in zvijanja udov glaßba je spol*sko besnenje. Senzacijo- nalno. neiwnno in podilo — je geslo. Spolska ljubezen je glaivna snov, raz- kazovanje golih teles v razburljivib na- stopib, tropi ženskili tele.s, katorib obleka tebta komaj pet gramov — to je moderna unietnost v judovski režiji. Upor vseb, ki streme po resnieni umetnosti, se pojavlja po mnogih anii'- rikanskih mestib v tem. da se uslanav- ljajo amaterska gledalušča. Dramatič- na imietnost, propodena iiz javnib gl"e- dališč, je našla zatočišče po tisočerili giledališčib in brainiib druistvih, pc skednjili in cerkvab. po šolal in'obcim- skib dvoranab. Izpremenibe, ki jiib je uvedel jud v gledaliišcu in ki jih opaža v&ak obis- kovalec brez predsodkov, so evetero vrst: Jud je razvil mebamLC-Fio stran. ki odriva človeško igro in talent. Igralci ludovskih iger so brez masineride, brez scenskib aparatov izgubljeni. Seen a duši igro. Dobri igraki so dragi,. Zato vtika jud svoj denar rajsi v fes, platno. barvo, blago in nakit. Tako je izpreme- nil jud gledallišče v razkošen paÄnik za ocii in je pregnal vse globlje ideje. Gle- dalec se ka,sneje pač še -spornni naslo- va iigre, nikakor pa ne vsebi'ne in linen igralcev. V vsem nazadovanje in pro- padanje. Drugic: jud se lahko ponaša z ?n- slugo. da je primosel poltenost na odor, j Blatna popbiva se je poe.asi dvigala ob | ziidovih ainerikanßkih gledaliišč ter u> zagrnila zda>j že vse odre. Danes je \ »boljSi.Ii« gledalisčib več gole nedostoj- nosti, nego jo bila pre.i po najnavad- nejših timgeltangliib. V Newyorku, kjer je judovskih direktorjev veo, kakor jih bo sploh kdaj moglo biitt v Jeruzale- lüu, se pomika meja gledaliiskib sirno- ]*osti in nekdanjih neiinožnas-ti vedno bolji naiprej. Nodavna vprizoritev ;Afrodite« jo bila par premišljc-n in pripi-ivljen frontalni na.skok n;-. ]io slednjo utrdbo nravstvono tjVidir'i.io. čisto orijentalska, razuzd'U a na,slacU. Moški z ovojem okoli bokev. v koža.l\ lc-opardov in kozlov. ženske do posu «vole, vse ostalo v prosojai tencici. so izvajali blazon spektakel: višek pa je biito razkritjs povsem nage ženske. ka- teri je bilo telo marmiorirano. Avtor je bill seveda jud. 0 idejab niti sledir na- niiigavanja. kocljiwi polozaji. smi-lost nastopov . . . use je bilo sad dolgega stuK.li.ja umetnosti, kako se kva"'.jo ljud- je. Prodajanje narkotienih. sredstov je zakonito prepovedano, vlivanje moral- nega otrova pa ne. Pari-z ima vsaj se Comedi«? El>^n~ cake kot protkittž blatu, Newyork pa niti tega. Kako naj se uveljavijo resni dramatiki a- takem mo(xvirjni? Na odn-li vla>dajo koristke, plesatke in stabstkn. T%1edni.ni dramatikom se dovoljuje vstop na oder le m kratko dobo. Elek- trinr-ii(.' svi-'tlobe in barvju» iigra.rijo is» gola ženska iylesa jih preženo. Reside dranie je niogoce le še čitati. Tretja pos.\edica judovske rlade na anierikanskih gledalisci'h je sis tem »starov«, zve^de reklamnih sten gleda>- . i'iiskib simdikatov. Publika naj verja- me. da svetijo te laterne na najviÄJem nebesu drainatske umetnosti. Ti >strv- rii«, ki so bili vceraj. a danes ni«o več, so bilii ženski ljubljenci diktatorjev ali blago. vzeto iiz mase in postavljeno y izlozbo. da bi vzbujalo vtisk novosli.. Danes doloca slaivo reklama gledalr- skib posestnikov. A > marko Nowyorkc odklanja vsa ostasa država. Goriisče glediaüsca so judje pre- «na.kni.li z oclra v Marino. Branjevska. mod rost! 1 Znaiii mi'liijonar in kralj avto- mobilov H. Ford, ki je bil svojecasno uvedel in finaneiral protiaidov^ko kaimpanjo, je sedaj podal iizjavo, v ka- teri obzaluje svoje pocetje. PredsednLk a.meriiškega židovskega komileja Lewis Marshall objavlja ol> tej priKki. da st;». ga pred par dnevi posetilp dva Fordo- va zastopnika in da sta v njegovem iimenu podala izjaivo. da obžaluje svojs napadie. kei se je prepričal. da ,so po- polnoma neasnovani. Na izrecno za^ btevo je nato Ford podal tudi piemeno izjavo. Kljub tem,u je pa ma^sikaj, kar je trdil Ford — res, Š ev. 78. »NOVA DQBä« Stran 3 š »IZ NEZNANEGA SLOVEN- SKEGA ŠTAJERJA«. Pod tem naslo- vom je jel izhajati1 v »Phuiinskem \i\st- niku« krasno pksan čla.nek o pozaMje- ncnn, dienern goi\skeim svefu. ki leži v kotu meil Saivimjo, Sotlo in Saivo, in jt> Haun takorekoč pred nosom. Pciznani rtaš planinski prijatelj g. dr. Jos. C. Oblak j,e s pasebno ljube\z,nilio oplsal v prvem delu spisa gorski svet ob Sotli in zapel vjisoko pcsoin našiui vinskim goricam in goram kakor dozdaj še no- beden sloveniski piisatelj poleg Nomca Bartscha, ki ga v svojem estetsko-gh- st.iijoznom spi,su tndi onMmja. Opozarja- liio ožje roj-akc — tudi »neplanince« na ta lcpi spis, in žeKmo, da bi piipo- mogel k povzdigu turitetMnega pokre- 1a v t&m krasnem kotu naše dez^lu. s ŽELEZNIŠKA IvON'FERENClA NA REKI. V Roboto je bila na Re-ki, otvorJGiia mednarodna 'ieleziiiiška kon- ferenca med Italijio, Austria'o im. Jugo- slav! jo o tariifndh vprašan.jih. NaSö dr- žaivo zas'topata g. Jošt od g,eiieralno d;- rekcije žefeznic v Beagrad u im g. Petek od železniške direkcitfo v LjirblgViini. š POMNITE! Prajlni prašek Zen- ska hvala iuna 50% Sch-iditovega nrMa. S lzseijevanje \z Dalmacjje. Težko gospodarsko stanje sili Dalma- tince, da si drugod iSčejo kruha in zaslužka. Ker pa vlada po vsej državi gospodarska kriza. mora večjna v tujino. Te dni je odšlo zopet preko 200 Dalmatincev v Brazihjo in druge kraje Amerike. š Uniforme za poštarje. PoStno ministrstvo ie dovolüo direkeiji pošte in brzojava v Beogradu večji kredit za nabavo novih uniform za zimo. Direkcija nabavi iz tega kredita okrog 2000 uniform za poštno osobje. š Predavanje zgodovine na o- snovnih Šolah. Po novem učnem na- črtu za osnovne sole se bo v bodoče predavala na vseh osnovnih šolah zgodovina naše države. š Odprava komisarjata prl Ijub- ljanski Zbornid. Trgovinski minister dr. Spaho ie izjavil, da je vzpostavil staro predsedništvo ljubljanske Trgov- ske in obrtniške zbornice, ki je bilo razrešeno v času klerikalne vlade. Dr. Spaho je nagiasil, da je to storil radi tega, ker je državni svet raz- veljavil sklep bivSega trgovinskega ministra glede postavitve komisarja. za kar ni bilo zakonske podlage. Š Gasllski kongres se vrši 16. in 17. iuiija v Ljubljani. Dovoljena je polovična železnlška vožnja za vse vlake razen S. O. E. v dneh od 15. do 19. lulija proti društveni izkaznic , potrjeni na kongresu in železniški karti z mokrim žigom odhodne postaje. š Konjske dirke. Kakor znano, bi se morale vršiti 17. t. m. na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju velike konjske dirke, ki jih je nameravalo prirediti kolo jahačev in vozačev. Ker so pa mnogi udeleženci izrazili željo, da bi se dirke priredile v jeseni, ko se bodo vrnili interesenti za konjski sport s počitnic in ko tudi vročine ne bo, je Ko!o jahačev skleniio preložiti dirke na jesen in sicer na prve dni oktobra, ko se bo vršila v Ljubljani pokrajinska razstava, združeno z raz- stavo konj. š 12 kandädatnih list v Subotici. Pj sedanjem stanju bo v subotiškem okro2ju vloženih 12 kandidatnih list: dve radikalski, demokratska, demo- Neutrujeni veseli kadar so pete na /6 čevljih. kratska opozicijonalna, radičevska, zem- tjoradniška, bunjevska, vojvodinska in nezavisna delavska. Ni izključeno, da postavijo svoje lastne liste tudi Nemci in Madžari, ker so se pogajanja za skupen nastop z vladnimi radikali razbila. š IzplaČUo razlike penzijonlstom. Kakor doznava beograjsko »Vreme«, je finančni minister dal na razpolago svoto 12 milijonov dinarjev v svrho izplačila razlike upokojencem po od- stavku 55. Razlika se izplača upoko- jencem vseh ministrstev. š Znižanje vozne cene na naših železnlcah. Po odobrenju prometnega ministrstva so znižane vozne cene v 1. razredu brzovlakov in osebnih vla- kov, in sicer pri brzovlakih za 15 odstotkov, pri osebnih vlakih pa za 20 odsrotkov. 5 Tri leta ječe za razžaljenje države in kralja. Pri sodnem stolu v Požegi ie bil prošlo soboto trgovec Janko Dubko iz Nove kapele obsojen na tri leta ječe, ker je 11. septembra 1923 na železniSki postaji psoval državo in krali?. š Okamenelo okostje mamuta v Bosni. Iz Bihača prihaja zanimiva vest, da so v selu RaČiču ob priliki trasi- ranja nove ceste na neki njivi delavci naleteli na okamenelo okostje mamuta, V Bihač so delavci prinesli dva mamu- tova zoba, dolga 20 cm, 12 cm široka in 8 cm debela. En zob je težak 3 kg. Prinesli so tudi nekatere druge dele okostja. Delo je bilo takoj ustavljeno in oblast naprošena, da pošlje strokov- njake na lice mesta, Mamut (elephas primigenius) je že davno izumrl, v diluvijalni dobi pa se je bil razširil po celi Evropi, severni Ameriki in severni Aziji ter je bil sodobnik prazgodovin- skega človeka. Mamut je bil mnogo večji kakor njegov najbližji sorodnik indijski slon. fTO-posts je zs zobenojboljšo! š Najstarejši človek v Sloveniji. Najstarejši v Sloveniji bo gotovo 102 letni Steiner iz Št. Iija, ki živi pri svoji hčeri, obmejni posestnici. Dölgo svoje življenje je prebil starček kot polje- delski delavec. Do nedavno je še opravljal tudi razna težka dela, sedaj ga pa vid naglo zapušča, da se le bolj ukvarja v hiši in otroke pestuie. Mož je pra- praded. HČi njegova je stara 72 let, najstarejši njegov vnuk 48 Jet, pravnuk 22 let in preko enega leta ima že prapravnuka. Ljudska prosveta, 1 «Planinskl Vesinik». Te dni je izSla 7. Stevilka «Plan. Vestnika», ki ga z dobrim okusorn in srečno roko ure- juje odlični kulturni delavec g.dr. Josip Tominšek v Mariboru. Ta znova doka- zuje, da je glasilo našega SPD važen činitelj v našem turizmu. Poleg člankov izrazito planinske smeri bi opozorili na dve poetični čitici našega prizna- nega planinskega pisatelja dr. Jos. C. Oblaka: na^poglav;e «lz neznanega slovenskega Stajerja» in na «Skice s pota». Dr. Oblakove črtice niso poto- pisi vsakdanjega kovai temveč jih od- likuje neka umetniška in estetska ubra- nost, ki jim daje značaj literarnih spi- sov. Zato bo naša širša javnost pač z veseljem pozdraviia knjigo, iz katere je dr. Oblak objavil le nekaj poglavij — «Knjigo popotnika». na to zadnjo številko «Plan. Vestnika». I Knjlge tržaške «Luči». V Trstu se je osnovala književna družina «Luč», k] naj razen «Goriške Matice» in dru- gih založništev skrbi za dobre in cene LnJigi našim rojakom onstran meje. ^ prvimi knjigami se je «Luč» do- stojno predstavila in bi le bilo želeti, aa bi v tern pravcu nadaljevala in se izpopolnjevala. I Cankarjev «Hlapec Jernej» v rUxl m Prcvod"- Ruska državna za- ložba v Moskvi je i.dala rueki prevod Cankarjeve povesti «Hlapec Jernej in njegova pravica» pod naslovom «Bar- tolo i ego pravo». I Slovenske nabožne pesml v češkem prevodu. Znani prevajevalec slovenskih pesmi v Češčino Otto F. Baebler je izdal v Olomucu razkošno opremljeno knjižico «Marie po poli kračela» .... ki vsebuje prevode raznih narodnih pesmi o Mariji. Med drugimi je Baebler preložil štiri slovenske in sicer : «Je zora, zora ,. .» iz Štrekljeve zbirke «Mornar» (koroška, zapisal Ja- nežič) in dve iz zbirke Janka Glaserja. Ta cvetober marijanske mistke se imenuje po slovenski narodni pesmi «Marija je po polju šla ...» Razgled po svetu. r Potres v Sveti deželi. V Sred- nji Palestini je bil v pondeljek močan potres, ki je trajal pet sekund in je zahteval tudi več človeških žrtev. V Jeruzalemu potr s sicer ni napravil večje §kode, pač pa se je v pred- mestjih porušiio več hiS, a na Oljski gori je bilo od ruševin ubitih 12 oseb. Posebno močan je bil potresni sunek v Jerilv, kjer se je med drugim po- rušil tudi hotel, pri čemer je bilo ubitih več turistov. Po poročilih iz Kaira je bil tarn nov potresni sunek. r MUijonarjl proti epldimlj! samo- rnorov. Samomor znanega londonskega finančnika Whitha je napotil italijanske multimilijonarje, da so intervenirali pri Vatikanu, naj bi papež izdal pri- meren manifest proti vladajoči samo- morilni epidemiji v vsem civiliziranem svetu- r Brzopisec. Neki Jones je pre- mag2l vse tekmece pri natečaju za pisanje stroja, ki so ga prtredili v New Hampshirju v Ameriki. Spisal je v teku ene lire 41 tisoč črk ! S tem je prehitel najboljše parlamentske stenografe, ki naredijo kvečjemu 150 črk na minuto. r Ljenirtgrad brez sinagoge. »Krasnaja Gazeta« poroča, da so za- prie oblasti Ijeningrajsko sinagogo. Poslopje je bilo takoj izročeno stano- vanjski zadrugi, da se prepreči obno- vitev bogosluženja. r Strasna nesreča na LoiH. Na reki Loiri v Franciji se je te dni do- godila katastrofalna nesreča. Prevrtiil se je Coin, v katerem je bilo 12 oseb. | Rešil se ni nihče. Trupel ponesrečenih do sedaj še niso našli. r 64.000 prijavljenlh izumov. Iz statistike nemSkega drzavnega urada za patente je bilo lansko leto v Nem- čiji prijavljenih 64.000 izumov; Urad je izdal 15.000 patentov. Od obstoja državnega urada za patente, t. j. od leta 1877 dalje je bilo prijavljenih 1,340.000 izumov, patentov pa je bilo izdanih 440.000. r Dljamantna ležišča v Afriki. V nekem pustem delu Južnovzhodne afriSke obale pri Aleksander bayu v bližini izJiva reke Oranie so našli le- žišče velikih dijarnantov. Doslej naj- deni kamni so vredni (00.000 funtov. Oblika teh dijarnantov je popoinoma okrogla, iz Cesar se sklepa, da jih je reka Oranje prinesla s sabo. Kamni so povprečno težki pol karata. Najdeni so bili tudi večji diiamanti, med temi eden z 81 karati, ki je vreden 7000 angleških funtov. r Sova in vraže. Sova je menda najbolj osovražena nočna ptica. Mnogi ljudje so prepričani, da je sova zna- nilka smrti in nesreče. Zato jo sovra- žijo in preganjajo. V resnici je pa sova prekoristna žival, ker ppkončava na vrtovih, poljih njivah škodljive glodalce, zlasti pa miši in podgane. Ti glodalci bi uničili dobršen del pri- delkov. Dr. Fischer, sloviti ameriški prirodoslovec, je dognal, da sta dve sovi, ki ju je imel v kletki, požrli v dveh mesecih 1596 miši, 134 podgan in 100 drugih glodalcev. r Črna Iista dunajskih krojačev za gospode. Dunajski krojači za go- spode so sestavili in poslali na ogled seznam vseh tistih moških gizdalinov, ki se neprestano šopirijo z novimi oblekami, pri tem pa ne plačujejo starih računov in se oblačijo v breme svojih krojaških mojstrov. Crna lista se bo stalno dopolnjevala in vanjo pridejo tudi tisti, ki zaostajajo s svo- jimi plačili na obroke. r Posledice iaponskega denar- nega poloma. SploŠno je znano, da je nedavno nastopiia na Japonskem opasna denarna kriza, radi katere so prišli v plačilne težkoče skoraj vsi denarni zavodi v deželi. Japonska vlada Je izvedla sanacijo denarnega poloma z brezprimerno energijo. Del- ničarji bank, ki so propadli so morali dati na razpolago vse svoje premo- moženje. Ta usoda je zadela tudi prinra Macsukata, ki je moral prodati vse svoje palace in izročiti banki go- tovino do zadnjega vinarja. Mnogo denarnih aristokratov je popoinoma obubožalo in so danes na beraški palici. Razširjajte „Novo Dobo"! I OblBhB > moderne dam- ske, moške in I otroške, bluze, J krila in plašče, lastne izdelke in i dunajske mo- riele, nadalje ; klobuke, perilo, inogavice, kra- ' vatein vsemod- ne in galante- rijske predmete kupite po naj- nižji ceni in y vclik.'inski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKI. Celje. Oglejte si iz- ! ložbe in zalogo, da se na lastne oči I prepričate. Zbirajte listke za nagrado! Svarilo. Svarim vsakogar, da bi dajai moji ženi Jozefi Škorja kaj brez denarja, ker jaz nisem piačnik za dolgove, ki bi jih ona delala na moje ime. D o b r o v a pri Celju, 13. jul. 1927. Josip Škorja. TecSenski üzkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 4. VII. do 10 VII. 1927. Zaklana živina UVflŽEflfl meso V Kfl j lme fs=Sllf3al| H s s 1 Opomba ÜQ3>^hf-WO^ y ^jh'w O ^ X \ Dečman Ferdinand 2----------------------------------------— _____ Esih Matija ....-------4-131---J-48- - - -Friedrich Ivan ...—-----------11-------—-------— ____ Gorenjak Josip ..-------1 2- 27--------------- 39-------------- Gunžer Fridrlk .. 2-----------------------_-_.__ _____i Hole Martin ....------2------72---------48 — — — — | Hohnjec Viktor . .------------1- 3---- 52 - - - -Hohnjec Stefan . .----------------2j_--— - - - - -Janžek Marija . .----------1-----— — — — — — — — — Kroflič Alojz . .#.-------2 1-----------_-~-102— — _ — Lapornik Ivan ...-------1— 1 1— — — — — 47 — — __ _ Leskošek Ivan . . .-----------1------.1— — — — 54 — — _ _ Junger Ludvik ..-----------2-----------__. — _-——• — ____ Rebeuschegg Franc-------711- 9 3 — — _ — 411 — — _ _ Reicher ivan ....-------1 — — 1 — — — — — — — _ _ _ Urbančič Adolf . .-------2 —-------1 — — — — 98 - _ _ _J Voisk Rozalija ...-------2 3- 4 4_-_- 29--------------_ Zany Viktor ....-----------3-------6_-__— - _ _ _ _ Zavodnik Alojzija .------2 — ~ 4---_— — - _ _ _ Gajšek Franc ...-------2 — — 2 1----------34 ~ - — -Giltšvert Franc . .---------------1------— — — — — — — — — PlešivČnik Ana ..-------------------1--------------------220- - - -Reberšak Anton .-----------------------1----------------— — __ — _ Bernard! Drago ..---------------------------------------—43 — — - — Robek Anton . .---------------------------------------— — — — — — Kus Miha.....---------------------------------------—--__ — Skoberne Fric .,.---------------— 1 \-----------— — — — — — Hiavač (Celj. dom) .-------------------------------------------— — — — _ Perc Karol ...-------------------------------------------— — — — — Skupno. . . 4-24 23 6J36|33|-|-----1 - 1242 39------------1| Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 78. Pupilsii*novaipen in jawnokonisfen dena^eii zavod celjskega mesta CeljsRa meslna hranilnica Ustanovljena leta 1864. 11 lastni Y>si»lLi.oi ;px»i kolodiropu, Vslhranllnlčnlposllaelrvršujejo naJKulanlnefe, hiiro inloč- no. Ugodno obresiovanfe. Pofasntla in nasvetl brezplačno. Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjG. Stehlena omara za knjige se kupi. Ponudbe na upravo. Proda se poceni kompletna spalnica iz mehkega lesa, postelje z vložki vred- 1 Naslov pove uprava. 3 ' Premoa zidntiivSki, trboveljsbi in iz vseli drusi]! rodnikou dobarlja in oostdnljn na dorn u nesfi in etoliri Fipsttnjo Jo6t, Celje, Aieksandrova ul, 4 SlihoFslte in pliskarskt pomočnihe dobro izvežbane, sprejme takoi Mihael 2 Dobravc v Celju. 2 Sadjevec razpošilja A. OSET, MlaHbor, 3 Štajerska klet. 10 Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta KSepasrstvo in naprava streBovodov. PokHvanje streb in zvonskow. inštalaoije, naprava moderno« higijeničnih kopalnih sobf klosetov in zdravstv. napra«. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. --¦ Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Popravila pisalnih strip hitro, eksaktno in poceni izvršuje specijalnj mehanik z dol^oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prtfowrstna dokazüla na razpolago. — Pi- salni stvoii novi in rabljeni v zalogi. JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma usrno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju VarCuj v mladosti, da stradal ne boš v staiosti! LASTNI DOM Obrestuje hraniilrte 0^ OA. vlogre po \J /u Vcčjc stalnc vloge po dogovoru najugodneje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnostil Pfl naložbi xneska do SQ Din se dobs nabiralnik na dom. Iz malega rastc veliko I Pisarna v Celiu, Prešernova ulica 6. ZVEZNA TISKARNA V CELJII STROSSMAJERJEVA UL.l izvršuje vsa v tis^arsko stroko spadajoča dela, kakor knjige, brošure, časopise, eno- in večburvne lepake, črtanke, tisko- viue za obrt in iudustrijo, tsö okusno in hitro ter po najnižjih dnevnih cenah Najmoderneje urejena knjigoveznica "TÜkTin" Izdaja Zwo.n» tl.k.rn.. - Odgovorna sta za izdajatelja in tlskarno Milan Čctln« | za redakcijo VSnko Ü. 6«bero. - Oba v Celju.