Štev. 1975.	Vili.	1925.
Oglasnik
lavantinske škofije.
Vsebina. 46. Gradbeni načrti za cerkve. — 47. Mili darovi za cerkev v čast blaženi Bernardki. — 48. Tečaji duhovnih vaj v novem „Domu“ v Ljubljani do konca leta 1925. — 49. Slovstvo. — 50. Osebna naznanila.
46. Gradbeni načrti za cerkve.
Ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 7. avgusta 1925 U. br. 31.975 priobčilo naslednje sporočilo ministrstva za zgradbe (arhitektski oddelek) od 5. avgusta 1925 br. 18.680:
Mnogokrat se dogaja, da sc ministrstvu za zgradbe pošiljajo v pregled in odobrenje od nestrokovnjakov izdelani načrti za cerkve, ki v arhitcktnem in konstruktivnem pogledu ne odgovarjajo svojemu namenu ter se morajo ali zavreči ali predelati, vslcd česar se zadeva zavleče in zaplete.
Da bi se temu opomoglo in da bi se tozadevno poslovanje čimbolj pospešilo . . . ministrstvo za zgradbe vprihodnje ne bo odobrilo nobenegh načrta za cerkev, ki ga ni izdelal strokovnjak - arhitekt. V slučaju, da v kraju ali v bližini, kjer se namerava pozidati cerkev, ni nobenega arhitekta, naj se stavbni odbori obrnejo preko ministrstva za vere na ministrstvo za zgradbe,
kjer se bo brezplačno izdelal zaželjeni projekt, ako se obenem s prošnjo vpošljejo za napravo načrta potrebni podatki, namreč :
1. Opis lege (situacijski plan) dotičnega zemljišča, ki je namenjeno za stavbišče, z označbo strani svetd, višinskega kota in dohoda.
2. Grozilni izvid (sondaža) zemljišča in naznanilo, kolik pritisk da zdrži na m2.
3. Namen, t. j. za koliko vernikov prostora naj cerkev obsega.
4. Sredstva, ki so na razpolago, in ali se bo delo vršilo v režiji ali po licitaciji, z lastnim materijalom ali s podjetnikovim.
To se da župnijskim uradom vslcd dopisa velikega županstva mariborske oblasti z dne 31. avgusta 1925 U. br. 393/1 na znanje.
47. Mili darovi za cerkev v čast blaženi Bernardki.
Dne 14. junija 1925 je bila prišteta blaženim služabnica božja Bernardka Soubirous, znana po prikazovanjih brezmadežne Device Marije v Lurdu. Njeno truplo počiva v Neversu na Francoskem, v samostanski kapelici ondotnih sester. Tam je namreč Bernardka kot redovnica preživela poslednja leta svojega bogo-Ijubnega življenja.
Po poročilu Neverskega škofa z dne 15. avgusta 1.1. prihaja tja vedno več božjepotnikov. Zlasti sc 1 urški romarji ustavljajo tudi ob grobu bi. Bernardke v takem številu, da v omenjeni kapelici nikakor ne najdejo prostora. Zato se namerava tam sezidati dostojno svetišče v čast bi. Bernardki.
Kakor je ves svet z veseljem pošiljal mile darove za Marijine bazilike v Lurdu, tako častilci in častilke prcbl. device Marije gotovo želijo, da bi bili udeleženi pri zidanju cerkve v čast Marijini hčerki Bernardki.
Naj torej čč. gg. dušni pastirji, zlasti voditelji Marijinih družb, v teku enega meseca oznanijo in priredijo, kjer in kakor sc jim zdi primerno, prostovoljno zbirko milih darov v zgoraj označeni namen. Doneski naj se po dekanijskih uradih pošljejo vsaj do 1. decembra t. 1. škofijskemu ordinariatu, ki jih bo odpravil na pristojno mesto.
48. Tečaji duhovih vaj v novem „Domu“ v Ljubljani do konca 1. 1925.
V novem „Domu duhovnih vaj“ v Ljubljani (Zrinjskega c. 9) sc bodo letos vršili naslednji tečaji:
Od 30. okt. zvečer — 4. nov. zjutraj za mladeniče; od 9. — 13. nov. za Cerkvenike in organiste; od 23. — 27. nov. za duhovnike ; od 28. nov. — 2. dec. za može; od 5. — 9. dec. za mladeniče; od 12. — 16. dec. za mladeniče; od 19. — 23. dec. za može; od 27. — 31. dec. za učitelje in profesorje.
Tečaji se začno vselej zvečer prvega in končajo zjutraj zadnjega zgoraj omenjenega dne. — Udeleženci naj bodo v „Domu“ do 6. ure zvečer prvega dne. — Kdor se hoče udeležiti
katerega teh tečajev, naj se pravočasno priglasi po dopisnici na:	Rektorat	jezuitskega	kolegija,	Ljubljana,
Zrinjskega cesta 9, in pove, kdaj hoče delati duhovne vaje. Najbolje je, da se moški enega kraja, župnije med seboj dogovore, župniku javijo, ta pa naznani število udeležencev.
Vodstvo „Doma duhovnih vaj“ prosi čč. gg. duhovnike, da dajo seznam tečajev prepisati in nabijejo te letake na cerkvena vrata in v dvoranah „Društvenih domov“. — Kdor sc je priglasil za duh. vaje, pa jih iz važnega vzroka takrat ne more delati, naj sc po dopisnici odglasi, da napravi mesto drugemu.
Oskrbnina znaša na dan dozdaj 40 Din.
Slovstvo.
1.	Metodika katoliškega verouka. Priredil prof. Janez Krst. Vreže. Cena broširani knjigi 16 Din. Strani 72. Izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Knjiga obsega uvod, splošni metodični del, praktični del in usposobljenostim izpit za pomožno poučevanje katoliškega verouka na osnovnih šolah. Splošni metodični del poda le nekoliko najvažnejših navodil in pravil za uspešno, metodično pravilno poučevanje. Največ pozornosti je posvečene praktičnemu delu, ki obravnava in podaja učne načrte in učne slike, pove, kako je ravnati z nazorih, govori o pripravi na sveto mašo, na prvo sveto spoved in prvo sveto obhajilo ter razlaga cerkveno leto. Kakor vsa knjiga, tako kaže pred vsem praktični del pisateljevo globoko umevanje
otroške duše, veliko ljubezen do mladine in zares praktično spretnost, preprostost in prisrčnost v poda-vanju in razlagi verskih resnic. „Metodika“ se katehetom priporoča, ker jim bo prav dobro služila kot pomožna knjiga, našli pa bodo v njej tudi mnogo snovi za predavanja na katehetskih sestankih.
2.	Taschenkalender und kirchlich - statistisches Jahrbuch für den katholischen Klerus, 1926. Izdala knjigarna G. J. Manz v Regensburgu. Cena M. 2’—. Ta 48. letnik znanega koledarja prinaša poleg koledarnih in statističnih podatkov prav porabno razlago III. knjige Cerkvenega zakonika in se tako priporoča kot dopolnilo k prejšnjim letnikom.
50. Osebna naznanila.
Imenovanja. Sveti oče Pij XI. je z apostolsko listino z dne 24. avgusta 1925 št. 1321 imenoval p. n. g. stolnega dekana dr. Ivana Tomažič Svojim hišnim prelatom ; med Svoje častne tajne komornike pa je sprejel monsignore dr. Antona jerovšek, ravnatelja tiskarne sv. Cirila v Mariboru, dr. Franca Kruljc, dekana in nadžupnika na Laškem, in Janeza Rotner. dekana Šaleške doline in župnika v Škalah (18. avgusta 1925). Škofijsko knjigovodstvo in komorništvo je vsled bolehnosti g. kanonika Alojzija Arzenšek poverjeno g. kanoniku Francu Ksav. Časi (s 1. avgustom 1925). Imenovani so bili gospodje: Franc Sai. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu na Slatini, za častnega šk. kon-zistorijalnega svetovalca (16. julija 1925); Janez Toman, župnik v Vojniku, za dekana dekanije Novacerkev (1. avgusta 1925) in za šk. duhovnega svetovalca (6. avgusta 1925); Jožef Ozimič, župnik v Laporju, vsled bolehnosti p. n. g. Jožefa Cerjak, častnega kanonika in dekana, za upravitelja dekanije Slov. Bistrica (16. avgusta 1925); Franc Hurt, župnik na Muti, vsled odhoda g. dekana dr. Valentina Mòrti na župnijo Vransko, za upravitelja dekanije Marenberg (1. avgusta 1925); g. Janez Gašparič, bivši kapel an pri Sv. Marku niže Ptuja, za šk. pregledovalca cerkvenih računov (27. novembra 1924) ter za kapelnika in organista pri stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru (s 1. oktobrom 1925); Alojzij Rezman, kapelan pri stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru, za profesorja verouka na mariborski drž. gimnaziji in Alojzij Pavlič, kapelan na Vidmu ob Savi, za profesorja veronauka na drž. gimnaziji v Murski Soboti (1. septembra 1925).
Umeščeni so bili gospodje: Dr. Valentin Morti, dekan in župnik v Marenbergu, kot župnik na Vranskem k 1 avgusta 1925) ; Pavel Žagar, provizor v Novicerkvi, kot kanonik kolegijatnega kapitlja v Stratiburgu na Koroškem in kot „vicarius perpetuus“ v Novicerkvi ter Anton Trinkaus, župnik pri Sv. Jerneju nad Muto (v Radvanju), kot župnik v Pamečah (I. septembra 1925); Franc Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, kot župnik v Šmarju pri Jelšah (1. oktobra 1925).
Postavljeni so bili gospodje: Štefan Pivec, dekan in nadžupnik v Vuzenici, za soprovizorja v Trbonjah (1. julija 1925); Franc Vavpotič, kapelan v Marenbergu, za provizorja ravnotam (1. avgusta 1925); Marko Sagaj, župnik na Breznem, za provizorja pri Sv. Ožbaltu ob Dravi (17. avgusta 1925); Franc Hurt, župnik na Muti, za soprovizorja pri Sv. Jerneju v Radvanju (1. septembra 1925) in Janez Ogulin, kapelan na Tinju, kot provizor istotam (2. septembra 1925).
Nastavljeni so bili gospodje: Janez Kljun kot kapelan pri Sv. Martinu na Pohorju (15. julija 1925); Ignacij Brvar, provizor na Vranskem, kot kapelan istotam; Mihael Čarf, duhovnik krške škofije na Koroškem, kot kapelan pri Sv. Nikolaju blizu Ormoža; Mihael Ferk, II. kapelan v Ljutomeru, kot I. in Janez Jerič, III. kapelan v Ljutomeru, kot II. ravnotam; Jožef Pretnar, II. kapelan pri Sv. Martinu blizu Slovenjgradca kot L istotam ter deficient Friderik Stcrnad kot kapelan pri Sv. Marku niže Ptuja; novomašniki kot kapetani: Adolf Adamič pri Sv. Martinu ob Paki, Franc Časi v Ločah, Alojzij Drvodcl pri Sv. Juriju ob juž. žel, (II.), Štefan Horvat pri Sv. Vidu blizu Ptuja, Franc Klasinc pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, Jožef Meško v Šmarju pri Jelšah (II.), Janez Orel pri Sv. liju pod Turjakom, Alojzij Peitlcr v Ljutomeru (III.) in Jožef Žolnir na Gornji Polskavi (1. avgusta 1925); deficient Jožef Toplak kot kapelan na Rečici (1. septembra 1925); Alojzij Potrč kot kapelan v Loki pri Zidanem mostu ; Franc Štermšek, provizor v Šmarju pri Jelšah, kot I. kapelan ravnotam ; I. komi vikar Avguštin Špari v Mariboru kot stolni in mestnožupnijski kapelan, II korni vikar Franc Hrastelj kot I. in Radovan Jošt, II. kapelan pri sv. Martinu blizu Slovenjgradca, kot II. korni vikar v Mariboru ; novomašnik Alojzij Žalar kot kapelan na Vidmu ob Savi in Jakob Aleksič kot kapelan v Gornjemgradu (l. oktobra 1925);
Prestavljeni so bili gg. kapetani: Radovan Jošt iz Šmarja pri Jelšah (II.) k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu (II.), Jožef Vresnik od Sv. Vida pri Ptuju k Sv. Janezu na Dravskem polju in Frane Urleb od Sv. lija pod Turjakom v Novocerkev (1. avgusta 1925); Ferdinand Herman iz Dobrovnika v Dolnjo Lendavo (III.) in Štefan Lej ko iz Dolnje Lendave (I.) v Dobrovnik (I. septembra 1925); Alojzij Ciglar iz Slivnice pri Mariboru v Črno, Alojzij Pichler iz Loke pri Zidanem mostu k Sv. Juriju pod Taborom, Alojzij Pirš iz Gornjegagrada v Ormož, Franc Rampre iz Ormoža v Črešnjevec in Anton Ravšl iz Črne v Slivnico pri Mariboru (1. oktobra 1925).
Dopust zaradi bolezni so dobili gospodje kapetani: Alojzij Musi in Anton Peršuh (s 1. avgustom 1925); Jožef Kavčič (s 1. oktobrom 1925).
Začasno prazno ostane mesto kapetana v Marenbergu, na Tinju in pri Šv. Martinu blizu Slovenjgradca (II.).
Umrli so gospodje: Janez K ogel n ik, župnik pri Sv. Križu v Trbonjah, dne 5. julija 1925, v 47., Jernej Podpečan, župnik na Tinju, dne 30. avgusta 1925, v 43. in zlatomašnik Blaž Handel, vpok, vikar iz Gorice, t. č. na Vidmu ob Savi, dne 2. septembra 1925, v 81. letu svoje starosti.
Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru,
dne 10. oktobra 1925.
Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. — Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.