številka 7 Francosko odlikovanje STRAN 12 BENCINSKI SERVIS LETUS 9170351814074 PETEK 4.3. »em ŽJl vse generacije TOHEK 8,3. FU3TKI KÜRHEiTÄL ^MÜV'ifV'W'jliffWiWWltt ah i sh po ko r«tvalu v Idoru IXwayjiyu'I PETEK U-3. HGUSE PARTY ?IKE SOBOTA 1E,3. iECEft SKUHA (K PLESA' igrano hanedii^ - KD Gemfi Grad NEDA UKRADEN VESNA PI5AROV1Č ČIRA * ŠPELA GROŠELJ DELFINI * ZMAJI ' MALIBU RIBIČ PEPE - VAGABUNDI MOUSE PARTY - PAPAYA IRČE HOUSE DJ FRANCI PODBREŽNHK Ä HAPPY BAND Li L Jmi ■ ». M e ic- r< i * t .-.-Ser*- « C-Ui. «Uitnl\m M&tHClM «S MÖ.I r.BjJi; - iAO-t. WES + IwntM t« ' i- l.t linKa 1,0(0 ■ «bJ ^artf OVBrtCHJ), ■ ^irtln - Ch^r! PA- -t« F] ZMAJI, DJ h ranči rttr ba lonci ŠPELA GROŠELJ S VESNA PISAROVIC ■ -j ^Y^^gii^j Sit IBIČ PEPE M A LlSU OD PETKA 1.3. DO SOBOTE 12.3 KARNEVAL NA TRGU V MQZiRJU ivAGABUNDI | jH| T MFiJlfrtöj^f J-) deannaisn KOSTA RA DM AN & MISS LALA ^fiad *.jjidMr.-(i CLU3A PA ^ATA (R? I VELIKA NAGHAONA. IGRA 4i" ri^rni-a' >|i' im a jlllilla-. i .^l'.inii. Lib l|. Htm MMKLnK-ulirf!: Mozirje, IvilMljlkH fliSlH IZPIT ZA TRAKTOR Nil podlagi kategorije "Ii" opravite samo tečaj o varnem n.T^inl : .-mi.uiii ■ .1V 11 tli" JiJ.rra»J^i .'ijDtJIH <1*111 -11' I.Hihi J. Ill lil A ttn.ua F IWDÜMIA 1 iW.no ( iiiKlHIJ.LLSlA -iJ.tH 104 «4J> ¡itf,Dtr ijmiomš mmaui .L 'irtuqiM w«niMi FTÜ M« I.HIKKfflA + JWJ.no E 'läKjnjilumtlL'tiDlUtunf kotili ¿mi \.iM al (jjneti ■ IlilTHliltlUifLSASIJ' vtosoia RELAX JAttp| V DflBl^l Kllll kL^ MALIK I HM Ml. I I CI A n MIHM t'.M hHHJH J L. ¡t|l S JlAJ/'^rt ihinrii Mill".->1jj [l-L KK rt HHl Ji lili IVH lit, Orlm ILI lA": |HIHI. PL'L. H'li I J Jll LM.nr. aOTOVIKSKI M) f"L' ST11Ü Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vauii hi za vas Tretja stran Lačna vrana siti ne verjame Tako kot je to postalo že običajna praksa, se je vlada lotila sprememb delovnopravne zakonodaje brez predhodne uskladitve s socialnimi partnerji. Obrazložitev pristojnega ministra za takšno ravnanje je, da konstruktivnega socialnega dialoga, ki bi vodil v dogovor, ni mogoče vzpostaviti, in v tem je verjetno veliko resnice. Sindikati vztrajajo pri obstoječih pravicah in bonitetah zaposlenih, kot da se ne nahajamo na globalnem trgu in kot da se v zadnjem obdobju ni spremenilo nič, delodajalci pa se zavedajo, da brez sprememb na dolgi rok ne bodo uspeli zagotavljati konkurenčnosti, zato zna imeti ta zgodba zelo žalosten konec. Naša podjetja bodo postopoma propadala, uporabne stečajne ostanke bodo kupovali tujci in ko bodo dosegli kritično maso, bodo tudi delovnopravno zakonodajo lahko uredili po svoje. Tako bomo Slovenci po ekonomski poti izgubili večstoletno vojno za obstoj, čeprav smo pred dvajsetimi leti (kakšna ironija!) prvič v zgodovini ustvarili samostojno državo. Se vam zdi ta napoved nerealna in preveč apokaliptična? Upam, da imate prav, toda trenutno gredo zadeve zaradi neenotnosti in nepripravljenosti za spremembe v zelo negativno smer. Vse to je posledica globokega nezaupanja v vseh sferah naše družbe, pri čemer je nasprotovanje sindikatov in delodajalcev samo eden izmed dokazov, da sistem ne funkcionira pravilno. Ljudje s(m)o izgubili zaupanje v delovanje države, zato v vsaki spremembi vidimo nevarnost zase in za svoj status. Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih je uskladitev dolžine odpovednih rokov in višine odpravnin s primerljivimi evropskimi državami v povezavi s predvidenimi zakonskimi rešitvami na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Predlog sledi načelu enakosti pred zakonom, in sicer na ta način, da se zagotavlja možnost delavcev, da tudi v primerih, ko pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, sodelujejo pri določanju njihovih pravic preko sodelovanja drugih predstavnikov delavcev, in sicer preko sveta delavcev ali preko delavskega zaupnika. Na ta način naj bi se nadaljeval razvoj prožne varnosti na trgu dela, toda kaj, ko lačna vrana siti ne verjame, bi lahko obrnili znani pregovor. Dokler bomo podlegali posploševanju na osnovi negativnih primerov, da so direktorji in podjetniki izkoriščevalci, delavci pa delomrzneži, tako dolgo rešitve ne bo. Kje je avtoriteta, ki bi lahko premaknila Slovenijo iz te pat pozicije? IZ VSEBINE: 7 Tema tedna: Spremembe zakona o delovnih razmerjih .... 4 Zgornja Savinjska dolina: Kako razvite so naše občine?.............................6 BSH Hišni aparati Nazarje: V Bolgariji odprli novo podružnico...................7 Toplica: Bodo delale še naslednjih deset let?..............10 Nasveti: Pa saj so samo drva!?......................................14 m Pokaži kaj znaš: Glasba in ples ter pesem za sprostitev.........17 Pohod v Potočko zijalko: Pozimi krasijo jamo ledeni stalagmiti...........18 Črna kronika: Pokojnik z Ljubnega ob Savinji umrl nasilne smrti?.............................................22 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 7, 18. februar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 ID Tema tedna SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Bodo delavci ostali brez plačanih stroškov malice, prevozov, regresa? Slovenska vlada že nekaj časa pripravlja sistemske spremembe Zakona o delovnih razmerjih, poleg tega hiti tudi s pripravo Zakona o skladu za odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih, ki je na področju dela najpomembnejši akt, čaka pomembnejša vsebinska prenova, katera pa v sedanji verziji po mnenju sindikatov prinaša predvsem zmanjševanje delavskih pravic. Na rešetu so tako prevozi na delo, malica, regres, minulo delo, odpovedni roki in nižje odpravnine. MATERIALNE PRAVICE DELAVCEV V KOLEKTIVNO POGODBO Izhodišča zakona, za katerega se sicer večina strinja, da je zastarel in potreben prenove, so za delavce precej drastična. Delodajalci si namreč prizadevajo predvsem za spremembe, ki se tičejo materialnih pravic delavcev. Plačan odmor med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust in pravica do dodatka na delovno dobo po mne- nju delodajalcev ne spadajo v Zakon o delovnih razmerjih, ampak v posamezne kolektivne pogodbe. Sindikati pri možnosti takšne ureditve opozarjajo, da bodo delavci na ta način ostali brez omenjenih pravic. Veliko delodajalcev po mnenju sindikalistov kolektivne pogodbe sploh ne želi, po dosedanjih izkušnjah pa se številnim kolektivnim pogodbam veljavnost izteče, še preden se sklenejo nove. V Je manjšanje pravic zaposlenih cilj zahodne civilizacije 21. stoletja? (foto: IS) izhodiščnem predlogu sprememb delovne zakonodaje je predvideno tudi zvišanje starosti zaščitenih delavcev s 55 na 58 let, omejitev dopusta na 35 dni in skrajšanje odpovednih rokov. SPORNO TUDI ZNIZANJE ODPRAVNIN Za ohranjanje delavskih pravic je sporno tudi znižanje odpravnin. Za sedaj še aktualni zakon jemlje kot osnovo za izračun odpravnine Naša anketa Krčenje pravic zaposlenih, še posebno starejših? Po spremembah zakona o delovnih razmerjih so med drugim ogroženi dodatek na delovno dobo, odpravnina pri upokojitvi, prevoz na delo in regres za letni dopust. Krajši bodo odpovedni roki, nižje odpravnine in največ 35 dni dopusta. Med spremembami so tudi predlogi, ki so povezani z znižanjem materialnih stroškov delodajalcev. V izhodiščih je med drugim zapisano, da se pravica do dodatka na delovno dobo prenese iz zakona na kolektivno pogodbo, ki je doslej določala le višino dodatka. Enako velja za regres za letni dopust, plačilo za prevoz na delo in za odpravnino ob upokojitvi. Bo to v praksi pomenilo črtanje teh pravic, saj imamo prostovoljna in neobvezna kolektivna pogajanja? Silva Letojne, Ljubija Delavci že tako težko uveljavljajo svoje pravice, saj gre vsak dan kakšna firma v stečaj. Tudi sama sem med tistimi, ki sem zaradi stečaja firme ostala brez službe. Če pravice ne bodo zakonsko določene oziroma bodo prenesene v kolektivno pogodbo, bodo delavci še bolj prikrajšani. Damjan Benetek, Mozirje Kot delavec mislim, da bodo spremembe slabe za delavce. Ministrstvo bo moralo ubrati kakšno drugo pot za prožnost delovne sile na trgu. Te spremembe ne bodo pripomogle k izhodu iz krize. Kot delodajalcu pa se mi nekatere pobude zdijo dobrodošle. Predvsem bi ukinil regres: če delaš z izgubo, ne moreš dati delavcu regresa. Če zakonsko ne bodo urejene vse materialne pravice, bodo delodajalci delali po svoje in marsikje bodo zelo trdi. Ivanka Cernevšek, Gornji Grad Če bodo vse stvari prenesene v kolektivno pogodbo, dvomim, da jo bodo delodajalci izpolnjevali tako, kot so sedaj zakon. Tudi tega so pogosto kršili. A skrajševanje pravic delavcev ne bo pripomoglo k reševanju krize, v kateri se sedaj nahajamo. Marjana Kašuba, Rečica ob Savinji K sreči sem sedaj v pokoju in mi o vsem tem ni potrebno razmišljati. Sicer pa opazim med domačimi, da se manj zasluži, čeprav imajo malo boljše službe. Težko pa je tistim z majhnimi plačami, Če bi jim ukinili še te male dodatke, bi mnogi zelo težko živeli. Ukinjanje pravic delavcev gre na račun bogatenja delodajalcev. Jusuf Mustafič, Mozirje Če bodo določene stvari prenesene v kolektivno pogodbo, bo seveda odvisno od posameznega delodajalca, kako se bo odločal. Spremembe pa ne bodo rešile krize, ki je nastala. Mitja Finkšt, Trnovec Če se nekatere pravice delavcev iz zakona prenesejo na kolektivno pogodbo, bi morale ostati enake. Zdi se mi, da bi jih delodajalci prav tako uresničevali. Res pa, da mnogi mislijo le na svojo korist. A vse to ne bi pripomoglo k reševanju današnje krize. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem 4 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Tema tedna, Aktualno povprečno mesečno plačo zadnje tri mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. S tem se je delavcem z več kot 15 let delovne dobe priznala odpravnina v višini tretjine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, tistim z delovno dobo med 5 do 15 let četrtina osnove, zaposlenim za 1 do 5 let pa petina osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Po novem bi za vse delavce obveljala le petina osnove, kar močno prizadene delavce z daljšo delovno dobo. To pa še ni vse, novi zakon predvideva tudi drugačne pogoje za pridobitev pravice do odpravnine. Po novem bi omenjeno pravico pridobil le delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj leto in en dan. V ta čas se všteje tudi čas zaposlitve delavca pri prejšnjih delodajalcih, a le, če delovno razmerje ni bilo prekinjeno. ODPRAVNINSKI SKLADI PO VZORCU AVSTRIJSKIH Spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvidevajo tudi uvedbo odpravninskih skladov po vzorcu avstrijske zakonodaje. Pri naših sosedih namreč delodajalec vsem svojim delavcem vsak mesec plačuje prispevek v višini 1,5 odstotka bruto plače. Prispevek se zbira na osebnem računu vsakega zaposlenega, ob izgubi službe pa ima le-ta možnost, da zbrana sredstva dvigne ali pusti na računu do upokojitve, s čimer si zagotovi še dodatno finančno varnost za čas po upokojitvi. Prednost takšnega modela je, da odpravnina ob upokojitvi ne bremeni le zadnjega delodajalca, saj so zanjo prispevali vsi prejšnji delodajalci. Ker pa s tem strošek odpuščanja postane precej nižji, se delodajalec lažje odloči za ta ukrep, kar znova zamaja varnost zaposlitve. Sindikalisti pričakujejo, da bodo spremembe zakona šle v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti varstva pravic delavcev. Pričakovanja delodajalcev so povsem drugačna, enako lahko trdimo za pričakovanja naše vlade. Delovne skupine vseh naštetih, ki imajo težave že pri nastajanju, pa vsekakor čaka več kot trdo delo. Tatiana Golob PROJEKT GOSO ODOBREN ZA SOFINANCIRANJE bo prispevala dobrih šest milijonov evrov Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v začetku lanskega julija objavilo drugi javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj s prednostno usmeritvijo gradenj širokopasovnih omrežij. Na razpis se je prijavilo tudi šest zgornjesavinjskih občin skupaj še s petimi drugimi. Zavoljo izpolnjevanja kriterijem so 10. februarja prejeli pozitiven odgovor. Župani občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Rečica ob Savinji, Mozirje, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in Apače so 20. septembra 2010 s podpisom načrta razvoja gradnje širokopasovnega omrežja potrdili v lanski pomladi podpisan dogovor o skupni prijavi na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Rok za prijavo je bil 15. oktober. Občina Mozirje je na- stopila kot nosilec projekta, zato je tudi odgovor s strani direktorata za informacijsko družbo prišel na njen naslov. Pozitivnega odgovora o sofinanciranju projekta v višini dobrih šestih milijonov se lahko še najbolj veselijo občani, ki živijo na območjih tako imenovanih belih lis. Torej tam, kjer ponudniki širokopasovnih storitev nimajo ekonomskih interesov zavoljo prevelikih stroškov ob vzpostavljanju omrežja. Gospodinjstev na teh območjih je v Mozirju 380, v Gornjem Gradu 145, na Rečici 190, v Lučah 124, na Ljubnem 142 in v Solčavi 21. Projekt je še z ostalimi petimi občinami zunaj območja Zgornje Savinjske doline vreden okoli devet milijonov evrov, od katerih bo tretjino pokrival izbrani izvajalec, to je podjetje Iskra sistemi d.d.. Benjamin Kanjir Vojko Korošec, sekretar Območne sindikalne organizacije Savinjska: »Pred časom je ekonomsko-social-ni svet oblikoval delovno skupino, ki naj bi pripravila spremembe Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem v sindikatih pričakujemo in upamo, da ključno vodilo pri teh sprememb ne bo le povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Dokazano namreč je, da raven pravic zaposlenih nima neposrednega vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Tistim, ki želijo na trgu dela uveljaviti le tržne zakonitosti, v sindikatih odgovarjamo, da delo ni blago. Zakon o delovnih razmerjih mora delavce ščiti ravno pred tem, da ne bi postali blago. Taka miselnost in take spremembe zakona bi lahko tako ogrozile dosedanje pridobitve, kot so dodatek na delovno dobo, varstvo pred odpuščanjem, ukinitev odmora med delom, zmanjšanje regresov in odpravnin ter še marsikaj. Kar precej pravic bi želeli izriniti iz Zakona o delovnih razmerjih in prepustiti kolektivnim pogodbam, pri sklepanju katerih je delodajalec močnejši, delavec pa šibkejši člen. Pravica v Sloveniji je na strani bogatih, ki si lahko plačajo odvetnike. V sindikatih smo za dialog, vendar si ne smejo delati iluzij, da bodo skozi ta dialog posegli le v pravice delavk in delavcev. V sindikatih tako pričakujemo, da bodo spremembe upoštevale razčlenjenost slovenskega trga dela. Še posebej pomembno je, da bo novi zakon zmanjšal kršenje pravic delavcev. Izboljšal naj bi pravice zaposlenih pri agencijah, ki so zdaj pogosto kršene. Spremembe zakona naj bi izboljšale tudi položaj invalidov. Zaradi ustanavljanja slamnatih podjetij je treba spremeniti tudi Zakon o gospodarskih družbah. Tako člani sindikata vključeni v ZSSS pričakujemo učinkovitejše varstvo pravic delavk in delavcev. Spremembe naj bi prvenstveno odpravile najpogostejše kršitve pravic zaposlenih, denimo glede delovnega časa, plačila za delo, vodenja delovnih evidenc, odmorov in počitkov. Po ugotovitvah inšpektorjev za delo je bilo prav teh kršitev pravic zaposlenih največ. Za izboljšanje razmer bo treba zaostriti tudi sankcije za kršitelje, torej delodajalce. Te naj bi zadevale tudi izterjavo kazni s strani davčnih organov. Spremembam Zakona o delovnih razmerjih mora slediti tudi spremenjen zakon o inšpekciji dela, saj mora inšpekcija postati učinkovitejša. Če do tega ne bo prišlo, bo zakon mrtva črka na papirju. Pričakujemo, da bo ministrstvo pri pripravi sprememb Zakona o delovnih razmerjih upoštevalo nujnost izboljšanja pravic zaposlenih in odpravo ugotovljenih anomalij.« Letos zakonodajni stampedo Medtem ko smo se v letu 2009 potapljali v recesijo in v letu 2010 sprejemali ukrepe za dvig gospodarske konkurenčnosti, nas v letošnjem letu čaka zakonodajni stam-pedo. Medtem ko pokojninska reforma čaka na odločitev ustavnega sodišča, bomo o zakonu o malem delu zelo verjetno odločali na referendumu. Javnost buri tudi reforma delovne zakonodaje, zakoni, ki bodo reformirali zdravstvo, naj bi bili v državnem zboru še to poletje. Kot piko na i pa premier Pahor obljublja še temeljito reformiranje javnega sektorja, metli menda ne uidejo niti ministrstva. Tatiana Golob Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 5 Iz občin, Gospodarstvo KAKO RAZVITE SO NAŠE OBČINE? Najnižji indeks Solčavi, najvišji Nazarjam Ministrstvo za finance je izračunalo in objavilo koeficiente razvitosti in tabelo 210 slovenskih občin. Koeficienti bodo veljali za letošnje in prihodnje leto. Prav zadnja je Solčava, sicer pa so izračuni za sedem zgornje-savinjskih občin zelo različni. V slovenskem merilu ima najvišji izračuna koeficient občina Trzin, in sicer 1,54. Pri izračunu koeficienta so upoštevani različni razvojni kazalniki, med njimi število delovnih mest, indeks staranja prebivalstva, poseljenost občine, stopnja registrirane brezposelnosti, število kulturnih spomenikov, delež prebivalcev priključenih na javno kanalizacijo. Od indeksa, ki ga izračunavajo vsaki dve leti, je odvisen tudi odstotek sredstev, s katerimi država sofinancira nekatere naložbe posamezne občine. Čim nižji je indeks, tem višji je delež državnih sredstev. Če pogledamo naše občine in izračunane indekse za prejšnji dve leti, torej za leto 2009 in 2010, vidimo, da se je indeks razvitosti zvišal trem občinam, in sicer Ljubnemu, Lučam in Sol- čavi, zmanjšal se je prav tako trem občinam; Mozirju, Nazarjam in Rečici ob Savinji, med tem ko je v Gornjem Gradu ostal na enaki ravni. Po novih izračunih je od zgornjesavinjskih občin na prvem mestu Nazarje z indeksom 1,12, na drugem je Mozirje z 1,07, tretje in četrto mesto si delita Ljubno in Rečica ob Savinji z 0,89, šeste so Luče z 0,78 in nato Solčava z 0,47, kar pa je nekoliko več kot pred dvema letoma. Kot pravi solčavski župan Alojz Lipnik, se ta sicer po površini ne najmanjša občina že dalj časa otepa z demografskimi težavami. Novih delovnih mest za mlade skoraj ni, dostopnost ostalih krajev je otežena, zato so se ljudje odseljevali. Ostali so starejši. Računajo, da bodo nekatere naložbe prinesle dodatna delovna mesta, za mlade družine pa so po ugodni ceni na voljo tudi gradbene parcele. Lipnik še pravi, da takšen položaj občine, kar se tiče sofinanciranja države, ni najslabši. Takšnega mnenja je tudi rečiški župan Vinko Je-raj, ki meni, da je indeks pač povpreček, ki se sicer izračunava po določenih kazalnikih, višji odstotek državnega sofinanciranja, ki ga ta prinaša njegovi občini, pa je zelo dobrodošel. Marija Lebar Občina Indeks 09/10 Obseg sofinac. iz drž. proračuna % Indeks 11/12 Obseg sofinac.iz drž. proračuna % Gornji Grad 0,85 100 0,85 100 Ljubno 0,87 100 0,89 100 Luče 0,77 100 0,78 100 Mozirje 1,08 80 1,07 100 Nazarje 1,14 70 1,12 70 Rečica/Savinji 0,91 90 0,89 100 Solčava 0,46 100 0,47 100 ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE Potrošnika seznaniti z dobro kakovostjo slovenske hrane V petek, 11. februarja, so se v Mozirju na regijskem zadružnem posvetu, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenije, srečali predstavniki zadružništva Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Posveta, ki je bil strokovne narave in mu je sledila še okrogla miza, se je udeležil tudi direktor di-rektorata za kmetijstvo Branko Ravnik. »Z regijskimi srečanji se želimo še bolj približati dogajanjem v posameznih regijah, se osebno srečati z vami in se medsebojno seznaniti s problemi in aktualnimi zadružnimi vsebinami,« je dejal predsednik Zadružne zve- ze Slovenije Peter Vrisk. Prisotne direktorje, predsednike in člane upravnih odborov vseh treh zadrug sta pozdravila tudi Stanko Zagožen, predsednik upravnega odbora Zgornjesa-vijske kmetijske zadruge Mozirje in njen direktor Andrej Presečnik. Branko Ravnik je govoril o skupni kmetijski politiki in ukrepih resornega ministrstva v letu 2011. Ker je zadruga poslovni subjekt, ki sodeluje z različnimi javnostmi, med njimi so zelo pomembni mediji, so pripravili predavanje o komuniciranju in delu z mediji. Sledila je še Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk: »Z regijskimi srečanji se želimo še bolj približati dogajanjem v posameznih regijah.« (foto: Marija Lebar) kratka predstavitev poslovnih rezultatov zadrug v letu 2009. V pogovoru na okrogli mizi so sodelovali številni razpravljavci. Med drugim je bil podan predlog, da bi se regijska srečanja prestavila na nekoliko kasnejši čas, ko bi bili znani poslovni rezultat za minulo leto, saj podatki za predpreteklo leto niso več tako zanimivi, zlasti ker se kmetijsko tržišče zelo hitro spreminja. Ponovno so načeli problematiko dopustnosti klanja živine na domu, zlasti za manjše kmetije, ki v zakol dajo na leto le eno ali dve živali. Predsednik Vrisk je pri tem dal za primer kmetijsko zadrugo Tolmin, ki ima manjšo klavnico in tako servisira svoje člane. Z združevanjem manjših zadrug, morda le povezovanjem na posameznih segmentih, kot je na primer nabava repromateriala, bi bilo zaradi večjega obsega nabave mogoče doseči nižje cene. Omenjena je bila neustrezna struktura deležnikov v prehranski verigi, kjer največ poberejo trgovci. Govorili so še o potrebni promociji, da potrošnik ne bo gledal le na ceno, pač pa bo kupoval slovensko kakovostno prehransko blago. Zadružniki so izpostavili še številne izzive in težave, s katerimi se srečujejo, med drugim tudi neustrezno kreditno politiko banke, katere lastnice so zadruge. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V Bolgariji odprli novo - že tretjo podružnico Zemljišče, kamor bi bilo mogoče prestaviti sedanje parkirišče podjetja BSH v Nazarjah (foto: ML) V nazarski tovarni hišnih aparatov so z rezultati lanskega poslovnega leta zadovoljni. Dodatno so okrepili svoj položaj na devetih trgih regije Adriatic-East. Glede na leto 2009 so dosegli dvoštevilčno rast prodaje in prihodkov. Letos načrtujejo nove zaposlitve in izgradnjo dodatnega proizvodno poslovnega objekta. Januarja so odprli novo podružnico v Bolgariji. MILIJON IZDELKOV VEČ KOT LETO POPREJ Tovarna v Nazarjah je v letu 2010 skupno proizvedla več kot 6,5 milijonov aparatov, kar je za skoraj milijon več kot leta 2009 in 15 odstotkov več od načrtovanega. To so izjemne številke, ki so jih dosegli z vlaganji v proizvodnjo, raziskave in razvoj ter nove ljudi. Tako je število zaposlenih že preseglo 1.100. V preteklem poslovnem letu so še dodatno okrepili svoj položaj na vseh devetih trgih: v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Kosovu, Albaniji ter Bolgariji. Menijo, da je za uspehe lanskega leta zaslužna usmeritev v dolgoročni in trajnostni razvoj. Obrestuje se vztrajanje pri strategiji širitve prodaje in trženja po načelu »vrednost za denar«, po kateri so njihovi izdelki v višjem cenovnem razredu, a kupcu za ta denar zagotavljajo tudi ustrezno visoko kakovost izdelka. AMBICIOZNI NAČRTI ZA LETO 2011 Načrti za proizvodnjo v letošnjem letu so še višji, kot so bili lanski; ne toliko v smislu količinskega povečanja proizvodnje, temveč vrednostnega. Osredotočili se bodo predvsem na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Za dosego teh ciljev načrtujejo investicije, ki bodo obsežnejše kot v letu 2010. Za to so namenili več kot 11 milijonov evrov. Več kot polovico tega zneska bodo vložili v nove izdelke, in sicer v kavne apara- te, aparate Tassimo in male kuhinjske aparate. Za doseganje omenjenih ciljev planirajo dodatno zaposliti 42 novih sodelavcev, predvsem na področju razvoja, tehnologije, prodaje in še na nekaterih strokovnih področjih. Poleg omenjenega še naprej utrjujejo in širijo tudi poslovanje v regiji Adriatic-East. Januarja so tako odprli že svojo tretjo podružnico; hrvaški in srbski so dodali še bolgarsko podružnico v Sofiji. »Verjamemo, da bo vse to prispevalo in omogočilo, da bomo dosegli oziroma tudi presegli poslovne cilje v tem letu, v katerem se bo sicer še poznala krizna situacija na trgu, a smo s svojimi dobrimi timi in izdelki optimistični.« BO NOVOGRADNJA MOGOČA? V skladu z načrti potrebujejo nove prostore, ki jih želijo zgraditi ob sedanji tovarni v Nazarjah. V Osrednja knjižnica Mozirje in tednik Savinjske novice prirejata v torek, 22. marca, v mozir-ski galeriji ob 18. uri predavanje, razgovor in odprtje dokumentarne razstave s skupnim naslovom Od inkunabule do knjige. Zgodovino tiskarstva, delovanje Mohorjeve tiskarne v Celju in zanimive podrobnosti iz življenja »črnih umetnikov« bo predstavil narodopisec in publicist Aleksander Videčnik. Večer bo obiskovalce popeljal skozi preteklost tiskarstva in s tem nastajanja knjige. S to vsebino je povezana tudi spremljajoča dokumentarna razstava, na kateri bodo sodelovali tudi člani filatelističnega društva iz Žalca s ta namen bi radi prestavili sedanje parkirišče in na tako dobljenem prostoru zgradili proizvodno poslovni objekt. Toda naleteli so na težavo, saj je zemljišče, kamor bi bilo mogoče prestaviti sedanje parkirišče, v evidenci kot kmetijsko zemljišče, ki ni zazidalno. K reševanju nastalega položaja je pristopila tudi nazarska občina oziroma županja Majda Podkrižnik in v tej zadevi začela pogovore s kmetijskim ministrstvom. »Naši razvojni programi zahtevajo gradnjo novih - dodatnih poslovno proizvodnih prostorov. Te nameravamo zgraditi ob obstoječih objektih, kjer so sedaj parkirišča, zato potrebujemo prostor. Gre za približno en hektar zemljišča, kjer bi lahko uredili bodoče parkirišče,« pravi Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH. Marija Lebar prikazom znamk na temo grafične dejavnosti. Na ogled bodo tudi primerki ročnega stavka in orodje nekdanjih črkostavcev. V uredništvu Savinjskih novic so se za sodelovanje pri tem projektu odločili, ker spoštujejo tradicijo slovenske grafične dejavnosti, še posebej Mohorjeve družbe in njene tiskarne v obdobju do začetka druge svetovne vojne, ko so okupatorji prepovedali slovenske knjige, tiskarno pa podržavili. V spremljevalnem programu večera bodo sodelovali člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka. KF Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 7 Čar lesa vabi razstavljavce Organizatorji prireditve Čar lesa vabijo vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z oblikovanjem in obdelovanjem lesa, da svoje izdelke prijavijo na razstavo v Cankarjevem domu in Mestni hiši v Ljubljani. Razstava bo odprta osem dni od 12. do vključno 19. maja. Informacijo o pogojih sodelovanja in oglaševanja najdete na spletni strani www.carlesa.si, kjer lahko oddate prijavo izdelka na prireditev. Zadnji rok za prijavo je 31. marec 2011. Častni pokrovitelj prireditve je predsednik države dr. Danilo Türk. IS PREDAVANJE, RAZGOVOR IN RAZSTAVA V GALERIJI MOZIRJE Z Aleksandrom Videčnikom od inkunabule do knjige Gospodarstvo, Iz občin MNENJA OBČANOV NA GORNJEGRAJSKI OBČINSKI SPLETNI STRANI Ker letos snega ni, gnojenje predčasno Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja. Pred časom je na občinski spletni strani zaživela možnost objavljanja mnenj, pohval, pripomb in vprašanj občanov. Poleg čestitk pobudniku tega načina komuniciranja, so se pojavile tudi pobude, da bi uredili graščinski jez, o izgradnji brezžičnega interneta na območju občine in izboljšanju občinske spletne strani. Je pa padla tudi že kakšna kritika in največ komentiranja je bilo deležno spomladansko kmetijsko opravilo, polivanje gnojevke. Na mozirski izpostavi kmetijsko gozdarskega zavoda smo povprašali vodjo tamkajšnje kmetijske svetovalne službe Štefko Goltnik, kdaj se lahko in kdaj se ne sme gnojiti. Razen datumskih in vremenskih omejitev nikjer ne piše, da kmet ne bi smel gnojiti v nedeljo ali praznik, kljub pikniku, ki ga pripravljate v naravi. »Od 31. decembra 2009 dalje velja Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki natančno določa roke gnojenja, načine skladiščenja živinskih gnojil in mejne vrednosti letnega vnosa dušika (N) v tla,« je povedala Štefka Goltnik in nadaljevala: »Zaradi varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje. Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha kmetijske zemlje v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja. Za določene katastrske občine s submedi-teranskim podnebjem so obdobja prepovedi določena drugače. Gnojenje z gnojevko, gnojnico in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zmrznje- nih tleh. Na strmih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost odtekanja gnojevke in gnojnice v površinske vode, je potrebno odmerke gnojevke in gnojnice razdeliti na več odmerkov, tako da posamezni odmerek ne presega 80 kg N/ha (40 m3 goveje gnojnice/ha ali 20 m3 goveje gnojevke/ha). Uredba določa poseben režim gnojenja na strmih njivah, ki so nagnjene k površinskim vodam. Vnos gnojil v tla je prepovedan v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo. Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od voda I. reda - Savinja, in 5 m od voda II. reda - ostali vodotoki in vodne površine v Zgornji Savinjski dolini. Pa še nasvet: doma pridelana gnojila so dragocen vir hranil za gojene rastline. Najbolje se tekoča živinska gnojila koristijo, če se trosijo v času rasti gojenih rastlin in ob vremenu, ki kar najmanj pospešuje izhlapevanje - rahlo rosenje.« Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Nadaljujejo z gradno sekundarnega voda kanalizacije Dela na izkopu sekundarnega voda v Nizki (foto: Marija Lebar) V rečiški občini v teh dneh nadaljujejo z gradnjo sekundarnega voda kanalizacije za nekatera naselja. Na projektu dopolnilno kanalizacijsko omrežje Varpolje-Spo-dnja Rečica dela trenutno potekajo v naselju Nizka. Sicer ima občina po pogodbi z državo za dokončanje projekta rok leta 2012, kot zagotavlja župan Vinko Jeraj bodo dela gotova že prej. V Varpoljah in delu Nizke naj bi po pogodbi dela zaključili februarja. Ostala kanalizacija naj bi bila zaključena tako, da bi bile ceste in ostale površine po izkopu, polaganju kanalizacije in zasutju urejene do poletne sezone. Sledil bo tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja za celoten sekundarni sistem. Primarno kanalizacijo so izvedli v letu 2009. Ko bo občina pridobila ustrezna dovoljenja, bo možen priklop posameznih gospo- dinjstev na dopolnilno kanalizacijsko omrežje. Vsako gospodinjstvo samo zagotovi kanalizacijo od greznice do jaška. Projekt dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje-Spodnja Rečica je vreden okoli 1.200.000 evrov z DDV. Dobrih 300.000 evrov so si zagotovili na razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko iz sredstev Evropskega razvojnega sklada. Za 330.000 evrov je občina po ugodnih pogojih najela dolgoroč- ni kredit od Slovenskega razvojnega sklada, ki ga bo odplačala v 15 letih z moratorijem do leta 2012. Ostala sredstva gredo iz občinskega proračuna. Kot pravi župan, je naložba v kanalizacijo precejšnjega pomena, saj bodo morala vsa gospodinjstva po letu 2015 biti priključena na javna kanalizacijska omrežja ali na ustrezne čistilne naprave. V samem trgu Rečica je brez kanalizacije še nekaj hiš, za katere že imajo predvideno ustrezno rešitev priklopa na obstoječi vod. Naselja na desnem bregu Savinje bi se v spodnjem delu morda lahko priključila na nazarski kanalizacijski vod, za zgornji del razmišljajo o izgradnji male čistilne naprave. Naselje Šentjanž in del Grušovelj pa bodo lahko priključili že zgrajenemu primarnemu vodu Varpolje-Spodnja Rečica. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 C Gospodarstvo TEKMOVANJE AGENCIJ ZAVAROVALNICE MARIBOR Miha Slatinšek znova najboljši Zavarovalnica Maribor vsako leto organizira tekmovanje med agencijami, ki prodajajo njihove produkte in skrbijo za servis strank na terenu. Na območju Celja je Agencija MS, Miha Slatinšek s.p. znova zasedla prvo mesto. Zavarovalnica je tekmovanje organizirala že v preteklem letu. Tudi takrat je Miha Slatinšek s svojimi zaposlenimi za najvišji doseženi prirast premij življenjskega zavarovanja zasedel prvo mesto. Letošnja ponovitev uspeha ga zavezuje k še boljšemu delu in nadaljevanju izpolnjevanja zastavljenih nalog. Na prvo mesto daje oseben odnos do strank. Vzpostavljanje zaupanja je osnova, na kateri se lahko gradi nadaljnji odnos. Slatinšek poudarja dejstvo, da mora biti zavarovalni agent vedno na voljo stranki, ki se znajde pred različnimi izzivi. Ravno tako mora biti stalni povezovalni člen med zavarovalnico in stranko. Vsaka ima različne potrebe, zato se mora z njo vzpostaviti specifični odnos, tudi glede na želje. Mladi še vedno na področju življenjskih zavarovanj radi več tvegajo in sredstva vlagajo v dono- snejše življenjske police. Po nasvetih Miha Sla-tinška in njegovih zaposlenih pa se mora s staranjem tveganje zmanjševati, varnost pa povečevati. Gospodarska kriza se po Slatinškovih besedah najbolj odraža ravno na področju življenjskih zavarovanj, na področju premoženjskih pa ne toliko. Ljudje cenijo svoje nepremičnine, zato se zavoljo vse večjega števila naravnih nesreč premije na tem področju zvišujejo. Miha Slatinšek namerava s svojo agencijo tudi v prihodnje stopati v korak s potrebami zavarovancev. Spremljanje novosti, informiranje in kvalitetno svetovanje ter gojitev medsebojnega zaupanja bodo vrednote, na katerih namerava graditi tudi v prihodnje. Benjamin Kanjir Letošnja ponovitev uspeha Miha Slatinška zavezuje k še boljšemu delu in nadaljevanju izpolnjevanja zastavljenih nalog (foto: Benjamin Kanjir) ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO Izvedli volitve, dosedanji predsednik ostaja Govedorejci naše doline, združeni v enotno govedorejsko društvo, so se v začetku meseca sestali v Šmartnem ob Dreti. Srečanje je bilo priložnost za pregled lanskoletnega dela in načrtov za letos, prisluhnili so strokovnim predavanjem. Najboljšim rejcem so bila podeljena priznanja. Zoran Kramer iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je predstavil pregled števila bi-kovskih mater in nekaj statističnih podatkov glede prireje mleka in mlečnosti posameznih pasem krav na območju mozirske upravne enote v primerjavi s slovenskimi kazalniki. Povedal je, da prireja na posamezno proizvodno enoto narašča, čeprav počasneje, kot je slovensko povprečje. Temu se ne gre čuditi, saj so pogoji proizvodnje krme na tukajšnjem območju težji. Da krma močno vpliva na ekonomiko prireje mleka, je podčrtal tudi Ben Moljk s Kmetijskega inštituta Slovenije. S podatki je podkrepil trditev, da je strošek krme lahko od tretjine pa celo čez polovico v celotnih stroških prireje mleka. Prav zato je tej postavki na kmetiji, ki je podjetje v malem, potrebno posvetiti veliko pozornosti. Z različnimi izboljšavami je mogoče stroške znižati. To je še posebej pomembno, ker je na odkupne cene mleka težko vplivati. Sicer pa na stroške prireje vplivajo še številni ostali dejavniki od pasme do zdravja živali. Veterinarske storitve v celotnih stroških predstavljajo okoli štiri odstotke. Franci Zagožen bo govedorejsko društvo vodil še en mandat (foto: Marija Lebar) Na to trditev se je navezal Jože Podmenin-šek iz Veterine d.o.o. Mozirje, ki je opomnil, da morajo rejci redno voditi veterinarski dnevnik. Glede cene zdravil je povedal, da je pri njih taka, kot jo določa veterinarska zbornica. O novih tehnologijah in možnostih določanja genskih lastnosti že pri zelo mladih bikcih je govoril Anton Darovic, vodja Govedorejskega poslovnega združenja. Darovic je skupaj z nazarsko županjo Majdo Podkrižnik najboljšim rejcem po posameznih pasmah podelil priznanja, tisti z najodličnejšimi rezultati pa so prejeli še praktične nagrade. Po podanih poročilih predsednika Francija Zagožna in načrtu dela so izvedli še volitve. Tako je v nadzornem odboru en nov član, v upravnem pa štirje. Društvu bo še naprej predsedoval dosedanji predsednik Zagožen. Marija Lebar O cenah mleka, za katere so prav v tem času tekla intenzivna pogajanja, je govedorej-cem spregovoril direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik. »Dosegli smo zvišanje odkupnih cen mleka, in sicer v dveh korakih. Z mesecem februarjem se cene dvignejo za 1,5 odstotka in v marcu za enak odstotek. Na odkupne cene mleka pri mlekarni vplivajo tudi gibanja cen na ostalih evropskih trgih, kamor mlekarna, s katero sodelujemo, proda tudi do ene tretjine svojih proizvodov.« Laž je zares grda, kajti tudi lažnivec je ne mara! Malgaški pregovor Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Iv Organizacije, Gospodarstvo TOPLICA - DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA OKONINA Bodo delale še naslednjih deset let? Letos bo društvo podeželskih žena Toplica zaokrožilo deset let svojega delovanja, a po besedah njihove predsednice Margarete Atelšek se na praznovanje svoje obletnice žal ne pripravljajo, ker še niso zaključeni pogovori z domačimi gasilci. Topličanke imajo namreč svoje društvene prostore, ki so jabolko spora, prav v gasilskem domu. »Zavedamo se, da je naše delovanje odvisno od sodnih odločitev, zato o programu dela, ki naj bi ga izvedle letos, lahko rečem le, da se bomo sprotno prilagajale situaciji. Posameznice se bomo aktivno vključevale v tečaje v okviru drugih programov,« je bilo med drugim izpostavljeno na občnem zboru. Ker jim optimizma ne manjka, so kljub temu predstavile dosedanje delo in si zastavile okvirne cilje za novo delovno obdobje. Po besedah Margarete Atelšek so njihove aktivnosti razporejene skozi vse leto. »Težko je opisati, kako prijetni so občutki, ko na sejmu, ki se ga udeležujemo vrsto let, pridejo k nam ljudje, ki KULTURNO DRUŠTVO MOZIRJE V preteklem tednu je v Mozirju zaživela tamburaška skupina. Trenutno v njej sodeluje trinajst članov, ki so na prvi vaji že odigrali svojo prvo skladbo. Na željo zborovodje in dirigenta Antona Petka so se člani novoustanovljenega tamburaškega orkestra v preteklem tednu zbrali na prvi skupni vaji. Zavoljo velike želje po igranju so se naučili prvih prijemov in po urici druženja odigrali prvo skladbo. Kuža pazi bo melodija, ki bo vsem skupaj še dolgo odzvanjala v ušesih, ker je pač bila njihova prva. Člani ansambla so za začetek kupili rabljene inštrumente, s pomočjo katerih bodo iz ure v uro osvajali nove prijeme. Iskreno željo, da obogatijo kulturno dogajanje v kraju in ga popestrijo, so prepoznali v Kulturnem društvu Mozirje in jim ob tej priliki podarili deset stojal za note. Anton Petek je ob tem obljubil, da bodo ob priliki, ko se naučijo tri skladbe, izvedli prvi javni nastop in se predstavili občinstvu. Benjamin Kanjir nam povedo, da so prišli zaradi nas, naših dobrot, lepih izdelkov. Veselje ob tem je skupno, naše in veselje ljudi, ki ne skoparijo s pohvalami,« je izpostavila ob predstavitvi sejmov, kjer so bile prisotne. Tako bilo na antonovo, kjer so njihove kulinarične dobrote ponudile pred okoninsko cerkvijo, Flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji, spomladanskem sejmu v Velenju. V društvu so skrbele tudi za izobraževanje in druženje. Tako so obiskovale različne tečaje in telovadbo ter se podale na ogled dobrih praks v Prekmurje. Ali bo društvo delovalo še naprej, v takšni obliki kot do sedaj, pa bo pokazal čas. Marija Šukalo Margareta Atelšek: »Zavedamo se, da je naše delovanje odvisno od sodnih odločitev, zato o programu dela, ki naj bi ga izvedle letos, lahko rečem le, da se bomo sprotno prilagajale situaciji.« (foto: Marija Šukalo) TVM - ZGORNJESAVINJSKI KANAL Prehod na digitalni sistem Predvidoma do konca tega meseca se bo začel postopek prehoda oddajanja signala TVM - zgornjesavinjski kanal iz analognega na digitalni sistem v omrežju Elektro Turnšek. Ob uspešnem prehodu na digitalno shemo bo to za uporabnike pomenilo, da si morajo na svojih digitalnih sprejemnikih ali novih televizijah, z že vgrajenim digitalnim sprejemnikom, samo poiskati TVM z ustrezno tipko iskanja na daljinskem upravljalniku. Prehod v digitalno omrežje bo uporabnikom omogočil boljši sprejem slike in več uporabnosti pri spremljanju programa TVM, ki bo s tem viden tudi izven Zgornje Savinjske doline. Ob vklopu v digitalno shemo bo vzporedno analogna shema delovala še naslednje tri mesece, po pre-tečenem roku pa na analognem signalu operaterja Elektra Turnšek TVM - zgornjesavinjski kanal ne bo več oddajal. IS V prejšnji številki se je v sliki s tekstovnimi znaki skrival Primož Zvir, svetovni prvak v igranju diatonične harmonike. Med poslanimi pravilnimi odgovori smo izžrebali Milko Hudales, Rečica ob Savinji 29, Rečica ob Savinji. Praktično nagrado lahko prevzame v uredništvu do 4. marca 2011. Zavoljo velike želje po igranju so se tamburaši naučili prvih prijemov in po urici druženja odigrali prvo skladbo (foto: Benjamin Kanjir) 10 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Tamburaši že odigrali prvo skladbo Kultura, Čestitke PREŠERNOV DAN Mozirje počastilo slovenski kulturni praznik Praznični dan slovenske kulture, 8. februar, je zbral v kulturnem domu ljubitelje slovenske besede. Kulturno društvo Jurij Mozirje jim je pripravilo prireditev, poimenovano Kant kultura. Mozirski koledniki so pod Prešernovo podobo recitirali Zdravljico, njeno himnično kitico Žive naj vsi narodi pa zapeli. Oblečeni v frake in s klobuki na glavi so kot priložnostno igralno omizje vodili program, zaigrali krajša skeča ter modrovali o kantavtorstvu in sodobni umetnosti. Na oder so povabili posameznike in skupine, katerih nastopi so pričali o tem, da tu živijo ustvarjalni ljudje - odlični pevci, instrumentalisti, pesniki in poustvarjalci. Iz mlajšega rodu mozirskih pesnic sta se predstavili Hana Pirnat in Lucija Hrastnik, njune pesmi sta interpretirali Laura Maze in Jasmina Poličnik. Svoje lastne skladbe so zapeli in hkrati igrali na kitaro: Lucija Hrastnik, Janja Irman Kolar, Jelka in Neža Repenšek, Marko Slapnik ter David in Erik Zavolovšek. Med njihovi- Nastopi posameznikov in skupin so pričali o tem, da v Mozirju živijo ustvarjalni ljudje (foto: Ciril M. Sem) mi nastopi pa sta zaigrala kitarist Aljoša Novak in trio tolkalistov s skladbo Just bucket. O pomenu velikana slovenske umetnosti Franceta Prešerna in namenu oziroma cilju kulturnega udejstvovanja je na slovesnosti spregovorila slovenistka Andreja Gumzej. Po uvodnih besedah o kulturi, ki jo nekateri lahko spremenijo celo v kult, je nadaljevala: »A ljudje se ne bi smeli preveč ukvarjati s tem, kaj imamo, kaj bi morali početi, ampak kaj smo. S katerimi vrednotami je povezano naše zanimanje za kultur(n)o? Prešeren je sinonim za kulturo. Vemo, kaj je bilo v osrčju poeta: življenje, narod, ustvarjalna kljubovalnost in krščanstvo. Poznamo Prešerna frajgajsta in pesniško izročilo, ki je povezano z osamosvojitvijo. Toda, ali si želimo brati njegovo knjigo poezij? Ta neusahljivi vrelec misli in idej, o katerem je slovenski psihoterapevt dr. Jožef Magdič rekel: Ko bereš Prešerna, te veseli življenje kot takšno.« AG NASTOP AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMSIC V LUCAH Praznik za ljubitelje vokalne glasbe V cerkvi sv. Lovrenca v Lučah je v petek, 11. februarja, nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert je organiziralo Kulturno umetniško društvo Raduha iz Luč. Zbor sta v imenu organizatorja pozdravila Tadeja Robnik in nekdanji član zbora Janez Rosc. Repertoar, ki so ga izbrali za nastop v Lučah, je zajemal tako sakralno glasbo kot slovenske narodne pesmi. Vrhunski nastop je navdušil obiskovalce koncerta in potrdil, zakaj je zbor prejemnik številnih priznanj in nagrad tako doma, kot v tujini. Zbor združuje študente in študentke vseh fakultet Univerze v Ljubljani, ki sta jim sku- pna ljubezen do petja in želja o vrhunskem umetniškem ustvarjanju. Akademski pevski zbor že od svojega nastanke šteje med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po iz-vajalsko-tehnični plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti. Svojo kakovost potrjujejo z odmevnimi nastopi na mnogih festivalih in tekmovanjih doma in v tujini. Že dvakrat so se uvrstili na najelitnejše zborovsko tekmovanje na svetu, tekmovanje za Grand Prix Evrope, kjer so obakrat osvojili najvišjo nagrado. Za dosežke in zasluge na državni ravni so prejeli najvišje državno odlikovanje zlati častni znak Republike Slovenije, plaketo mesta Ljubljane in zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sebastjan Vrhovnik je pred dvema letoma na dirigentskem mestu nasledil ustanovitelja zbora Franceta Marolta ter Radovana Gobca, Marka Muniha, Uršo Lah in druge priznane slovenske zborovodje. Štefka Sem Številčna zasedba je z vrhunskim nastopom dokazala, zakaj so prejemniki številnih nagrad (foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 7,18. februar 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi ZANIMANJE ZA ZGODBO POKLICNEGA VOJAKA -B i* !f A— Francosko odlikovanje Alojzu Jeraju V prostorih Ambasade Republike Francije v francoski rezidenci na Prulah v Ljubljani so prejšnjo sredo pripravili sprejem za dve častnici in pet častnikov Slovenske vojske (SV) ter dva nekdanja borca za osvoboditev Francije. Francoska ambasadorka v Sloveniji Nicole Michelangeli jim je ob tej priložnosti ter ob prisotnosti načelnika generalštaba SV Alojza Štajnerja, podelila visoka državna odlikovanja Republike Francije. Ob 70-letnici rojstva svobodne Francije (praznovali so jo 18. junija lani) so podelili častnicam in častnikom SV posebna odlikovanja za uspešno sodelovanje na mednarodnih misijah v Evropi in širše ter še dve častni diplomi za vojne veterane, ki so se v Franciji in tujini borili proti okupatorju in nacizmu. Prejela sta jih Ciril Šivic iz Ljubljane ter Alojz Jeraj iz Spodnjih Pobrežij. Ambasadorka Michelan- geli je ob nagovoru izpostavila zasluge Jeraja predvsem v zvezi s prispevkom ob zaključnih bojih za osvoboditev Francije, ko je bil Jeraj ranjen v bojih z nemško vojsko. Ob zdravici vsem prejemnikom medalj in diplom pa je Alojzu Jeraju izrazila simpatije ob njegovi visoki starosti in vitalnosti, ki jo 88-letni Vrbin izkazuje. Navdušenje je izrazila tudi ob predstavitvi njegove knjige V pekel in nazaj. Čestitke in veselje ob dogodku je Jeraju izrazil tudi vodja konzularnega oddelka veleposlaništva Slovenije v Moskvi, vitez Jožef Ciraj iz Šentjanža. Da je bil prejemnik medalje za nacionalno obrambo in častne diplome za veterane francoske vojske 1939-1945, Alojz Jeraj zelo vesel, je videti tudi na skupinskem posnetku, skupaj z ambasadorko Miche-langelijevo. Jože Miklavc 11 ocmuto Prejemniki priznanj, diplom in medalj Republike Francije, Alojz Jeraj na sredini s francosko ambasadorko v Sloveniji Nicole Michelangeli (foto: Jože Miklavc) PREDTEKMOVANJE TV GOLICA ZA NAJ HARMONIKARJA . - o m 1 J.Š 5 V ožjem izboru tudi Zgornjesavinjčani Televizija in revija Golica sta skupaj s podjetjem Vox na Prešernov dan pripravila predtekmovanje za naj harmonikarja. Avdicija frajtonarjev pod budnim očesom štiričlanske komisije, v kateri je sedel tudi svetovni prvak na diato-nični harmoniki Primož Zvir iz Šentjanža, je tokrat potekala v Šport centru Prodnik. Med 66 prijavljenimi harmonikarji iz vse Slovenije so bili tudi Zgornjesavinjčani. Tokrat so se za naklonjenost komisije potegovali Andraž Supin z Ljub-nega ob Savinji, Robi Weiss iz Okonine, Barbara Kropov-šek s Homc in Uroš Točaj z Lepe Njive. Žirija je ocenjevala vizualni nastop, izbiro in izvedbo skladbe ter prepričljivost nastopajočega, karizmo, talent, sproščenost, všečnost in ljudskost. Tokrat tehnika igranja ni bila na prvem mestu. Na avdiciji so izbrali dvanajst najbolj všečnih harmonikarjev, mednje sodijo tudi vsi nastopajoči Zgornjesavinjčani, ki bodo prepričali s svojim sproščenim godčevstvom v mesečnih oddajah Golica v živo. Kdo med njimi si bo prislužil harmoniko, bo odločalo občinstvo. Najboljši frajtonar bo nanjo lahko zaigral v juniju, ko bo finalna oddaja. Marija Šukalo Nastop Andraža Supina z Ljubnega ob Savinji (foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Zgodovina in narodopisje Še o mozirskem trgu (2) Piše: Aleksander Videčnik PODIRANJE STAREGA ROTOVŽA Kot povedo podatki iz leta 1930, so tedaj začeli urejati trg za potrebe večjega prometa skozi Mozirje. Podrli so stari rotovž in nameravali na tem mestu, v delu stavbe ob cesti, zgraditi stanovanja za uradnike, kot je sporočal tedanji razglas mozirskega župana. Za to stavbo pa je bil načrtovan telovadni dom tedanjega telovadnega društva »Sokol« in pa seveda manjša garderoba. Uredili so tudi telovadno igrišče. Glede na denarna bremena so prvotne načrte nekoliko omejili. Dejstvo pa je, da so tedaj odstranili kapelo, podrli lipo in odstranili »vago«. Na nekaterih razglednicah novejšega časa (med obema vojnama) je vidna mala priročna bencinska črpalka pred trgovino Melavec. USODA RAZPELA PRED JURIČEM Verjetno so tržani na mesto kužnega znamenja, za katerega ne vemo, kdaj in zakaj so ga odstranili, na »sveto mesto« postavili lep križ z razpelom. Ta križ je bil napoti nekim razgrajačem takoj po drugi svetovni vojni, saj so ga odžagali in vrgli v Trnavo. Toda križ ni odneslo v Savinjo, pač pa se je zataknil in so ga potem krajani potegnili iz vode in ga postavili na dvorišče tedanje Hofbauerjeve hiše na Tratah. Morda bi kazalo razmisliti, da bi ta križ spet postavili nekje ne Tratah, saj je baje ohranjen. NEKAJ VEČ O FRANCU HOFBAUERJU Kot smo že zadnjič zapisali, je bil prvi javni učitelj v Mozirju Franc Hofbauer, ki je pričel s šolo v hiši, kjer je stanoval že leta 1787 (Hofbauerjeva hiša na Tratah). Tedaj država še ni skrbela za redno plačo učiteljev, zato so si morali iskati razna dodatna dela, da so preživeli. Tako je bil tudi Hofbauer cerkveni orglar. Zelo pomembno je poudariti, da je bil tudi sindik pri trškem sodniku. Sodniki so bili od ljudi izvoljeni, največkrat rokodelci, ki seveda niso bili dodatno izobraženi, zato je Hofbauer kot učitelj veliko pomenil in zato so ohranjeni nekateri pomembni trški dokumenti, ki nam jih je zapustil. Med drugim je opisal tudi zadnji obhod trških meja trga Mozirje. Cela vrsta trških listin iz njegovega obdobja je ohranjenih. Zato je seveda prav, da si občina prizadeva urediti spominsko obeležje temu zaslužnemu učitelju. MAGISTRAT MOZIRJE Mozirje se omenja v listinah kot »municipa-len« trg s posebnimi pravicami. Zato so imeli »VAGA« NA TRGU Na prostoru, kje je sedaj prizidek nekdanjega Turista, je stala mostna tehtnica za tehtanje težjih tovorov. Znano je, da so tedaj že veljali cestni predpisi, ki so jih orožniki v prvi Jugoslaviji redno uveljavljali z nadzori voznikov in tudi vozov. Ti so morali imeti za določene tovore glede na njihovo težo ustrezno široka platišča, to je veljalo še prav posebej za »platonerje«, ki so jih uporabljali za tovore na dolge proge. Platišča so bila torej predpisana za vse vrste vozov, namen tega predpisa je bil varovanje ce- stišča, posebno na cestah prvega reda. Furman je moral imeti obvezno leščerbo, pod vozom pa trugo, v kateri je bilo poleg dvigala še najnujnejše orodje. Kazni so bile, predvsem za preveč natovorjena vozila, kar visoke, zato so se furmani držali cestnih predpisov. »Vaga«, kot so tržani imenovali tehtnico, je imela lepo uto, v kateri je bil tudi tisti, ki je upravljal s tehtnico. Zanimivo, to uto je odkupil stari oče Pavle Trogar in jo uporabljal za vrtno uto. Pred leti jo je Pavla Trogar dala povsem popraviti, tako da ima sedaj prvotno podobo. Na levi sliki vrtna uta, na desni pa obnovljena podoba ute mozirske »vage«. Fotografijo hrani Pavla Trogar v Mozirju. magistrat, kar je pomenilo nekakšno »starešinstvo« trga. Sedež je bil v rotovžu. Tam je deloval tudi trški sodnik. Vsakega izvoljenega sodnika je morala potrditi zaščitna gospoščina, ta je bila za naš trg na Žovneku. Ker so imeli trški sodniki tudi sodno oblast (ne krvne), so potrebovali sodelavca, ki se je spoznal na pravna vprašanja. To si bili »justiciarji«, ki so morali opraviti pred srezko oblastjo poseben izpit. Zadnji justiciar v Mozirju je bil Franc Pallos, ki je takšen izpit opravil 21. marca 1833. Listina nadvojvode Karla iz leta 1581 govori o naloga sodnikov skrajšano takole: »... izvoljeni sodniki naj dajatve in davke izterjajo in jih potem žovneškemu graščaku izročijo.« Sicer pa listina govori o »prastarih pravicah«, kar lahko pomeni, da je naštevala le nekaj teh dolžnosti, vendar so bile sodnikove naloge daleč bolj obsežne - neke vrste dolžnosti mirovnega sodnika, bi lahko rekli. Sem spadajo sporne zadeve znotraj tržanov, izrekanje sodb kršiteljem trških predpisov, izrecno se zahteva, da morajo »hudodelce« (malifikan-te) prijeti in jih zaslišati ter jih v treh dneh spraviti na Žovnek. TRŠKA LJUDSKA IZROČILA Joštov studenec (besedilo po ljudskem izročilu) Breznik je živino pasel, tam na hribu rožnatem, rožnatem. Sveti Jošt se mu prikaže, tako pravi, govori: Zidaj, zidaj cerkev belo, tu na hribu rožnatem, rožnatem! Kak' bom zidal cerkev belo, ko pa vode tukaj ni. Voda se dobila bo, pravi sveti Jošt nato, sveti Jošt nato. Hitro zemlja se odpre, studenec bistri ven privre, ven privre. Studenec pa usahnil ni, sveti Jošt se tu časti, tu časti. Stara svatovska pesem iz Mozirja Preljub'moj'svatje, le stopte na stran, da svojo družičko po sred' peljam. Tam doli po cesti en' vozek drdra, se gotovo moj camer po krancelj pelja. Oj družička moja ima kranceljna dva, b 'jo lepo naprosil, da m' enega da. Jaz bi dala kranceljček moj, ker s' pa tak' falot, pa ga išči drugod. Boš kranceljček snela, na klobuk ga pripela, bom vriskal na glas, da bo slišala vas. Je ohcet vesela, ker greh se ne dela, Je Jezus vesel, kje na ohcet tud' šel. O ljuba nevesta, ostala boš tu, je ohcet končana, jaz pojdem domu. Oj dragi nam svatje, zapojmo na glas, se družička in camer poslavljata od vas. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 13 Nasveti, Ljudje in dogodki Pa saj so samo drva!? MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V teh tednih so v večini gozdov idealne razmere za izvajanje del v gozdovih. Tudi za sečnjo drv. Številni lastniki gozdov pripravljajo drva za lastno porabo, nekateri tudi za prodajo. Pri tem nekateri kar nekako pozabijo poklicati svojega re-virnega gozdarja, da bi jim označil drevje za posek. Seveda sečnja ne ostane neopažena in ko jih revir-ni gozdar ali celo inšpektor obišče in povpraša o tem, je odgovor ponavadi: »Pa saj so samo drva!« To je bila stara tradicija, posek drv za domačo porabo, ki pa že desetletja ne velja več. NAJPREJ SKUPNA IZBIRA DREVJA ZA POSEK Najsi gre »samo za drva« ali pa za posek večje količine gozdnega drevja, vse lastnike gozdov zakonodaja zavezuje, da za kakršenkoli posek drevja v svojem gozdu pridobijo odločbo Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) izvaja dela javne gozdarske službe v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. Ena od temeljnih dejavnosti ZGS je izbira in odobritev drevja za posek. Krajevno pristojen revirni gozdar in lastnik gozda (ali njegov pooblaščenec) skupaj pregledata lastnikov gozd ter glede na načrte za gospodarjenje, stanje gozda in potrebe oziroma interese lastnika skupaj izbereta ter označita drevje za posek. Izbrano drevje se označi z žigom na koreničniku in z barvo v prsni višini. Vsak revirni gozdar ima svoj žig s svojo številko. Drevje mora biti žigosano tako, da je žig dobro viden in razločen. Označitev z barvo je predvsem v pomoč seka-ču, da že od daleč vidi, katero drevje mora posekati in za boljši pregled pri izbiri. stah, da je spravilo čim krajše. Ko se na tako posekani površini pojavi mladje, ga z sečnjami in spravilom v naslednjih letih večkrat poškodujemo in tako zmanjšujemo kvaliteto naslednjega sestoja ter podaljšujemo pomladitveno dobo. Približno tako, kot če bi pri lakiranju parketa polakirali tla najprej pred vrati. Nasprotno se revirni gozdar pri izbiri drevja za posek odloča na podlagi rastiščnih in sestojnih potencialov, v katere na osnovi svojega znanja in izkušenj vključi potrebe lastnika po količini in strukturi lesa. Ponavadi so lastniki, ki so kdaj sekali na osnovi svoje izbire, prijetno presenečeni, da je po strokovnem odkazilu delo v gozdu racionalnejše in cenejše, gozd pa v nekaj naslednjih letih produktivnejši kot prej. Tudi pri sečnji »samo drv«. NATO ODLOČBA Na osnovi skupne izbire drevja za posek (odkazila) izda gozdar lastniku gozdov odločbo v upravnem postopku. Po končani sečnji mora lastnik gozda narediti gozdni red in odpraviti poškodbe na gozdnih tleh, v sestoju ter na vla-kah, gozdar pa sečišče pregleda in posekano drevje vnese v evidenco poseka. Brez predhodnega od-kazila in odločbe lahko lastnik gozda izvaja dela v gozdu le v posebnih primerih, ko je ogroženo biot-sko ravnovesje gozda. V bistvu pomeni to posek po obsežnih ujmah (npr. vetrolomih) in pri sanaciji žarišč podlubnikov, ko revirni gozdar ne more biti v vseh poškodovanih gozdovih naenkrat. Pa še takrat mora lastnik gozda gozdarja predhodno poklicati, ter mu sporočiti, kje, kaj, kdaj in koliko bo sekal. Ta pa v najkrajšem možnem času pride na delovišče in svetuje nadaljnje ukrepe ter izda odločbo. STROKOVNA IZBIRA JE DOBRA ZA GOZD IN ZA LASTNIKA Kadar se lastnik za izbiro drevja za posek odloči sam (ali pa to celo prepusti drugemu sekaču) poteka sečnja največkrat »na pamet«, drevje za posek se izbere po občutku, brez upoštevanja ciljev gospodarjenja z gozdom. S tem slabimo gozd in si dolgoročno zmanjšujemo dohodek. Velikokrat se sečnja izvaja kar ob vlakah ali ob ce- Bariti med tisoči minerali V soboto so v Starem trgu v Velenju odprli Hišo mineralov, slovensko posebnost, v kateri so našli mesto tudi minerali bariti iz Lepe Njive. Kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije Miha Jeršek je ob tem dejal, da se s takšno zbirko ne more primerjati niti slovenska prestolnica. Jože Rihtar, rudar in iskalec ter raziskovalec mineralov iz Velenja, je v sodelovanju s Premogovnikom Velenje, z Mestno občino Vele- nje in Muzejem Velenje v obnovljeni hiši uredil zbirko s kar 2.700 minerali. Odkopal, našel, kupil ali menjal jih je v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, v Premogovniku Velenje ter v številnih deželah po vsem svetu. Del zadnjih najdenih dragocenih kamnin baritov, ki jih je odkril v Lepi Njivi, je našlo svoje mesto v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, del pa tudi v velenjskem muzeju Hiši mineralov. Jože Miklavc Hiša mineralov v Velenju bo navdušila mnoge ljubitelje narave, poznavalce in geologe, učence ter študente (foto: Jože Miklavc) 14 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki SEJEM ALPE-ADRIA, TURIZEM IN PROSTI ČAS Zeliščarke množično privabljale obiskovalce Konec januarja so se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču na tradicionalnem sejmu turizma ponovno zbrali različni ponudniki in mnogi obiskovalci. Svoje aktivnosti so predstavili tudi člani Turističnega društva Mozirje, ki so letos v goste povabili še članice sekcije zeliščar- Na stojnici mozirskega turističnega društva se je našlo domače pecivo, skuhani zeliščni čaji in mnogo zelišč (foto: arhiv Staneta Podsedenška) jev, ki deluje pri mozirskem upokojenskem društvu. Predsednik društva Andrej Klemenak pravi, da je bilo na sejmu prijateljsko in sproščeno vzdušje. Turistična zveza je okoli devetdesetim turističnim društvom ponudila brezplačne stojnice, na katerih so lahko obiskovalcem približali svoj kraj, aktivnosti, ki jih izvajajo, in morebitne kulinarične posebnosti. Letošnji sejem je bil namreč v znamenju kulinarike. Za popestritev dogajanja na mozirski stojnici so zato v dveh dnevih predstavitve poskrbele zeliščarke. Obiskovalci so se ob njih z veseljem ustavili, prigriznili domače pecivo, poskusili skuhane zeliščne čaje in s sabo vzeli vrečko pripravljenih zelišč. Veliko smeha so vzbudili eliksirji, ki so jih zeliščarke zvarile za to priložnost. Za vsakega nekaj se je našlo, za vsako bolezen ali slabo navado. Turistična društva se na tem sejmu predstavljajo neobremenjena s tem, kaj bodo obiskovalcem prodala ali koliko bodo iz sejma iztržila. Prvoten namen je povečanje prepoznavnosti kraja in zadovoljstvo obiskovalcev, ki se bodo na predstavitev morda spomnili, ko si bodo izbirali destinacije za preživljanje dopusta ali iz-letništvo. Benjamin Kanjir fozejlion TURIZEM www.poieldonturliem.coin Odhod avtobusa ob 7.00 iz Nazarij. Vožnja proti Gorenjski in naprej čez karavanški predor na avstrijsko Koroško do Bistrice ob Zilji. V gostišču Alte Post nam bo prijazna domačinka Pepca DrumI predstavila etnološke značilnosti Ziljske doline, življenje Slovencev na Koroškem, štehvanje ... O tem si bomo ogledali tudi film in se okrepčali z domačim golažem. Po ogledu farne cerkve sv Martina se bomo odpeljali po gorski cesti na Dobrač, ki je s svojimi 2.166 metri najvišji vrh Koroške. Vožnjo po 16,5 km dolgi cesti bomo pričeli v kraju Moltschach na 550 metrih nadmorske višine in jo končali na višini 1.732 m pod Dobračem. Odpirali se nam bodo čudoviti razgledi na Karavanke, Julijske Alpe in celotno celovško kotlino. V popoldanskih urah bomo nadaljevali pot do Vrbskega jezera, kjer bo dovolj časa za ogled, nakar sem bomo podali nazaj proti domu. Prihod v Zgornjo Savinjsko dolino v večernih urah. CENA IZLETA ZA NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC (in njihove ožje družinske člane) znaša 25,00 EUR in vključuje: avtobusni prevoz s turističnim avtobusom, stroške cestnin v Avstriji, oglede zanimivosti po programu, vodenje in organizacijo izleta, hladno malico ter topel obrok (golaž). Prijave sprejemamo do zasedbe mest na tel. 839-07-90 vsakdelovni dan od 8. do 12. ure. Z nekaj sreče lahko naročniki Savinjskih novic potujete z nami tudi BREZPLAČNO! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 22. februarja 2011, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali naročnika SN, ki mu za izlet ne bo treba odšteti niti centa I Izlet za naročnike Savinjskih novic v soboto, 7. maja 2011 BISTRICA OB ZILJI - BELJAŠKA ALPSKA CESTA -VRBSKOJEZERO Nagradno vprašanje KUPON ŠT. 1 I Katerega leta je izšla 1. številka Savinjskih novic? a)1968 b} 1969 C) 1970 Obkrožite en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov: Tel./GSM:_ Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 15 Pravilno pripravljene sladice so zelo slastne in lepega videza Društvo zgornjesavinjskih kmetic je v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje za svoje članice pripravilo zimska izobraževanja. Aktiv kmečkih žena Šmihel se je zadnjo soboto v januarju udeležil peke z naslovom Kremne in panama rezine v prostorih podružnične šole Šmihel. Gospodinje velikokrat razmišljajo o velikih stvareh in uživajo ob drobnih zadovoljstvih, ko z majhno pozornostjo razveselijo trenutke življenja sočloveku z različnimi pekovskimi izdelki. Tudi tokrat so pod mentorstvom Marjane Košmrlj iz srednje gostinske šole Maribor spoznavale in se učile, kako so pomembne tudi drobne malenkosti za pripravo okusne in na oko lepe sladice. Ob tem so neizmerno uživale in kot pravijo, prav taka druženja pustijo v srcih utrinke zadovoljstva in dobre volje. AR Šmihelske gospodinje so pod mentorstvom Marjane Košmrlj pripravljale sladice (foto: Vanja Rajter) ■ ■ I *V« • • •• w »v« I Mlajši pionirji uspesnejsi od starejših Organizacije DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Prvo februarsko soboto so v Prostovoljnem gasilskem društvu Bočna pripravili že šesti občni zbor za mladino. Zbora se je udeležilo kar nekaj otrok, odrasli predstavniki društva, župan Stanko Ogradi, občinski poveljnik Igor Čeplak, iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je prišla Blanka Jakopin. Na zboru so podali poročilo o delu mlajših in starejših pionirjev. V poročilih so desetarji podali rezultate tekmovanj, ki so potekala preteklo leto. Uvrstitve so bile dobre, mlajši pionirji so bili na občinskem tekmovanju prvi. Organizirali so piknik v Račne-ku, udeležili so se ga mladi gasilci iz cele doline. Predsednica mladinske komisije Irena Čeplak je še dodala, da imajo letos pionirji v planu veliko vaj, sodelovanje na vseh tekmovanjih in pohod k svetemu Florjanu. Štefka Sem Mladi bočki gasilci so bili uspešni na tekmovanjih, za kar je zaslužna Irena Čeplak (foto: Štefka Sem) ] PLANINSKI VEČERI Življenje z gorami Metoda Humarja Na zadnjem planinskem večeru v Nazarjah so lahko obiskovalci prisluhnili Metodu Humar-ju, legendi slovenskega alpinizma, gorskemu vodniku in reševalcu. V gradu Vrbovec so si namreč lahko ogledali diapozitive iz njegove bogate alpinistične poti pod naslovom Življenje z gorami. Polovica stoletja, ki jo je preživel v tesnem srečevanju z gorami, je namreč v njegovi zavesti pustila neizbrisljive sledi. Metod Humar je svojo gorniško pot pričel v domačih Kamniških Alpah. Preplezal je vrsto zahtevnih skalnih smeri tako doma kot v tujini. Bil je udeleženec II. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, kjer je kot prvi Slovenec osvojil prvi slovenski sedemtisočak, še neosvojeni Jalung Ri (7.535 m). Cilj odprave je tedaj bil 7.902 metrov visoki Kangbačen, žal pa ga odprava zaradi slabega vremena ni uspela doseči. Kljub temu so ostali lepi trenutki, ki jih je Humar zabeležil s svojim fotoaparatom. Metod Humar (foto: Marija Šukalo) »Kar je danes slehernemu alpinistu samoumevno, plezati v Alpah, Andih, Himalaji, so bile za nas velike, a težko uresničljive sanje. Takrat so nam bile še Zahodne in Centralne Alpe komaj dosegljive, potovanje v Francijo ali Švico pa pravo finančno razkošje. Še dlje od naših gmotnih zmožnosti pa je bila Himalaja. Vedeli smo, da si jo po sposobnostih vsekakor zaslužimo in ko smo se končno res znašli v Nepalu in se resnično spogledali iz oči v oči z najvišjimi gorami na svetu, me je popadla velika brezmejna hvaležnost do domovine, ki nam je tedaj plačala pot,« je med drugim o svojih popotovanjih izpostavil Humar in poudaril, da je tedaj odprava stala več kot dva fička, za ta avto pa je sam potreboval dvajset svojih plač. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Ljudje in dogodki, Ej, Čestitke, Oglasi POKAŽI KAJ ZNAŠ NA REČICI OB SAVINJI Glasba in ples ter pesem za sprostitev Na odru rečiškega kulturnega doma so se drugo nedeljo v februarju zvrstili številni talenti različnih generaciji. Društvo Harmonikarski orkester Primoža Zvira je namreč ob pomoči idejnega vod- je Jožeta Mlinarja in tehnične ekipe pripravilo zabavno prireditev Pokaži kaj znaš. Obiskovalci so lahko prisluhnili mladim, ki svojo energijo usmerjajo v igranje različnih instrumentov, petje in ples, ter »sta- rim mačkom«, ki posegajo po ljudskem izročilu. Organizatorji so v goste povabili ansambel Čar. Pred domačo publiko so meh harmonike raztegnili učenci Primoža Zvira. Mladost in energija je izžarevala iz plesnih točk rečiških osnovnošolcev. Marsikoga v dvorani so zasrbele pete ob raztegovanju meha frajtona-ric Robija Weissa, Andraža Supina, Petra Proharta, Barbare Kropo-všek in Uroša Andrejovca. Predstavila sta se učenca nazarske glasbene šole Žiga Gerdina in Urška Bider na klavirski harmoniki in citrah. V preteklost so obiskovalce popeljale ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Zapeli in zaigrali so Mitja, Katja in Nastja Stenšak ter sestri Mojca in Katja Brezovnik. Na rečiškem odru je debitiral ansambel Vesela družba, vse skupaj pa je bilo začinjeno s humornimi vložki Ivana Tesovnika. Tokrat je Novoštiftčan predstavil Geline dogodivščine. Da je na odru teklo vse, kot je treba, je poskrbela televizijska voditeljica Darja Vrhovnik, pozdravne besede pa je zbranim namenil tudi župan Vinko Jeraj. Marija Šukalo V nedeljskem popoldnevu ni manjkalo obilo zabave in sprostitve za vse generacije (foto: Marija Šukalo) Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile je postavila nov glasbeni mejnik z vokalno izvedbo venčka dveh Avsenikovih skladb Na golici in Na avtocesti. Skladbo so poimenovali Avsenik medley, želijo pa jo ponesti v svet. V prvih treh dneh si je na portalu You Tube posnetek ogledalo kar 40.000 ljudi, v dobrem mesecu je imel posnetek 480.000 gledalcev. Kako zveni vokalna izvedba Avsenikovih največjih hitov bo mogoče slišati tudi na koncertu omenjene zasedbe v Mozirju 26. februarja. ŠS PN flt i O 0 jg . i m * i! (foto: TG) Savinjske novice št. 7,18. februar 2011 Organizacije, Oglasi POHOD V POTOČKO ZIJALKO Pozimi krasijo jamo ledeni stalagmiti Zimski pohod v Potočko zijalko v organizaciji Planinskega društva Solčava je potekal v čudovitem vremenu prvo februarsko soboto. Žiga Prepadnik iz društva je popeljal preko trideset pohodnikov od turistične kmetije Rogar do jame. Za pot so potrebovali dobro uro. Na cilju se jim je pridružilo še preko dvajset pohodnikov, ki so se na pot podali samostojno. Ogled Potočke zijalke, v tem letnem času bogate z ledenimi stalagmiti, je bila poslastica in lii____ - Pohodniki so lahko občudovali ledene stvaritve narave (foto: Žiga Prepadnik) nagrada za vložen trud ljubiteljev narave in planin. Poleg obveznega fotografiranja z ledenimi skulpturami v jami, so se nekateri z raziskovanja notranjosti vrnili z zanimivimi najdbami, kostmi in zobom jamskega medveda. Ob vrnitvi iz jame je na turistični kmetiji Rogar vse poho-dnike čakalo okrepčilo. Že tradicionalni zimski pohod je letos zaradi lepega vremena privabil v jamo pod Olševo lepo število ljubiteljev narave. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 6, 11. februar 2011 Šport, Organizacije SMUČARSKE TEKME V LUČAH Tudi brez pomoči narave smučarja še kako živa Vse od odprtja novega smučišča v Lučah je smučarsko dogajanje v Logu iz dneva v dan bolj živahno, ob koncih tedna pa ga popestrijo še smučarske tekme. Smučarsko tekaško društvo in Smučarski klub Luče sta tako v zadnjih tednih pripravila dve zanimivi preizkušnji, ki sta privabili še več smučarskih navdušencev. V organizaciji smučarsko tekaškega društva je v začetku februarja potekal šoferski nočni veleslalom pod žarometi. Udeležilo se ga je 56 tekmovalcev iz 13 različnih prevozniških podjetij iz Zgornje Savinjske doline. Ti so se pomerili v petih različnih kategorijah, manjkale niso niti predstavnice nežnejšega spola. Med najboljše so se tako vpisali: Boštjan Pahovnik (kategorija do 1976), Mirko Kramar (letniki 1975-1961), Jaka Matijovc (nad 1960), Irena Melavc (nad 1975) in Barbara Kladnik (do 1976). Časi smučarjev so šteli tudi v ekipni razvrstitvi - zmagali so smučarji Mazej prevozov, pred Izletnikom in Biomaso. Po besedah organizatorjev je tekma odlično uspela, podobnega mnenja so bili tudi nastopajoči, ki so si zaželeli, da si tovrstno smučarsko druženje postalo tradicionalno. Minuli konec tedna pa je Smučarski klub Lu- V Prostovoljnem gasilskem društvu Grušo-vlje je po besedah predsednika društva Janka Prislana v preteklem letu delo potekalo po ustaljenih tirnicah. Z udarniškim delom so poskrbeli za čisto okolico poligona in gasilskega doma ter uredili stopnice v svojih prostorih. Veliko energije so mentorji vložili v delo z mladino. Montirali so muljno črpalko v gasilsko vozilo, obnovili prikolico za prevoz opreme ter motorne brizgal-ne. Slavnostno so obeležili 85-letnico delovanja društva. V drušlvu veliko časa posvečajo izobraževanju. Tako so lani pridobili nove časnike, opravili tečaj za varno delo z motorno žago in bolničarje ter se izobraževali na Igu. Na področju operative je bilo po besedah poveljnika društva Jožeta Žeraka umirjeno, rdeči petelin je ponagajal le trikrat, a so požare, ki niso povzročili veliko materialne škode, hitro pogasili. Intervenirali so v septembrskih poplavah. Prav zaradi tega je pohvalil operativce, ki so gonilna sila drušlva in se urijo tudi na vajah ter tekmovanjih. Na občnem zboru so poleg analize dela v preteklem obdobju sprejeli smernice za delo v tekočem obdobju in se spomnili tudi tistih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju kraja, in jim podelili zahvale in priznanja. Posebno zahvalo Gasilske če na isti strmini pripravil tudi smučarsko odprto prvenstvo Luč, kjer je bila udeležba še večja, saj so sodelovali tudi najmlajši in deskarji, vsi sku- Najhitrejši odprtega prvenstva Luč (z leve): Stanko Klemenšek, Marko Mlinar in Žiga Plahutar. Predsednik Janko Prislan (foto: Marija šukalo) zveze Slovenije (GZS) pa je prejelo društvo za nesebično delo in pomoč v poplavah. Slednjega jim je izročil poveljnik občinskega poveljstva občine Rečica ob Savinji Franc Finkšt. Marija Šukalo paj pa so tekmovali v kar 14 različnih kategorijah. V absolutni konkurenci je na koncu najboljši čas dosegel Marko Mlinar, pred Stankom Kle-menškom in Žigom Plahutarjem. Veseli nad velikim obiskom in zagretostjo smučarjev se v Lučah nadejajo še več podobnih športnih druženj. Četudi jim v tej zimi pri tem nič kaj ne pomaga narava, se trudijo po najboljših močeh, da smučarska kultura v dolini ne zamre. Z ozirom na navdušenje, ki ga je sprožilo odprtje smučarskega centra, se za to zaenkrat ni treba bati. ŠRo ROKOMETNI KLUB NAZARJE " Rokometna poslastica prinesla zmago Nazarske rokometašice nadaljujejo z uspešnimi igrami v drugem delu državnega rokometnega prvenstva. V 15. krogu 1. B državne lige so v nedeljo gostile ŽRK Sežana in v razburljivi tekmi zabeležile novo zmago. Navijači so ustvarili izredno rokometno vzdušje. Gostje so bile izrazite favoritke srečanja, saj so ene izmed glavnih kandidatk za napredovanje v višji rang tekmovanja. Tokrat so naletele na borbene in nepopustljive Zgornjesavinjčanke, ki so še enkrat pokazale, kdo je gospodar v nazarski dvorani. Nazarčanke so že na prejšnjih tekmah dokazale, da so dobro uigrane in v popolni postavi nevarne tekmice vsem udeleženkam prvenstva. Tokrat so prvi polčas sicer izgubile z 11:15, vendar jih je to le dodatno spodbudilo k borbeni igri. Borbenost se je obrestovala in v končnico tekme so šle s tremi goli naskoka (26:23). Gostujoče igralke se niso predale in so pokazale, zakaj krojijo vrh prvenstvene lestvice. Domačinke so bile že v izgubljenem položaju. Imele so igralko manj v polju in gol zaostanka, vendar so na krilih glasnih navijačev zmagale z 29:28. Trener Branko Dobnik je poudaril, da je ključ do zmage bila dobra igra v obrambi, saj je njegovim varovankam uspelo ustaviti ključne igralke tekmic. Sledi krajši prvenstveni premor, nato Nazarčanke 5. marca čaka gostovanje v Logatcu pri RK Zvezda. Ob polčasu so organizatorji tekme poskrbeli za zveste navijače. Izžrebali so dva srečneža, ki sta prejela vstopnici za kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo v rokometu 2012 med Slovenijo in Poljsko, ki bo 9. marca v ljubljanskih Stožicah. Roman Mežnar v-_- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE Prejeli posebno zahvalo GZS Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 19 Šport, Oglasi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Suverena zmaga proti zadnjeuvrščenemu moštvu Nadaljevanje prvenstva 2. SKL -vzhod je prineslo derbi začelja prvenstvene lestvice. V soboto so Na-zarčani gostili letos najslabše moštvo Union Olimpijo mladi. Tekma je bila odigrana vnaprej, saj je bila predvidena za 19. februar. Če je v ljubljanskem obračunu teh dveh moštev napeta končnica pripadla tokratnim gostiteljem, so to pot le-ti več kot prepričljivo zmagali. Odgovor o zmagovalcu je dala že prva četrtina, ki so jo domačini dobili s kar 23 točkami razlike. V tem delu igre je do izraza prišla čvrsta igra v obrambi Nazarča-nov, ki nasprotniku ni dovoljevala razviti igre. Zunanji igralci so s hi- trimi protinapadi in uspešnimi meti iz razdalje dosegali koše. Nazar-ski košarkarji v nadaljevanju rezul-tatsko sicer niso ponovili prve četrtine, vendar so vseskozi stopnjevali razliko in proti koncu tekme jo le še GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje David Zadravec upa, da bodo energijo iz te tekme prenesli še na tekmo čez štirinajst dni. Takrat v goste prihajajo Fenomeni iz Ljublja- ne. Ostale tekme 16. kroga bodo odigrane danes oziroma jutri. Zato je prvenstvena lestvica nepopolna. Roman Mežnar nadzirali. V zadnjem delu igre so to počeli igralci, ki sicer ne dobijo veliko priložnosti za igro. Organizator igre Nazarčanov Nazarje : Union Olimpija mladi 86:50 (30:7, 17:15, 24:13, 15:15) Strelci (Nazarje): Rednak 4 (0-1), Gostečnik 3 (1-2), Bitenc 16 (1T,1-2), Zadravec 11 (2T,1-2) Krivec 16 (2T), Vodončnik 10 (1T,3-3), L. Blatnik 2, F. Blatnik 11 (1-2), P. Polčnik 3 (1T,0-2), Plaskan 2 (2-2), Hostnikar, Va-lenčak 8 (2-2). Lestvica po nepopolnem 16. krogu: 1. Radenska Creativ 30, 2. Terme Olimia Podčetrtek 27, 3. Bistrica 27, 4. RODD 26, 5. Ježica 23, 6. Calcit Mavrica 22, 7. Posavje Krško 22, 8. Lastovka 21, 9. Vrani Vransko 21, 10. Nazarje (+1) 19, 11. Fenomeni 19, 12. Union Olimpija mladi (+1) 16. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Kadetinje prve v skupini V okviru organiziranih tekmovanj Odbojkarske zveze Slovenije je zaključeno tekmovanje kade-tinj v B odbojkarski ligi, v kateri je nastopala tudi ekipa Odbojkarskega kluba Mozirje. Po kvalifikacijah v jesenskem delu tekmovanja so se kadetinje ob močni konkurenci tradicionalno dobrih koroških ekip uvrstile v B kadetsko ligo. Razporejene so bile v skupino E, kjer so nadaljevale turnirski način tekmovanja skupaj z ekipami OK KLS Ljubno, OK Swaty Comet Zreče in OK Cinkarna Celje. V vseh kolih so igralke Mozirja prikazale dobro igro in s samo eno izgubljeno tekmo s tesnim izidom 2:1 osvojile prvo mesto v skupini. Rezultat je še posebej spodbuden, saj so barve kadetinj zastopale tudi igralke, ki po starosti sodijo še v kategorijo starejših deklic. Za kadetinje OK Mozirje so nastopale: Kaja Šepec, Maruša Pa-rašuh, Medina in Mejra Mešic, Živa Jurič, Katja Korenjak, Metka Špen-de, Barbara Slapnik, Karin Hriber- šek in Nika Hohnjec. Končni vrstni red: 1. OK Mozirje 10, 2. OK KLS Ljubno 8, 3. Swaty Comet Zreče 4, 4. Cinkarna Celje 2. Mozirski odbojkarski klub uspešno nastopa tudi v kategoriji male odbojke, kjer so se v zelo močni konkurenci deklice prebile v 3. krog rednega dela, v njem pa v soboto v Prevaljah po maratonskem 3. se-tu z OK Mežica nesrečno izgubile s 23:25. Tekmovanje bodo tako nadaljevale v repasažu. V kategoriji starejših deklic se tekmovanje nadaljuje v marcu in aprilu. Dobri rezultati v mlajših kategorijah so obliž na slabe rezultate v članski konkurenci, kjer so dekleta na tekmah s precej izkušenejšimi tekmicami pogosto klonile in pokazale manj, kot znajo. Rezultati so v skladu s pričakovanji, saj je bila celotna ekipa, sestavljena iz mladih igralk, brez pravih tekmovalnih izkušenj, za dosego vidnejših rezultatov v konkurenci dolgoletnih liga-šev pa je potreben določen čas. Članice čaka še zadnja tekma rednega dela tekmovanja, z OK Cinkarna Celje, ki bo v Športni dvorani Mozirje v petek, 18. februarja, ob 19. uri, v nadaljevanju pa bo organizirano tekmovanje ekip iz za- čelja obeh III. DOL V, ki ga bodo igralke izkoristile za izpopolnjevanje in dodatno nabiranje tekmovalnih izkušenj. VS Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 17. kroga Prevalje II : Mozirje 3:0 (25:12, 25:20, 25:20) KLS Ljubno : Črna 1:3 (15:25, 25:22, 13:25, 16:25) OBČINA NAZARJE NAZARJE OBČANE OBČINE NAZARJE vabim na zbore krajanov, ki bodo: • v ponedeljek, 21. 2. 2011, ob 19.00 uri v prostorih PGD Šmartno ob Dreti, • v torek, 22. 2. 2011, ob 19.00 uri v prostorih PGD Gorica ob Dreti in • v četrtek, 24. 2. 2011, ob 19.00 uri v prostorih Doma kulture Nazarje. DNEVNI RED: 1. Imenovanje članov Krajevnih odborov (KO Šmartno ob Dreti 9 članov, KO Kokarje 7 članov in KO Nazarje 11 članov). 2. Predavanje o ločevanju odpadkov in predstavitev novega standarda za ločevanje odpadkov - predavala bo ga. Centrih iz podjetja PUP Saubermacher. 3. Predavanje o ravnanju v primeru naravnih nesreč - predaval bo g. Koželj iz podjetja Prozir d.o.o., ki je zunanji sodelavec za Civilno zaščito. 4. Razno. Vabim Vas, da se zbora občanov v čim večjem številu udeležite in hkrati zagotovite zastopanost predstavnika v odboru KS za svoje naselje ter se seznanite z novostmi na področju ravnanja z odpadki in na področju samozaščite. Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon. l.r. 20 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Šport 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA » Sedem krogov pred koncem rednega dela 2. slovenske futsal lige so Nazarčani z zmago nad Mariborom še povečali prednost pred svojimi najbližjimi zasledovalci. Benedikt je z zmago v Oplotnici prehitel Kebelj in se prebil na drugo mesto, največ pa sta v tem krogu izgubili ekipi Viktorbit eBlagajne in Slovenskih Goric, ki počasi izgubljata stik z vodilnimi. »Graščaki« meljejo vse pred seboj, in to so na svoji koži več kot očitno občutili tudi igralci Branika iz štajerske prestolnice. Slednji so nekaj agresivne in uigrane igre pokazali le na začetku, predvsem vratar Ortar je branil odlično, vse ostalo je bilo v režiji »lesarjev«, ki so trenutno res v izvrstni formi. Tako dobri, da lahko trener v ekipo vključuje vse več mladih, in tokrat si je nekaj minut zaupanja prislužil tudi mladi, nadarjeni vratar Luka Verboten, sin nekdanjega reprezentanč- Graščaki« povečujejo prednost nega čuvaja mreže in trenerja Milka Verbotna. V naslednjem krogu se Nazarča-ni odpravljajo na vroče gostovanje v Voličino, kjer jih v svoji specifično majhni dvorani pričakujejo Slovenske Gorice, nato sledi krajši odmor zaradi reprezentančnih obveznosti. Slovenska izbrana vrsta si bo poskušala v Laškem na enemu od šestih kvalifikacijskih turnirjev priigrati vozovnico za evropsko prvenstvo, ki ga prihodnje leto gosti Hrvaška. Skupina z Italijo, Bosno in Hercegovino ter Latvijo je vse prej kot lahka, zato se nam obetajo izredno zanimive kvalifikacije. Torej od 24. do 27. februarja je »dan D« za slovenski futsal, kjer bi varovancem trenerja Andreja Dobovičnika - Doca za odhod na prvenstvo, zadoščalo prvo mesto v skupini oziroma ugoden rezultatski izkupiček na drugem mestu. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : FC Maribor Branik 6:2(3:1) Strelci: 1:0 Letojne (9), 2:0 D. Kugler (10), 3:0 Metulj (17), 3:1 Frumen (17), 4:1 Hren (22), 4:2 Gajser 24, 5:2 Banovšek (28), 6:2 Hren (39). KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Urtelj, V. Kugler, D. Kugler, Banovšek, Korošec, Metulj, Hren, Cigljar, Verboten. Rumeni karton: Drago Kugler (Nazarje Glin), Gregor Frumen (Maribor Branik). Rezultati 15. kroga: Nazarje Glin : Maribor Branik 6:2, Kix Ajdovščina : Slovenske Gorice 3:0, Zavrh Masind : Viktorbit eBlagajna 7:3, Velike Lašče : Weber 9:3, Kebelj : Benedikt 5:6, Tomaž - prosta ekipa. Lestvica po 15. krogih: 1. Nazarje Glin 30, 2. Benedikt 27, 3. Kebelj 26, 4. Viktorbit eBlagajna 24, 5. Slovenske Gorice 21, 6. Velike Lašče 20, 7. Kix Ajdovščina 19, 8. Weber 14, 9. Zavrh Masind 13, 10. Maribor Branik 12, 11. Tomaž 9. Lista strelcev: 24 Siniša Brkič (Viktorbit), 21 Gorazd Fridrih (Kebelj), 19 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 18 Danilo Pukšič (Benedikt), Blaž Živko (Slovenske Gorice), 10 Boštjan Oblak (Nazarje Glin) ... GOLTE Smučanje po progi Blatnik, streljanje v Moravi Na tradicionalnem tekmovanju na Golteh so se drugo soboto v februarju ponovno pomerili častniki in podčastniki Slovenske vojske, člani združenj slovenskih častnikov in veterani vojne za Slovenijo na 17. državnem prvenstvu slovenskih častnikov in 8. državnem prvenstvu veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju »Golte 2011«. Po besedah predsednika orga- nizacijskega komiteja Zdenka Hri-berška je tekmovalo 53 ekip s 159 tekmovalci, vseh udeležencev pa je bilo več kot dvesto. Iz tega sledi, da je kljub številnim podobnim tekmovanjem zanimanje za ta dogodek med pripadniki Slovenske vojske ter pripadniki častniških in veteranskih organizacij zelo veliko. Tekmovanje sta kot doslej pod pokroviteljstvom General štaba Slovenske vojske organizirali zve- Velika hitrost je botrovala padcu, k sreči šele v cilju, kar je zadnje čase moderno tudi na svetovnem prvenstvu. Strelske sposobnosti so tekmovalci preizkusili na strelišču na Moravi. zi slovenskih časnikov in veteranov vojne za Slovenijo. Za izvedbo sta poskrbeli velenjski območni združenji omenjenih organizacij v sodelovanju s predstavniki podjetja Golte ob logistični podpori 20. motoriziranega bataljona SV iz Celja. Zaradi slabih snežnih razmer je letošnje tekmovanje potekalo po progi Blatnik, strelske sposobnosti pa so tekmovalci preizkusili na strelišču na Moravi. Smučarskega druženja se je udeležil tudi načelnik Generalšta-ba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je zelo pozitivno ocenil tako organizacijo tekmovanja kot rezultate udeležencev in poudaril, da se pri tem dodatno urijo tako časniki veterani kot tudi vojaki. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 21 Črna kronika, Zahvale KAZNIVEGA DEJANJA OSUMLJEN 44-LETNIK Z OBMOČJA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Pokojnik z Ljubnega umrl nasilne smrti? Konec preteklega meseca smo v našem časopisu pisali o nenadni smrti 62-letnega moškega z območja Ljubnega ob Savinji. Po takratnih podatkih Policijske uprave Celje za pokojnika na podlagi opravljene obdukcije, ugotovitev z ogleda in zbranih obvestil ni bilo ugotovljeno, da bi lahko bil žrtev kaznivega dejanja. Kasnejše raziskave pa so prvotne ugotovitve ovrgle. Ogled kraja najdbe trupla so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje v sodelovanju s policisti Policijske postaje Mozirje. Za pokojnega je bila odrejena sanitarna obdukcija. Prostori stanovanja, v katerem je bil najden, so bili zapečateni. Pokojni je imel na telesu več poškodb neznanega izvora, ki bi lahko nastale pri padcu. Zaradi razjasnitve dejanskih okoliščin smrti 62-letnega moškega so kriminalisti in policisti opravili ponovne oglede več možnih krajev, kjer bi lahko nastale poškodbe zaradi morebitnega padca pokojnega in opravili večje število razgovorov z vsemi osebami, s katerimi je bil pokojni v stiku. Zaradi sumljivih okoliščin smrti je preiskovalni sodnik odredil sodno obdukcijo, kjer se je potrdil dvom, da je bil pokojnik žrtev kaznivega dejanja. Kriminalisti in policisti so nadaljevali z zbiranjem obvestil od možnih osumljencev storitve kaznivega dejanja. Tri osebe so pridržali in opravili več poligrafskih testiranj. V nadaljevanju preiskave je bilo ugotovljeno, da je 44-letni moški zaradi sporov iz preteklosti prišel 12. januarja v večernem času v stanovanje 62-letnega moškega ter ga tako hudo pretepel, da je pozneje zaradi posledic poškodb umrl. 3. februarja so kriminalisti na podlagi zbranih dokazov k preiskovalnemu sodniku v Celju zaradi suma storitve kaznivega dejanja, hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, privedli 44-letnega moškega z območja Upravne enote Mozirje. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor. Benjamin Kanjir Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Magdi CIGALE 13.4.1971 - 22.2.2001 Vsi njeni www.fotoknjiga.net (HI Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Č R N A K R O N I K A • TAT OKRADEL DELOVNI STROJ Radegunda: V noči na 9. februar je neznani storilec iz delovnega stroja, ki je bil parkiran na delovišču gozdne ceste v Radegundi, ukradel akumulator in okoli 150 litrov nafte. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila. • VLOMILEC ODNESEL MESO Rovt pod Menino: V noči na 9. februar je bilo vlomljeno v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Rovtu pod Menino. Neznani storilec je iz hiše odnesel meso in nekaj inventarja. • POŠKODOVALI KAMERO IN ODNESLI ŽLEBOVE Rečica ob Savinji: 11. februarja v jutranjih urah sta neznana storilca z objekta Osnovne šole Rečica ob Savinji ukradla 22 metrov bakrenih žlebov. Poškodovala sta tudi nosilec varnostne kamere. Policisti so pri pregledu posnetkov s kamer ugotovili, da je bilo storilcev več, z naglavnimi pokrivali pa so prikrivali svojo identiteto. • HRVAŠKI ALPINIST ZDRSNIL V GLOBINO Okrešelj: 13. februarja se je na Okrešlju med plezalno vajo hrvaškega planinskega društva hudo telesno poškodoval alpinist. Slednji je med sestopanjem skozi Turski žleb zdrsnil in po snegu drsel okoli 500 metrov v globino. Ponesrečenca so v dolino prinesli gorski reševalci, nakar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšel naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat Jože PODRIŽNIK iz Lačje vasi 12.2.1943 - 8.2.2011 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in diako-nu za lepo opravljen obred, pevcem, gospe Meti za poslovilne besede, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorica ob Dreti, svetniku Stanetu, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi domači Zahvale, Oglasi 25.6.1938 - 29.1.2010 29.1.1935 - 17.2.2010 Ana in Anton MOLIČNIK Lomšekova iz Potoka Mami, ati, včasih zmanjka nam besed, da skromno rekli bi vama hvala, sta znala vedno dati nam med, ko varno sta nam gnezdo tkala. Pogrešamo vaju Vajini otroci Jože, Anita in Metka z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice Jožefe BEZOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu 8.3.1926 - 24.1.2011 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebcem, praporščakom ter govorniku za poslovilne besede. _Žalujoči vsi njeni RillKNOšiiBl^ai:!] I Dob ni k Franc & Jani, s. p., Topol šica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in Gsr»-o,lV - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ^^ V turobnem nedeljskem jutru za vedno si zaspala ti, a v naših srcih živela boš do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Marije BUDNA po domače Budnove Minke z Ljubnega ob Savinji 2.3.1929 - 30.1.2011 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Igorju Kočevarju za lajšanje bolečin v njeni težki bolezni, g. dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in or-ganistki, ge. Anki Rakun za ganljive besede slovesa, praporščakom in pogrebni službi Morana. Vsi njeni V SPOMIN Marija SLEMENŠEK roj. Visočnik 2.11.1917 - 1.2.2011 Srečen je tisti, ki uspe zadržati radost v duši, mir v umu in ljubezen v srcu ne glede na okoliščine, in tebi je to uspelo. Hvala vsem Vsi njeni Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Za razvedrilo ZADREČKE NOVICE Nadaljujemo z objavo dela zbirke slovenskih varnih besed - slovarjem. nadzornik - boljši sabljač od Zorra (nad) davitelj - človek, ki vas je davi zbudil uničevalec - velik ljubitelj piva Lini pohodniki - množica ljudi, ki vam lahko pohodi hodnik lepotica - ženska, ki si ne želi dela, le potico kuharica - kuhana sova uharica čudež - ud, ki drži utež kultura - super pohod (cool tura) preproga - predhodnica železnic (pre) sopranist - kdor pomaga prati perilo nad tlemi pod hipnozo? soproga - enotirna železnica zraven proge program - natančno -profesionalno stehtan gram prizanesljivež - zanesljiv človek zraven vas privrženka - ženska, ki se meče ob tla zaradi vas (vrže) prismojenec - tip prislonjen na smolo pribežati - uteči v past, v dobrodošlico lovilca os i vet i - pristati na samotnem otoku brez barv za lase nadomestek - podeželan, ki pride na mesto mestnega redarja probojnost - profesionalna deformacija človeškega telesa za zaustavljanje krogel nacija - skupnost cia agentov nadutež - kilogramska utež za 500 gramov mesa švicarskega noža vsebuje tudi kolo na prestave. impresionizem - obdobje, ko spoznavate vašega partnerja in želite nanj narediti vtis nadrealizem - obdobje, ko vas tašča seznanja, kako bi se morali obnašati do nje protestantizem - hčerkino obdobje, ko zanemari vero v enega fanta ludizem - čas, ko iz krize srednjih let prehajate v otroško nagajivost starostnikov markacizem - večerni čas, ko brez markacij iz gostilne ne najdete poti domov nogomet - šport kirurgov po operaciji gangrene cmokanje - peka kruha z moko s C vitaminom diktator - prebivalec Egipta, ki odide iz države po nareku (diktatu) ljudstva ganljiv - opis človeka, ki se pusti priganjati dohodek - znesek, ki ne dohaja odhodke zadušenec - človek za vami, ki je ujel vaš duh jadrnica - ženska, ki jo jadrno prinese k vam bankrotiranec - ukročen potrošnik bankovcev (krotek) TtTO-lgTI Včasih so odrasle ljudi učili biti Titovi pionirčki, danes hočejo, da smo pionirčki kapitalistom. ^___ V VINU JE RESNICA, OD PREVEČ RESNICE BOLI GLAVA Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na praznovanju 50-letnice ZKZ (levo): »Tale velika flaša vina bi morala zadoščati za vse prisotne!« Stanko Zagožen, predsednik upravnega odbora ZKZ: »Ne vem, če bo dovolj. V vinu je menda resnica, in pri nas smo zelo resnicoljubni.« CVETKA O CVETKI IN AVTO CESTI Pred dnevi je na Golteh tekla beseda tudi o tretji razvojni osi. Dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice je pobarala našega poslanca: »Kako kaj avto cesta?« Jakob Presečnika, poslanec: »Po mizi bo treba udariti, pa še ne vem, po kateri.« PO SEDMIH CVETKAH SPET SKUPAJ Franci Podbrežnik - Solčavski, glasbenik in humorist: »Nuša, drž' se me, bova spet v »cvetkah«. Nuša Derenda, popularna slovenska pevka: »Ampak, Franci, saj nimam šopka ...« Franci: »Neč bat. To ni vržah. Vržah je, da s'm jest zraun, pa da si ti zraun, pa da ni kopriv, k' tiste pa pikaj'.« 24 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 Križanka, Oglasi In zakaj te- imenujejo ... TEOLOG ANTON ABORTUS RAZTEGLJIVA PLETENINA PRIPRAVA ZA RISANJE AVTOMOBILSKA OZNAKA ESTONIJE NEZMOŽNOST VIDENJA TOLMUN (NAR.) OTO VRHOVNIK GRAFIČNA DEJAVNOST REK, PREGOVOR (ZASTAR.) MAJHEN LIST TIHO (GLASB.) URIN JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA IZRAELSKA LUKA DEL VREDN. PAPIRJA PIPEC (NAR.) FRANCOSKO MESTO NIKOLA TESLA avtor P. L. NASLOV (ZASTAR.) SPOJINE AMONIAKA SKUPINA SODNIKOV IGOR BAVČAR PAUL EHRLICH OKROŽJE NA SZ PELOPONEZA KMEČKO OPRAVILO ŽOGA IZVEN IGRIŠČA PIANIST BERTONCELJ NASILEN ČLOVEK (EKSPR.) LUKA NA SICILIJI ENOCELIČNE PRAŽIVALI CIGARETNI OGOREK DANSKA ZNAMKA IGRAČ BIBLIJSKA OSEBA [TALUANSKI FIZIK ALES-SANDRO KODA ZA GSM 5. SOLMIZA-CIJSKI ZLOG VAROVANJE NOGOMETNI KLUB NEMŠKA PISATELJICA KAR KAJ OZNAČUJE PRIPRAVA ZA SEJANJE POŽIVILNA PIJAČA DELAVEC V PROIZVODNJI BAKRA Krizam Ke & ugam e C! MINI SLOVARČEK GELA - luka na Siciliji OTON - tolmun REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE '■A 5t SSe _ .... •s „a, à U as T I P A L O A D A M 1 C — s, T 1 S ¡BÜ- P 1 H' 1 r W- A L 1 B 1 = i" .«ospa fP R A V 1 C A Mr N E S s= S» N A G n L O B 1 IT K A M E N A iS! A K U S T 1 K A Ü E V ■SES O R G L E lir T O ^ C A S N -Sr E L V 1 R A ,= 3K J o P L 1 N Sf- V 1 M C E N A S- s 1 L A z A "S 1 N A Sr 13 o J 1 A z š M O D N 1 K s- M 1 N 1 ss O S V O B O D 1 T E V S T A J A Si P T 1 C A VEDA O KULTURI LJUDSTEV OCEANIJE PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA VEZ PLAN OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 24.2.2011, od 7. do 11. ure v Osnovno šofo Gornji Grad. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 18. februar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Iskanje sreče ob 18.00. Galerija Nazarje Odprtje razstave del akad. slik. Franca Goloba Sobota, 19. februar ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave del na papirju akad. slik. Emerika Bernarda ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Pridi gola na večerjo ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Veseloigra Zakonci stavkajo Ponedeljek, 21. februar ob 10.00. Fašunova hiša, Ljubno Ustvarjalna delavnica za otroke: Hrana naših babic Torek, 22. februar ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Plesna delavnica za otroke: Gib ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave Od inkunabule do knjige: Tiskarstvo skozi čas Sreda, 23. februar ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Likovna delavnica za otroke: Ustvarimo sliko ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Skandinavija (Alenka Tavčer) Četrtek, 24. februar ob 10.00. Smučišče v Logarski dolini Užitki na snegu - sankanje ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, sr, težkega 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca limuzin, težkega cca 130 kg; tel. 583-52-73. Prodam več bikcev, sivih in črno-belih, za nadaljnjo rejo; gsm 051/628-677. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašno; gsm 041/921-517. Prodam brejo telico limuzin; gsm 070/254702. Prodam kravo sivko za zakol. Bočna; gsm 041/216-481. Prodam prašiče, 100 do 130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041/561-893. Prašiče mesnate pasme, za dopitanje ali zakol, prodam; gsm 041/619-372. Prodam ovne za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 584-41-18, zvečer. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM m ha, prodam; gsm 031/585-735. Prodam cementno strešno opeko ali menjam; tel. 572-23-96. DRUGO - KUPIM Kupim smrekovo celulozo (vrhe) za drva, plačam takoj, ter prodam choper; gsm 041/217-785. Kupim rabljene euro palete; gsm 040/866011. DRUGO - PODARIM Radioamaterju podarim platine z RA elementi in os. računalnik; gsm 031/667-963. VOZILA - PRODAM Kupim kozo molznico; tel. 584-45-12. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Passat 1.9, TDI, karavan, l. 2006, prodam; gsm 041/649-056. Prodam golf 3, 1.4, l. 1995, 185.000 km, ali menjam za bukova drva, hlodi; gsm 041/783-005. Prodam fiat punto, letnik 1999, prevoženih 95.000; gsm 041/438-096. Prodam osebni avto BMW 316 i, letnik 1999, 185.000 km, dobro ohranjen; gsm 041/691-938. NEPREMIČNINE Prodam fantovsko maturantsko obleko, št. 44 - 46, črna, ugodno; gsm 051/439-071. Prodam jedilni neškropljen krompir. Bočna; gsm 030/657-997. Jabolka, neškropljena, jedilni krompir, orehova jedrca, prodam; gsm 041/239-017. Prodam monitor (širok), 702 B, cena 20 eur; tel. 584-14-95, po 18. uri. Prodam omaro za dnevno sobo (glin) dolžina cca 3m; gsm 041/604-075. Javor - deske, debelina 30 mm, cca 1,5 m3, prodam; gsm 031/427-811. Drva cepljena, metrska, bukev in gaber, su- Prodam 1-sobno stanovanje s kabinetom, opremljeno, na Gorici; gsm 051/206-045. Prodam stanovanje v Gornjem Gradu ob šoli; gsm 041/657-633. Ugodno prodam mansardno stanovanje v Gornjem Gradu pri šoli; gsm 041/657-633. Zazidljivo parcelo, 13 arov, v Nazarjah takoj ugodno prodam. 03/839-50-14. V okolici Mozirja oddamo v najem sobe s kopalnico in wc ter s souporabo kuhinje; gsm 051/332-515. Družina išče stanovanje v najem; okolica Mozirja; gsm 070/290-292. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011 MORDA STE ISKALI PRAV TO ATLASPROFILAX - CENTER MOZIRJE Enostavna, preverjeno učinkovita nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje. Naročilo za tretma atlasa in informacije na gsm: 031/672-175. Mario Žibret - Atlasspecialist, www.atla-sprofilax-slo.si. MARIO5, d.o.o., Ljubija 124, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. CODEX SHOP Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell ... Gsm 041/415-026. Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim računovodske in knjigovodske storitve; gsm 031/633-192. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26, Ljubno ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Oglasi <1 banka celje VaS zanesljiv partner, več tooi 145 let. Da bi jutri imeli Vec kot Včeraj začnite na tem delati že danes! V Banki CeSjc ponujamo ja/^čne obliko varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sleparije depozitov, postopno varčevanje, renino varčevanje ipd. Ponudbo pogajamo trenutnim živfjenjskim položajem, finančnim 7mo7no$tim in predvsem pričakovanim donosom naiih varčevalcev. I etošnie loto imo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s hksno obrestno mero i letno :astjo. Postopno varčevanje je varčevanje z iednimi mesečnimi pologi, lah k;; tLjdi s lrajn.m ra logom, v viiini najmanj 20 evrov, farčujete lahko do pet Tet, prekinitev je mogoča kddar ko'ii po 12 mesecih varčevanja. PrednosL takSne^a varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznan',o vilji pribitek k izhodiifni obrestni meri, Tfiiwito ¡to s v poslovalnico Banke Celje v Žalcu na Savinjski cesti 20 med8.30 in 12. uro termed 14.30 in 17. uro aH v Agencijo Hmeljarska med8. in 12. uro termed 14. in 16. uro. Lahko pa nas pokličete na telefonsko itevitko 03 7134400. Nali finančni strokovnjaki vom bodo z veseljem svetovati pri izbiriuitremega varčevanja.' Ride Sofaja, vudjj ^oilDvrii enote IjjrVr Celje t Jaku www.banka-celje.si ireleja www. ve teja p a rk .¿on S ine Pcgojl in [iravi^ nagradne igr DATUM fme in Priimek Našla v 1 Telefon E-pošta Podpis * podpisom se strinjam s pravili nagradne igre.) 27