srn Vel|a po polti i sa ■a oelo leto oaprel.. K 26'— as en meseo „ ,. „ 2'20 se Nemčijo oeloletno. „ 29'— sa ostalo Inozemstvo. » 35-—
V	Llabljaol oa domi Za oelo leto oapre).. K 24 — •a eo mopeo „ .. K 2*—
V	upravi irelsisao mesečno „ 1-80
E9 Sobotna Izdajat =
Sa oelo leto.....B 7'—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9*— aa ostalo Inosemalto. *
Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 112.	v mm V m, 16. mola ion.	Leto M.
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 nua visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva- .'n večkrat . „ 25 ,, pri večjih siavočllih primerSn popost po dogovoru.
Poslano: =—=== Enostolpna poiitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedeljo ln praznike ob 5. nrt pop.
Bedna latnn priloga voanl rod.
MT Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev, 3/H1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana plsm^ se ne «■■ sprejemajo. — Urednlšboga tolelona štnv. 74. ss
Političen list za slovenski naroi.
UpravnlStvo je v Kopitarjevi r.lirl št. 6. — Kačnn poštne hranilnico avstrijafee SI. !>4.797, ogrska 56.511, bosn.-bero. št. 7563. — Opravr.iSks.na tolalona št. 188.
OriaSha borba m GorlSkem. Pral laiki sunki odbiti.
Orjašlca borba za Vipavsko dolino in obkladajoče višine na kraškem grebenu in na trnovskem pobočju se je v ponedeljek popoldne na vsej črti razvila, Lahi so pognali na 40 km široki bojni črti svoje in-fanterijske mase k besnemu napadu. Upali so, da izsilijo bojno srečo že v prvem naskoku. Celo popoldne in celo dolgo noč med ponedeljkom in torkom je divjala ta strašna bitka za naše najprednejše postojanke. Najhujši boji so se bili pri Plaveh, na Sv. Gori, Sv. Katarini, Sv, Gabrijelu, pri Fajtem hribu in Hudemlogu. Naše postojanke na Fajtem hribu so petkrat menjale svpiega gospodarja. Italijani so udrli na hrib Sv. Gabrijela, toda naše orožje jih je pognalo v beg. Srditi boji so se vršili v ranovcu, pri Bajti v Rožni dolini in na prostoru do Hudegaloga. Istotako pri Zagori, Plaveh, Kanalu in pri Bodrežu. Med Bo-drežem in Avčami so prešli Lahi z malimi silami skozi zaporni ogenj našega topništva na levi breg Soče. Krogle naših topov jih obsipajo. Pričakujejo laškega napada tudi pri Avčaji, Sv. Luciji in Tolminu. Prvi glavni napad sovražnikov je bil v splošnem na celi črti odbit. Za posamezne dele okopov, ki so ostali v sovražnih rokah, je naš protinapad v teku.
Kakor poroča naše sinočno večerno uradno poročilo, so se vršili včeraj, v torek, cel dan na celi črti strašni boji. Potek bitke je za nas ugoden.
Ta najstrašnejša vseh bitk na naši go-rliki zemlji je predvsem bitka noči. V nočeh se vršijo najljutejši boji, v nočeh posega vse topništvo v boj. Kakor poročajo iz vojaških krogov, so zastavili Lahi svoj napad v množicah s tremi armadami, od katerih se ena nahaja še v rezervi.
Upamo, da bo tudi ta zadnji, obupni napor Italijanov zaman.
Bog čuvaj našo zemljo in naše ljudi!
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. maja. Vradno.
Po tridnevni pripravi s topovi, so-Trainki Je od Tolmina do morja streljal z vsemi topovi in metalci min, se je pričel včeraj napad pehote na našo soško armado, katerega so zavezniki Italije vedno zopet zahtevali. Sovražnik je naskočil na več kakor 40 km široki bojni črti na mnogih mestih naše črte. Najbesnejše so se borili v prostoru pri Plaveh. na Sveti gori. na višinah vzhodno Gorice, na Fajti hribu in pri Kosta-njevicL Na mnogih točkah bojišča so se zrušile mnogovrstne napadalne množice Italijanov že v ognju naših topov in strojnih pušk; tako na gori sv. Gabrijela, kjer je bežal sovražnik, ki je pometal od sebe opremo, puške in čelade, ▼ največjem neredu. Kjer so Italijani napredovali, jih je sprejela naša pehota, katere noben sovražni ogenj ni mogel zmajati, in jih je vrgla v boju moža z možem. Naši razstreljeni laiki na Fajti hribu so petkrat menjali lastnika. končno so jih branilci zmagovito držali. Na nekaterih točkah smo preganjali sovražnika do v njegovo postojanko.
Naše čete so dosegle 14. majnika v krepki in zavestni obrambi popolen uspeh. Sovražnik nam je prepustil nad 1600 mož in več strojnih pušk. Bitka se brez odmora nadaljuje.
Nad bojiščem so se naši letnici bojevali z več italijanskimi letalci, častniški namestnik Arrighi je 11. zmagal v zračnem boju. Dve sovražni letali smo sestrelili v zračnem boju; dve sta bili sestreljeni z ognjem naših topov.
Na Koroškem in na Tirolskem so se le malo bojevali
Dunaj, 15. inaja zvečer.
Pri Soči so se tudi danes cel dan besno bojevali dalje. Črta, na kateri so bije bitka, gre proti severu čez Kanal. Boji so izpadli srečno.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
14, maja ob 4, popoldne. Na tridentinski fronti včeraj artiljerijski dvoboj na Asiaški visoki planoti. Sovražna letala so vztrajno poskušala poizvedovati v Sugan-ski dolini, Naši zrečni branilci so napravili protinapade in jih zavrnili nazaj. Sovražne oddelke smo iz sosedstva Paneveg-gia (Travignolo) in s pobočji Costabelle . (dolina San Pelegrino) pregnali, — Na Ju- l hjski fronti je bilo obstreljevanje včeraj srditejše. Naša artiljerija je napravila ljut ogenj na baterije, ohrambne črte in bojna središča sovražnika. Poroča se o požarih za sovražnimi postojankami. Jugovzhodno od Gorice so drzne ofenzivne akcije naših patrulj privedle okoli 30 ujetnikov in dve nedotaknjeni strojni puški s številno muni-cijo. Delovanje letalcev je bilo večje. Skupina sovražnih letal je metala bombe na Oglej in napravila škodo na cerkvi in na arheologičnem muzeju. Dve sovražni letali so naši letalci oh srednji Soči v zračnem boju sestreliji.
Boji dne 14. maja.
Dunaj, 15. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kakor je bilo po dogodkih zadnjih'dni pričakovati, so je 14. maj razvil v veliki bojni dan, ki je vsled izredne hrabrosti in vztrajnosti naših čet vseh vrst sijajno uspel. — Od previdno tipajočega zastre-Ijevanja do najsilnejšega bobnečega ognja se je .povspela artiljerijska priprava ter priprava z mefealci min jc trajala tri dni, da bi pripravila naše postojanke zrele za napad. Včeraj opoldne se je nato na celi fronti pričel pehotni naval. Italijani so v gostih vrstale P°-novno napadali naše postojanke. Tudi ponoči se je neprestano val za valom njihovega napada valil proti našim jarkom. Vsi napadi, kakor obupno tudi so bili vodeni, so se zrušili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Središče bojev je bilo: prostor pri Plaveli, Sv. Gora in hrib Sv. Gabrijela, višine vzhodno od Gorice, kakor tudi prostor med Špaca-pani in Kostanjevico in pri Hudemlogu. Večina napadov je bila ali žc v kali z našim uničevalnim ognjem zadušena, ali pa so se zrušili pred ognjem sten, katere je napravila naša artiljerija v zvezi s strojnimi puškami in pehote pred našimi postojankami. Kjer se je posameznim sovražnim skupinam posrečilo prodreti skozi to steno, so bile s hituim in junaškim protinapadom in v boju z ročnimi granatami vržene zopet nazaj.
Pri Ajbi je skušal sovražnik priti čez Sočo. Ker pa leži prehodna točka pod najuspešnejšim ognjem naše artiljerije, so le malo italijanske sile dosegle levi breg.
Tudi pri Plaveh so se bojevali z brezprimerno srditostjo. Vsi poskusi Italijanov, da bi se tam ustalili, so se izjalovili in izvzemši 25 m širokega kosa v Zagori so naše čete, ki so so na tem prostoru občudovanja vredno bile, popolnoma v posesti svojih postojank. Niso se zadovoljile samo s tem, da odbijejo naval sovražnikov, marveč so jo udarile za umikajočim se sovražnikom čez lastne jarke in zvišale njegove izgube.
Nič manj srdito so se bojevali za naše postojanke na Sv. Gori. Tam so Italijani ponoči udrli, pa so jih naši takoj zopet vrgli nazaj. Ob jutranjem svitu med 5. in G. uro so vnovič navalili proti 1ej višini, pa je temu poskusu naš zapiralni ogenj takoj v kali napravil nov konec.
Tudi na hribu Sv. Gabrijela so se celo noč srdito bojevali. Nič manj kot štirje napadi so bili tu odbiti.
Višine vzhodno od Gorice so tudi ponovno napadle zelo močne sile, ki so so obrnile proti našim postojankam na obeh straneh ceste v Rožno dolino. Pa tudi tu je bil uspeli za vse krvave žrtve
Italijanov prav majhen. Severno od ceste se jim je posrečilo držati prav ozek kos fronte. Nasprotno so pa bili v večernih urah iz postojank južno od ceste v Rožno dolino, kjer so se posamezni oddelki mogli ustaliti, z artilerijskim ognjem zopet pognani v beg. Ali vedno in vedno so nastopali novi italijanski bataljoni in že v prvih jutranjih urah so so valilo njihove množice proti postojankam južno od cesto v Rožno dolino. Pa tudi te so se razbilo ob vztrajnosti hrabrih branilcev.
Naše postojanke vzhodno od Fajti hriba so petkrat menjale posestnika. Celo ponoči so nas Italijani z najtrdo-vratnejšimi napadi skušali vreči od tam. Ostali smo zmagovalci. Vse postojanke tega odseka, za katere so se vršili tako vroči boji, so trdno v naših rokah in preko tega 200 ujetnikov, ki smo jih vzeli napadalcem.
Pri Hudemlogu smo včeraj izborilo podpirani od lastne artiljerije, več napadov odbili z ročnimi granatami. Okoli 1600 ujetnikov, med njimi 15 častnikov, in več strojnih pušk je ostalo v rokah napadalcev.
Zelo živahno delovanje letalcev je povzročilo več zračnih bojev, tekom katerih smo sestrelili dve sovražni letali. Izborno .je delal častniški namestnik Arrighi, ki je v zračnem boju enajstič zmagal. Tudi naša artiljerija je sestrelila dva sovražna aparata. Naša lastna letala so se zelo živahno in uspešno udeleževala bojev. Za naskok pripravljene italijanske čete so najuspešnejše obmetavala z bombami. Zadržanje in vztrajnost naših izbornili čet, iskreno nesebično sodelovanje vsake vrste orožja je vzvišeno nad vsako hvalo.
Cesar na GostilU.
Folgarija, 15. maja. (K. u.) Dne 15. maja 1916 ob 6. uri zjutraj so grmeli topovi proti italijanskim postojankam na planoti Folgariji. Zbor prestolona-s le cinika nadvojvode Karla so je pripravil za predor. Isti dan sta padla Co-sta d' Agra in Monte Coston. Prestolonaslednikov zbor jc nato prodrl daleč na italijansko ozemlje. Ofenziva v tirolskem visokem gorovju, umetnost vodstva in hrabrit naših čet v tistih bojih so pa ostale nepozabne. Ob cblot-nici začetka prodiralaie bilke na Folga-rijski planoti se spominjamo posebno živahno prizora, ki nam kaže prestolonaslednika nadvojvodo Karla 15. maja 1916 na Costjlli, ko jo dajal povelja za to zgodovinsko borbo.
Cesar ;jo dne 14. t. m. ob pol 12. uri dopoldne odpotoval z Dunaja na južno Tirolsko. Cesarica je s cesarjevičem Otonom iti nadvojvodo Robertom spremila soproga na kolodvor. Prod kolodvorom so cesarsko rodbino navdušeno pozdravljali.
Prizor — cesar z nadvojvodo Robertom, cesarica s cesarjevičem Otonom v naročju — .je napravil na občinstvo, ki se jo v velikem številu zbralo pred zahodnim kolodvorom, globok vtis. Cesarica in oba princa so spremili cesarja do llutteldorfa. Tam so se poslovili. Cesarjevič Oton in nadvojvoda Robert kar nista mogla nehati pozdravljati z roko.
Cesar je došel v Trident 15. t. m. ob 6. uri zjutraj in se je s svojim spremstvom, kateremu so so v Tridentu pridružili tja došli svoječasni pripadniki 20. zbor. povelj., odpeljal v avtomobilih na Folgarijo, kjer so je vršila služba božja. Nato so šli na Coslillo, od koder se morejo pregledati bojišča lanskega leta. Opoldne jc obed združil »staro 20. zborno poveljstvo« okoli svojega poveljnika, cesarja. Popoldne so stopili na italijanska tla. Zvečer se jo cesar odpeljal nazaj na Dunaj.
Izsiljena ofenziva.
Amsterdam, 15. maja. Tukajšnji »Standard« poroča, da so zavezniki italijansko vojno vodsivo prisilili, da prične ofenzivo proti Avstriji, da razbremeni Angleže in Francozc na zahodni fronti. Ta sila jc povzročila v Italiji ne-
voljo proti Angliji in Franciji, ker v Italiji sedaj primanjkuje častnikov in mora velik del armade hiti v Tripolita* niji.
Govor BeiliMi iollw8oa.
Berlin, 15. maja. (K. u.) Nenavadna velika napetost, s katero so pričakovali odgovor državnega kanclerja na vojne interpelacije konservativcev in socialnih demokratov, je izražala že v nenavadno visokem obisku današnje seje državnega zbora. Dvorana, loža zveznega sveta in galerije za občinstvo so bile prenapolnjene, V loži diplomatov so bili navzoči av-< strijski veleposlanik princ Hohenlohe s svojo ženo, legacijski svetnik grof Larisch, turški veleposlanik in veliko članov diplomatskega zbora. V neki loži za občinstvo je bilo videti avstrijske socialno demokratične poslance Adlerja, Seitza, Rennerja in EHenbogna.
Potem, ko so rešili celo vrsto vprašanj in manjših predlogov, jc podelil predsednik dr. Kaemof konservativnemu poslancu Rosike besedo, da jc utemeljeval interpelacijo konservativcev. Govornika so socialni demokrati večkrat prekinili z medklici.
Za Rorikem je govoril poslanec Schei-demann, ki je utemeljeval socialno demokratično interpelacijo. Večkrat so mu konservativci viharno ugovarjali.
Na to je govoril
DRŽAVNI KANCLER Pl, BFTFMANN-
HOLLWEG.
Izvajal je:
Gospodje!
Interpelaciji, ki sta bili pravkar utemeljeni, zahtevati, naj sc programatično izjavim glede n:-. vprašanj:; o naših vojnih smotrih. (Klici: Tako je!) Za to ju moram odkloniti. (Pritrjevanje v središču.)
Z ene ali druge strani pritiskajo name od zime 1914—19-5, naj naše vojne smotre, če mogoče, podrobno (živahni klici na desnici: Ne, ne!) — vsak dan ce to zahteva od mene — javno razrolmačim. Da me prisilijo govoriti, sc jc tolmačil moj molk glede na program vojnih smotrov raznih strank in struj tako, kakor da bi 'jim pritrjeval. Proti takim r.azorom moram naiodločnejše ugovarjati. Ko se ;e dopustilo javno razpravljati o vojnih smotrih, sem izrecno izjavil, da se vlada tie more b' oa se ni mo$a udeleževati sne: i mnenj. Zavaroval sem se proti mnenju, da bi se mo.rfle z ozirom na molk vlade izvrgli kakršnekoli posledice. (Čvtjlc! Čujta!) Ponavljam, dn se zavarujem še dalje nniodloč-neiše. (Pritrjevanje.)
Kar sem mo.-Jel povedati o vojnih smotrih, sen-> povedal tu javno v državnem zboru. Podal sem splošne tcms'ine črte, več nisem mogel. (Klici v ccntrr.iM!- Tako jc!) a jasne so bile dovolj (Klici: Res je!), da so izključile mnenje, da se slrnjam z drugimi programi, kakor sc je poizkušalo tolmačiti. Teh temelinih črt sem se držal do današnjega dne. Slovesno so kile izražene v mirovni ponudbi, ki smo jo stavil" 12 decembra lam (Klici na desrt.ri: Tako je!)
Dežela bajk.
Mnenje, ki se je zadnje čase zopet po« javilo, češ, da cbstoiajo v vprašanju miru katerakoli nasprotra mnenja me:l nami in našimi zavezniki, spr.dajo v deželo bajk. ■Živahno pritrjevanje v centru ;n nri stran-k?it s-edišca. Velik nemir.) To tu i-.-Cr,o ptibijem z rfotovosijo, da izrazim tudi prepiranje vodilnih državnikov držav, ki so zvezane z nami.
Vo;sW nai hi se kmalu In srečno končala.
Gospodje! popolno umevam, da sc narod strastno zanima za smotre 'vojske in za mirovna stremljenja. Umevam klic po jasnosti, ki sc jc stavil danes name z desnice in z levice, toda gospodje, kadar gre za razpravo o vojnih smotrih, more biti meni merodajna le edina vodilna smer, da bi se vojska kmalu in da bi se tudi srečno končala. (Živahno pritrjevanje.) Več ne smem storiti in ne sinem ničesar povedati. Če me, kakor je to zdaj, sili skupen položaj, da sc omejujem, tpc ne bo noben prU
tisk, ne s strani gospoda Scheidemanna in ne s strani gospoda RSsickeja ne spravi z moje poti. (Viharno, ponovno pritrjevanje in ploskanje v središču. Medklic v cen-trumu: Rosicke je pričel! Viharna vese-
lost.)	,
Proti možnosti revolucije.
S te poti me ne bo odstranila beseda, o kateri je mislil poslanec Scheidemann, da jo mora v narod vreči tisti trenutek, ko gromi bobneči ogenj pri Aisne in pri Arrasu: da je mogoča revolucija. (Živahno, viharno pritrjevanje in ploskanje.) Nemški narod z menoj vred ne bo te besede ume-val (Pritrjevanje), a tudi ne poizkus gospoda poslanca Rosicke, ki me predstavlja, kakor da sem privezan na kako stranko. Na nobeno stranko nisem privezan, ne na levico, ne na vas. (Obrnjen proti desnici.) (Medklici na desnici: To vemo!) Gospodje! Veseli me, da.jihcjrem to pribiti. (Živahno pritrjevanje in ^ciskanje.) če sem na kaj privezan, sem prijv^pan na moj narod, kateremu edino moijaip služiti, na moj narod, katerega sinovi j^b vsi bore za obstoj naroda, trdno zbrali,,pkoli svojega cesarja, kateremu zaupaj«}^ ki tudi njim zaupa. Cesarjeva beseda ^ mescu avgustu a vi nepotvorjena in ne^ napačno tolmače-na. Poslanec R5sicke, 1^1 sjs je predstavljal kot poseben čuvaj te j.tesede (Medklici: Prav dobro!), je dobil ppfepen odgovor za Mpotvorjen daljni obst^,|| cesarjeve besede v velikonočni eeagrjevi poslanici. (PritrjevanjeIj Zaupam, da moj molk, brezvesten bi bil, Se bi ne ^nc^čal, umeva večina državnega zbora m,^, ga umeva tudi
Darod.	ifn.
Gospod)« I Na naši zahodni bojni črti (Jhrjajo en mesec najstrašnejša bitkč; Ve-; narod živi i vsemi svojimi jmislimi in skrbmi in s čuvstvi pri svojih sinovih tam zunaj, ki z žilavostjo in z zaničevanjem smrti, ki je ni enake, kljubujejo vsak dan ponovljenim navalom Angležev in Francozov. (Pritrjevanje.)
Kancler odklanja socialno demokratično politiko.
V Angliji ln na Francoskem ne vidim Se danes idčesar, kar bi kazalo, da so pripravljeni na mir in da bi opustili svoje neizmerne* osvojevalne in gospodarske uničevalne smotre. (Živahno pritrjevanje.)
- Kje so bile tiste vlade, ki so v minuli ^imt svobodno stopile pred svet, da kon-'Sčajb' sedanjo blazno morijo narodov? Ali So bedele v Londonu ln v Parizu? Zadnji ^las/ki sem ga čul v Londonu, se je glasil: Voffii. smotri, katere smo naznanjali pred dvema letoma, žive neizpremenjeni dalje, '{ŽiVAhni klici: Čujte! Čujte I) Poslanec Scheidemann ne bo mislil, da moram nastopiti nasproti takemu nazoru z lepo kretnjo. More li kdo misliti,da pri taki sodbi sovražnikov na zahodu, more dovesti program odpovedi in zatajevanja te sovražnice'"do miru? (Živahno pritrjevanje!) Za to pa v prvi vrsti gre. Naj li tem našim za-choclt<im sovražnikom podam zagotovilo, ki ,bi Km dovolilo, da bi brez vsake nevarno-'stislkstne izgube podaljšali v neizmernost vojake? Naj li tem sovražnikom^ rečem: •Naj"pride kar hoče, mi se bomo v vseh "okMfiostih odpovedovali. Niti lasu vam ne ' bomb skrivili, a vi, ki nam strežete po življenju, poizkušajte brez vsake nevarnosti svojo srečo še dalje? (Klic: Prav dobro!)
Naj li morebiti Nemčijo v vseh smereh zavežem v obliko (Medklic: Prav dobro!), ki obsega le del skupnosti mirovnih pogojev? (Pritrjevanje.) Politika, ki bi se enostransko odpovedala uspehov, ki so jih s svojo krvjo priborili naši sinovi in bratje in ki ne poravna ostalih računov? Ne, gospodje! Tako oolitiko odklanjam. (Živahno pritrjevanje.) Take politike ne bom vodil, ker bi bila. najgrša nehvaležnost nasproti junaštvom našega naroda tam zunaj in doma. Ž njo bi bi! naš narod v njegovih življenjskih pogojih trajno tlačen do najnižjega delavca; odpovedali bi se bodočnosti naše domovine.
pirajo njeni ostali zavezniki, z vsemi sredstvi, da ostane Rusija še dalje vprežena pred angleškim vojskinim vozom (Živahni klici: Čujte! Čujte!) in da bi prekrižala ruske želje, naj bi se kmalu ponovil svetovni mir. Če pa hoče, gospodje, Rusija zabraniti, da se ne bo več prelivala kri njenih sinov, če se za se qdpove vsem nasilnim osvojevalnim načrtom, če hoče z nami ponoviti trajno razmerje mirnega življenja eden poleg drugega, potem je samo ob sebi umljivo, da mi, ki ravno to želimo, da se v bodoče trajno razmerje ne zruši, njenega razvoja ne bomo onemogočili z zahtevami (Viharno živahno pritrjevanje in ploskanje), ki se s svobodo in z voljo narodov ne ujemajo in ki bi v ruskem narodu položili kal novemu sovraštvu. Ne dvomim, da bi se našel sporazum, ki bi temeljil izključno na obestranskem sporazumu, ki bi izključil vsako misel na silo in ki bi ne pustil nobenega žrela in nobene nevo-lje, (Živahno pritrjevanje.)
Vojaški položaj. — Nevtralci.
Gospodje! Naš vojaški položaj je tako dober, kakor ni še nikdar bil, od kar se je pričela vojska. (Živahno pritrjevanje.) Naši podmorski čolni delajo z vedno večjim uspehom. (Živahno pritrjevanje.) Sodim, da bodo to izpoznali tudi nevtralci. V kolikor se more to združiti z dolžnostmi nasproti našemu lastnemu narodu, ki jih moramo v prvi vrsti vodno in povsod zasledovati, upoštevamo koristi nevtralnih držav. Kar smo jim obljubili, niso prazne obljube. To velja tako z našim sosedom mejašem, kakor tudi Nizozemski in skandinavskimi državami in državam, ki so vsled svojega zemljepisnega položaja sovražnemu pritisku posebno močno izpostavljene. Posebno mislim na Špansko, ki je, zvesta svojim viteškim izročilom, zasledovala dozdaj v velikih težavah samozavestno nevtralno politiko. (Živahno pritrjevanje.) Hvaležni smo ji in le želimo, naj bi španski narod žel sadove svoje samostojne in močne politike v napredku do moči in z bogatim cvetjem. (Živahno pritrjevanje,)
Bližamo se dobremu koncu.
Gospodje! Tako nam gre čas. Popolnoma smemo upati, da se bližamo dobremu koncu. In prišel bo potem čas, ko se bomo o naših mirovnih smotrih, glede na katera popolnoma soglašam z vrhovnim vojnim vodstvom, mogli pogajati s sovražniki, Takrat si hočemo priboriti mir, ki nam bo podelil prostost, da bomo z neoviranim razvojem naših sil zopet gradili, kar je uničila sedanja vojska, da bo iz vse krvi in iz vseh žrtev vstala država in narod iznova, močna in neodvisna, ki ji ne bodo grozili njeni sovražniki, zavetišče miru in dela. (Živahno pritrjevanje, ki se je večkrat ponavljalo, in ploskanje.)
Izvajanja Konservativcev v nemški zlior-nici.
Berlin, 15. maja, (K, u.) Konservativni poslanec dr. R8sicke je utemeljeval konservativno interpelacijo v naslednjem izvajanju: Ko divja na zahodni bojni črti bitka dalje, sili socialno-demokratična stranka državnega kanclerja, naj koj sklene mir in sicer brez vsake odškodnine in brez vsake aneksije. Interpelacija socialnih demokratov kakor tudi sklep njihove stranke sta prekoračila dosedanjo mejo zahtev in sta povzročila med ljudstvom vznemirjenje. Do tega vznemirjenja je pripomoglo tudi dejstvo, da je državna vlada preveč upoštevala sklepe in želje soc, dem. stranke. Izjavo »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« smatramo kot dalekosežen odmev trditev socialističnega strankinega odbora o razmerju do Rusije,
Istočasno je objavila avstrijska vlada v časopisju izjavo, ki se precej zlaga z nazori soc, dem, strankinega odbora, V izmenjavi brzojavk med državnim kanclerjem in grofom Czerninom je bilo poudarjeno soglasje obeh vlad. To se pravi, da je vodstvo države ugodilo tudi v tem slučaju željam socialne demokracije. Predvsem so se izrekli socialni demokrati, da se je treba odreči vsaki vojni odškodnini. Dr. Helf-»erich je pa zelo močno naglašal ravno vprašanje vojne odškodnine. Sedanji državni zakladnik se je izrekel v tej zadevi zelo oprezno. Odbor soc, dem, stranke je izjavil: Mi nočemo vojne odškodnine. Kakor se dozdeva, ni državni kancler preveč oddaljen od mirovnega naziranja soc, demokratov, Tozadevne izjave nimanio.
Jasnosti dosedaj ni, toda nejasnost smatrajo moji tovariši kot nevzdržljivo. Socialna demokracija zahteva skorajšnjega miru. Kdo izmed nas ne želi skorajšnjega miru? (Medklici pri socialnih demokratih: Vi, Vi! Toda z osvojitvami!) Toda mi ne verjamemo, da se bo po tej poti (proti socialnim demokratom obrnjen) dosegel skorajšen mir, Ententa upa na našo needinost. Wilson je izjavil, da ne sklene miru s Hohenzollerci. Ameriško ljudstvo je prepričano, da morajo biti Hohenzollerci odstranjeni. V nemškem srcu pa je monarhija pregloboko ukorinjena, da bi jo mogla nesramnost entente ali kakega Wilsona
uničiti. (Medklic posl. Davida: Vi niste največji sovražnik monarhije.)
Posl. Rosicke nadaljuje: Našo trdno voljo po zmagi smo mi večkrat trdno izrazili, toda večkrat se nam dozdeva, da niso na krmilu države s to voljo po zmagi navdahnjeni. (Razburjenje in medklici na levici.) Kdo hoče osvojenj? Nobeden izmed nas. Mi vidimo vojno za svojo obrambo in hočemo zagotoviti nemškemu narodu bodočnost razvoja in obrambe. Kako pa je mogoče zagotoviti obrambo brez razširjenja moči? Odreči se vojni odškodnini pomeni, da hočemo nositi breme mi-ljard desetletja in desetletja.
Če bi hotel stopiti državni kancler s tako odpovedjo v pogajanja, bi se znašel v strašnem položaju, ko bodo stopili naši nasprotniki pred nas s celo kopico zahtev. Ljudstvo je zelo v skrbeh za svojo bodočnost in zahteva jasnega odgovora. Ne zahtevamo od državnega kanclerja podrobnosti o vojnih ciljih, hočemo pa odločitve, in sicer odnehanja od zahtev po mednarodnem miru na podlagi odpovedi. Zahtevamo pa odločno narodni mir.
Predsednik Kaempf pokliče dr. R o s i c k e j a radi nekaterih dvoumnih žaljivih izrekov k redu.
Staline Mrije napram vojnim ciljem Nemčije.
Berlin, 14. maj«. Znani nemški parlamentarec dr. Miiller-Meiningen jc med drugim izjavil: Ne more se tajiti, da je pri nas sedanje stališče Avstrije nasproti vojnim ciljem Nemčije povzročilo vznemirjenje, to pa po mojem mnenju po krivici; Avstrija je samo v boljšem položaju kot Nemčija, kar se tiče potrebe novb pridobitev na ozemlju. Pomnožitev notranjih težkoč s pridobitvijo novih ozemelj, bi bilo bedasto. V Avstriji manjka narodne, enotne podlage, s čemur razpolaga Nemčija. Zato pa smejo tudi naši avstrijski zavezniki biti prepričani: Pohlep po aneksijah, ki bi zavlekel vojsko, ima v Nemčiji samo mal, v časopisju in v agitaciji seveda izredno delaven, v splošnosti pa malo vpliven nacionalistični del, katerega so v inozemstvu že pred vojsko močno precenjevali in ga še danes precenjujejo.
Trajna varnost Nemčije proti napadom je absolutno in direktno tudi v interesu Avstrije in kar smatra Nemčija na pridobitvi ozemlja za potrebno, to mora biti tudi zahteva zaveznika, pravtako kakor moramo mi bolgarske pridobitve na ozemlju nasproti Srbiji z vso odločnostjo zastopati. Če sicer v vprašanju: Nobenega miru brez anek-sij, ki je sicer male notranje varnosti, namesto aneksij postavimo besedo kompenzacije, potem ne bo noben pameten človek mogel več dvomiti nad pravico zmagovalca. Zmagovalci smo pa sedaj mi in hočemo tudi ostati.
IHiSIE
Resolucija političnega društva »Edinost« v Trstu.
Politično društvo »Edinost« na občnem zboru v Trstu 13. majnika 1917 izraža vročo, v vseh delih našega naroda globoko čuteno željo, da naj se z ozirom na splošni politični položaj, v življenjskem interesu slovenskega naroda in vsega jugoslovanskega plemena v tej državi — vsi jugoslovanski poslanci v državnem zboru združijo po češkem zgledu v enotno parlamentarno skupino, ki naj nekvarno strankarskim organizacijam služi koncentraciji vseh sil v delu za skupno narodno stvar.
Resolucija »Slovenske kmetske Zveze«
na Štajerskem.
»Slovenska kmetska Zveza« je imela dne 9. t. m. predpoldan in popoldan dobro obiskano odborovo sejo. Poslanec dr. Korošec je podal sliko sedanjega političnega položaja. Po temeljiti dolgotrajni razpravi se je sklenilo pozvati štajerske državne poslance, da v državnem zboru v smislu plemenitega prizadevanja presvitlega cesarja podpirajo vse, kar bi nas moglo dovesti do težko zaželjenega miru. Poživlja nadalje poslance in celo slovensko javnost, <ia žalostnim razmeram, v katerih živijo sedaj koroški Slovenci, posvečajo največjo pozornost. Kot članica S. L. S. izraža štajerska »Kmetska Zveza« z ozirom na dogodke na Kranjskem bratsko željo, da se odstranijo ovire, ki so sliogi v S. L. S. na poti. — Da se doseže v sedanjem prevažnem času kolikor mogoče skupen in enoten nastop vseh štajerskih Slovencev v narodnih zadevah, se sklene, stopiti v stih s štajersko Narodno stranko.«
Poljaki in odcepitev Galicije.
Bivši načelnik poljskega kota vitez dr. Bilinski je poudarjal v svojem govoru v ponedeljek naslednje besede: »Mi branimo naš politični program, ki I jc stremil za tem. da so prikloni Gali-
cija poljskemu kraljestvu. l\o smo ta program brez lastne krivde opustili, smo so oprijeli vprašanja odcepitve Ga-, licije. Toda to zadevo smo smatrali le za sredstvo, ki naj nam prinese bližjo uresničenje našega narodnega ideala«
Krakovski vseučiliški profesorji ln poljsko vprašanje.
Poljaki profesorski kolegij krakov-* skega vseučilišča je naslovil na poljski klub pismo sledeče vsebine: »Podpisani zastopniki poljske znanosti ugotavljajo, da je spoznal danes ves civilizirani svet potrebo, naj se uredijo v bodočno-' sti vse mednarodne zadeve na podlagi pravičnosti. V smislu tega načela mora biti tudi Poljakom zopet vrnjena samostojnost.«
Poljski glas proti kandidaturi dr. Grofia.
Krakovski »Czas« nastopa v poseb-nem članku ostro proti kandidaturi predsednika nacijonal. zveze dr. Grotfa za zborničnega predsednika.
Dr. 3obrzynskijevo stališče omajano«
Dunaj, 15. maja. V poljskih parla-* mentarnih krogih se zatrjuje, da je treba v najbližjem času računati z zope1w no krizo v ministrstvu za Galicijo.
Poljski klub.
Dunaj, 15. maja. Poljski klub je na* daljeval danes v plenumu svoje posve« tovanje. Odstop dr. Bilinskega je klub vzel naznanje. Nato se je nadaljevala politična debata o odcepitvi Galicije, Volitev novega klubovega načelnika se izvrši dne 03. t. lit. V ospred ju stoji kan-didalura poslanca kneza l.ubomir-skega.
»6esky svaz«.
»Česky svaz« namerava kandidi-t rati za zborničnega podpredsednika; mesto poslanca Z d a r s k y j a poslana ca LT d r ž a 1 a.
Nemški krščanski sccialcL
Dunaj, 15. maja. Nemško krščan-i sko-socialno združenje je imelo daneg v zbornici večurno posvetovanje. Dodatno k poro i i i u o vojnih dogodkih je bila izražena želja in upanje na skoraj-šen mir. Za stalnega načejjiika kluba je bil izvoljen deželni glavar Ilauser, za njegovega namestnika pa poslanca Fink in S t o c k 1 e r.
Pojmovanje sovražnih vojnih ujelnikov.
Naravnost neverjeten poskus, oškodo-vati osrednje sile s pomočjo vojnih ujetnikov se je pred nekaj dnevi odkril: Vojni ujetniki so v obliki vojaškega povelja pozivajo, naj z vtihotapljenimi sredstvi in na podlagi inštrukcije uganjajo sabotažo, uni-čujejo setve, požigajo in na ta način povzroče osrednjim silam težko gospodarsko škodo. Ta poskus je pravi izrodek blaznosti. Sovražniki se v ta namen poslužujejo skrivne pisave, katero na listih, skritih v živila, vtihotapljajo v ujetniške tabore. V nekem zavoju, naslovljenem na nekega vojnega ujetnika, so našli v pogači pet takih listkov. Listki z navodili so pisani s pihalnim strojem in v obliki, iz katere se da sklepati, da so se v številnih izvodih, najbrže po vseh ujetniških taborih razširili, da bi se tako napravila cela organizacija v sabotažne namene med vojnimi ujetniki.
Istočasno s tem odkritjem so došla poročila iz inozemstva in iz notranjosti naše države, da so vojni ujetniki že lani pri ob-delavanju polja namenoma poškodovali seme ali mlade rastline.
Vojnim ujetnikom vtihotapljeni listki imajo sledeče besedilo:
Navodila za poškodovanje in uničevanje.
1. Delajte propagando pri delavcih na kmetih in učite jih izrezavati očesa in kali semenskega krompirja. V čokoladnih zavitkih, pogačah in slaščicah dobite tudi male aparate za to.
Mažite po delavnicah stroje s priloženim čistilom (pasto) za zobe.
Odgovorite takoj, če morete rabiti za« ^žigalna sredstva in pastile za okuževanje živine. V slučaju, da pritrdite, bodo prihodnji zavitki vsebovali pastile in druga sredstva. Berite navodilo v škatlici za pastile.
Dobite lahko tudi mal zažigalni aparat, kateri, če se kam položi, šele čez tri do pet ur pozneje povzroči ogenj. Polagajte jih na velike dvore, v železniške vozove, na vlake, pripravljene za odhod. Na posestvih dajte najprej živini pastile, nato za-žgite. Živino bodo potem spravili drugam, kjer bo okužila drug hlev.
Izbirajte in preudarjajte dobro- Vaša: dejanja bodo z uspehom poplačana. Pošljite mi najhitreje fingiran naslov, na katerega moremo poslati različne zavoje, katere skušajte dobiti pred kontrolo. Po vsakem uničevanju mi to sporočite v pismu ali na dopisnici, da morem vpisati v plačilni register, Pišite, kar potrebujete, potem bom poslal velike množine materijala. Končno morate priti tako daleč, da bodo v vseh oo-
Kancler proti osvojilnemu programu.
Naj li nasprotno sestavim osvojevalni program? Ravno tako ga odklanjam, (Klici na desnici: Saj tega ne zahtevamo! Velik nemir. Predsednik zvoni.) Če ga niste zahtevali, mislim o v tem oziru enako. Odklanjam torej tudi sestavo osvojevalnega programa. Nismo se pričeli vojskovat^ da bi osvojevali in se zdaj vojskujemo skoraj s celim svetom, marveč izključno za to, da si zavarujemo svoj obstoj in da zagotovimo l-.od očnost naroda. Zmagati in končati vojsko ne moremo ne z odpovedainim in ne z otvojevalnim programom. Nasprotno-, ž njim bi igral le igro sovražnih mogotcev. Olajšal bi jim, da bi lahko še dalje° varali svoje narode, ki so po vojski že utrujeni in bi neizmerno podaljšal vojsko. Tudi to bi bila grda nehvaležnost nasproti n^šim borilcenj pri Arrasu in ob Aisne.
Sporazum z Rusijo.
Glede na našega vzhodnega soseda Rusijo sem že nedavno govoril. Zdi se, da nova Rusija odklanja silovite osvojevalne r.ačrte. Če bo Rusija v istem smislu hotela in če bi mogla vplivati na svoje zaveznike, ne morem pregledati. Ne more se pa dvomiti, cla se trudi Anglija, katero pod-
veljstvih zgorela posestva in živina. Poskusite vse. To naj bi udarilo sovražnika kot šiba, ki pada na nemško ljudstvo. Pridobite si, če mogoče, zvestih prijateljev. Tako delate velikansko za zmago in domovino. * • »
. . . sporočite mi ustanovitev Vaše organizacije, v prihodnjem zavoju dobite materija! . . . odgovorite hitro . . .
Poljski delavci morajo navodilom za uničevanje setve in žetve, kakor že dano, slediti. Navduševajte jih k poškodbam in uničevanjem vsake vrste.
Navodila je smatrati kot vojaška povelja.
Vsi prijatelji bodo dobili nagrade,
Navodilo za uničevanje krompirja.
Semenski krompir. Poišči nekaj bolnih krompirjev, ki imajo črne pege. Če je semenski krompir skupaj, je treba nekoliko zarezati kožo krompirja in meso zdravega krompirja drgniti ob črni del bolnega krompirja.
Če mogoče, naj se odstranijo kali, in sicer z nohtom, nožem, kosom lesa ali z aparatom, katerega najdete v poslani pogači, čokoladi itd.
Kopanje krompirja. Že pri kopanju krompirja morate bolni krompir mešati z zdravim.
Krompir v skladiščih. Bolne krompirje morate mešati z zdravim. Pridobite si, če mogoče, žvepleno kislino. Če se s to kislino polije krompir, je kal uničena,
Vse te manipulacije lahko napravite, ne da bi Nemci zapazili. Slaba žetev je toliko vredna kot izgubljena bitka. Delate za domovino.
Skušajte dobiti nekaj gotovih, previdnih, zanesljivih prijateljev, ki nam sporo-če svoja imena . . . naj pišejo, delajo, Delajte na tihem, vodite, razdelite delo med prijatelje , . . Vaše ujetniške tabore morate imeti dobro v rokah. Za nemški propad bomo mogoče Vas vse potrebovali.
Organizacija s.e mora smatrati kot s 1 u ž b a, ki je Vam osebno poverjena.
Poškodovanje in uničenje.
Določite ljudi, povejte jim, kako naj po tovarnah delajo škodo, na primer sipajo pesek med kolesa, povzročajo kratek stik itd., kaj naj napravijo, da skoči vlak s tira. Uničujte kolodvore, vojaške tabore, državna poslopja, konjske hleve, vojne tovarne, Izberite si za to odločne in zelo previdne ljudi.
Sporočite mi tiste, ki pozabijo na svojo dolžnost: ti bodo prav tako kaznovani, kakor bodo hrabri nagrajeni.«
* * •
Cela naprava teh poskusov, povzročiti daleč razširjeno sabotažo v ozemljih osrednjih sil, ne izključuje možnosti, da te organizacije obstoje še nadalje med vojnimi ujetniki. Ker je v navodilu izrecno rečeno: »Navodila je smatrati kot vojaška povelja«, hočejo očividno prejemnika teh navodil prisiliti. Pri obsegu, v katerem so vojni ujetniki v naših industrijskih obratih in pri poljedelstvu zaposleni, je nevarnost velika, da tudi osamljeni slučaji, v katerih vojni ujetniki ubogajo ta navodila, lahko napravijo neizmerno škodo. Brezvestnost, da se vojne ujetnike v obliki vojaških povelj navaja k dejanjem, ki imajo za dotičnike smrtno kazen kot gotovo posledico, je brezmejna. Ne glede na to pa je treba poskuse take organizacije že v kali zadušiti in ukreniti odredbe, ki so iz vzrokov lastne varnosti neizogibne. Tako so v Nemčiji zaenkrat ustavili vožnjo pošto za vojne ujetnike. Isto se je odredilo tudi v naših ujetni-ških taborih in delavnicah.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Med Ypernom in Armentieresom so dalje živahno streljali s topovi. S kratkim bobnečim ognjem ob Scarpe in pri Monchy so se pripravili Angleži na napad, ki se pa ni bil razvil v našem uničevalnem ognju. Južno in vzhodno Bulleeourta smo odbili sovražne sunke.
Vojna skupina nemškega cesarjevič a.
Na mnogih točkah bojne črte ob Aisne in v Champagni je postal topov< ski boj Ijutejši. Od časa do časa jo postal silne j Si na višinske postojanke Chemin des Dames, vzhodno Cormicy in severno Prosnesa. Več stotnij je krepko napadlo St. Berthc Ferme vzhodno utrdbe de Malmaison, jo osvojilo in držalo proti sovražnim osvojevalnim poizkusom. Ravno tako so držali Forenci novo črto nn višini 108 severno Sapi gnoulesa, ki so jo bili vzeli 13. majnika, dnsi so jo bili štirikrat po vrsti napadli. Pri AiUesu, severno C-raonelle in za hodno ceste Corbeny-Berry au Bac francoski delni sunki niso nsoeli.
Vzhodno Moze smo odbili napade sovražnih naskakovalnih čet na vas Blanches.
XXX
V zračnem boja je padlo 6 letal za nemškimi črtami; eno se Je moralo pri nas Izkrcati.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
Francosko uradno poročilo. 14. maja ob 3. uri popoldne. Običajni artiljerijski ogenj na celi fronti. Danes zjutraj smo odbili močne nemške poizvedovalne oddelke, ki so se skušali bližati našim črtam na različnih točkah severovzhodno od Vauxaillona, zahodno od Cra-onne, na višini 108 in pri Sapigneula. Vsi ti napadi so se popolnoma zrušili v našem ognju. Sovražnik je imel težke izgube in je pustil ujetnike v naših rokah,
Lloyd George pred padcem.
»Labour Leader« priporoča angleškim liberalcem, naj ga prisilijo, da odstopi. Anglija se bliža lakoti; narod, ki ga je bil Lloyd George slepil, pregleduje.
Angleži čutijo pomanjkanje.
Bern, 15. maja. (Kor, ur,) »Daily Mail« z 11. t. ra. javlja: V Londonu pripravljajo splošno prehrano.
Amsterdam, 15. maja, (Kor, ur.) »Times« pišejo 9. t. m,: Masti vedno bolj primanjkuje. V jugozahodnih londonskih predmestjih ni bilo minuli teden dobiti margarina. Rekli so, da lahko preteče nekaj tednov, preden bodo pripeljali nove zaloge. Primanjkuje tudi surovega masla.
Spor med Irsko in Anglijo poostren.
Gen!, 14. maja. »Matin« poroča: Na Irskem se poostruje spor z vlado. Več nacionalnih poslancev namerava odstopiti.
Militariziranje Anglije.
Karlsruhe, 15. maja. Švicarski listi javljajo: Lloyd George je izjavil v spodnji zbornici, da bo morala Anglija tudi po vojski obdržati splošno brambno dolžnost.
Na južnem Balkanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. maja. Veliki glavni stan: Severno Bitolja in v ovinku Črne so zopet močnejše streljali s topovi.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Siockfloimska konferenca.
Stockholmski posvet otvorjen.
Stockhom, 14. maja. Včeraj so v Stockholmu otvorili posvet. Navzočih je bilo 250 udeležencev.
Nemški radikalni socialci dobe potne liste.
Nemška vlada je izjavila, da dobe vsi radikalni nemški socialni demokratje potne liste v Stockholm. Raditega je odpadla tozadevna interpelacija v nemškem državnem zboru.
Vandervelde v Stockholmu.
Stockholm, 15. maja. (K. u.) Zastopnik c. kr. brzojavnega urada javlja: »Sozialdemokraten« objavlja obširno Vanderveldejevo poročilo. Vandervelde pravi, da se nc zavzema za mir brez aneksij. Oprostitev Armenije, povračilo Tridentinskega Italiji in Alzacijc-Lorene Franciji ni aneksija, marveč desaneksija. Vandervelde pravi, da ovira sklep miru nemška vlada in socialna pozicija Hohenzollerncev ot Compa-gni. Ne moremo hoditi z nemškimi socialisti roko v roki, katerih druga roka leži v cesarjevi roki.
Stockholm, 15. maja. (K. u.) Revolucij ski docent na pariški Sorbonni (vseučilišče) Rubanovič je prišel na poti iz Petrograda v Stockholm. Živi popolnoma pod francoskim vplivom in upa na odpor oboroženega naroda proti zunanjim napadalcem in proti vsem pustolovcem. Zanesljivo se poroča, da ruski socialisti tako močno zahtevajo mir, da propagandno potovanje Van-derveldeja in Rubanoviča ne bo njih mnenja izpremenilo.
Stockholm, 15. maja. (K. u.) Konservativno časopisje sodi, da je Vandervelde nekoliko izpremenii svoj nazor pod vplivom stockholmskih posvetov, ker sc ni uprl sukcesivnemu vabilu vseh odsekov internacionale v Stockholmu in ker je obljubil, da bo vplival na francoske in angleške socialiste v tem smislu, kar bo lahko važno glede na sklep francoskega posveta 27. maja.
Zmešnjave na Ruskem.
Gučkova vrg^l delavski in vojaški svet. — Proti Miljukovu.
Stockholm, 15. maja. Iz petrograjskih poročil ni mogoče sklepati, če ne bo odstopu Gučkova sledil padec celega ministrstva.
Stockholm, 15. maja. Gučkov je bil prisiljen, da je odstopil, ko se je dognalo, da se je bil izjalovil poizkus začasne vlade, ki bi bila rada izvedla državni preobrat. Ker je odstopil Gučkov, se tudi Miljukov ne bo mogel držati. Poznavalci razmer pripisujejo odstopu Gučkova izredno realno politično važnost, ker je bil Gučkov pravi predstavitelj moči ruske vlade. Odstop Gučkova pomenja, da je brezpogojno zmagal delavski svet, ki je zdaj združil vso oblast.
Rotterdam, 15. maja, (Kor. ur.) »Man-chester Guardian« javlja iz Petrograda: Socialistične stranke so voljne, da sodelujejo v vladi, a zahtevajo, naj se prej izčisti kabinet slojev, ki glede na vojni smoter ne soglašajo z demokracijo. Dvomijo, če se bo držal Miljukov, Demokracija ne nasprotuje, da ostane Miljukov minister, a ponuja mu ministrstvo bogočastja in pouka,
Gučkov padel, ker Je obetal sporazumu
veliko, novo rusko ofenzivo.
Genf, 15. maja. »Echo de Pariš« poroča: Gučkov je odstopil, ker je sporazumu osebno zagotovil, da bo uvedel veliko, novo ofenzivo, a ni mogel držati svoje besede.
Delavski svet proti Miljukovu.
Stockholm, 15. maja. Gučkov padec pomenja brezpogojno zmago delavskega sveta. Miljukov se ne bo mogel držati, ker je padel Gučkov. Delavski svet zahteva, naj postane zunanji minister Skobelev, ki je bil že podpisal zadnje izjave delavskega sveta.
Sporazum proti delavskemu svetu.
Budimpešta, 15. maja. »Esti Ujsag« javlja iz Genfa: Sporazum je odločno ugovarjal vmešavanju delavskega sveta v zunanje zadeve.
Ljenin ustanavlja novo vlado.
Genf, 15. maja. »Temps« poroča iz Petrograda: Ljeninova stranka namerava popolnoma odstraniti začasno vlado in sestaviti novo ministrstvo.
Nered v Petrogradu.
Baselj, 15. maja. Milanski listi poročajo, da korakajo iz Minska čete v Petrograd, da zopet napravijo red.
Kmetska ljudovlada Schliisselburg.
Genf, 14. maja. Ruski kmetje nastopajo vedno silovitejše. V neodvisni kmetski republiki Schlusselburg so kmetje pregnali veleposestnike, razdelili so zemljo, nočejo plačevati državnih davkov in pobirajo davke sami. V Londonu se boje, da no bi schl^isselbur-škim kmetom sledili tudi ruski kmetje v drugih gubemijah. Čheidzc dela na to, da bi se schliisselburška republika pridružila petrograjski vladi.
Ruski in Brusilov pred vojnim sodiščem.
Genf, 15. maja. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da bosta generala Ruski in Brusilov postavljena pred vojno sodišče.
, Jasna ja Poljana last naroda.
Berlin, 15. maja. Ruski listi poročajo: Ruska vlada namerava kupiti Tolstojevo posestvo Jasnaja Poljana, ki ga nameravajo v večen spomin pesniku upravljati kot narodovo last.
Mirovno izjavo sporazuma.
Karlsruhe, 15. maja. »Rečj« poroča, da bo najkasneje koncem meseca maja podal sporazum mirovno izjavo.
Rusija doseže lahko zelo ugoden mir.
Frankobrod, 15. maja. Dunajski dopisnik poroča »Franfurter Zeitung«, da bo kancler najbrže prišel kmalu zopet na Dunaj, Rusija kot svobodna in mirna država doseže lahko zelo ugoden mir, Rusija, ki bi pa že enkrat poizkušala srečo z orožjem, pa najbrže strategično manj ugoden mir. Računati je tudi mogoče, da bo porabila Anglija psihologični trenutek, preden prično srednje države žeti, in da bo stavila osrednji mvelesilam predloge, ki lahko povzroče mir.
Zborovanje koiolov v Curihu in mirovno vprašanje.
Državni poslanec dr. Henrik Malaja.
Najpreje hočem obrazložiti stališče avstrijskih katolikov glede mirovnega vprašanja.
Že skoraj pred tremi leti je napadla navidezno močnejša koalicija sovražnikov našo monarhijo, ki je med vsemi državami sveta vodila najmiroljubnejšo in najskrom-nejšo zunanjo politiko. Že zdavnaj na vojno pripravljena milijonska armada ruskega carja se je valila od vzhoda proti našim in pruskim mejam, na jugu so proti nam ko-rr«kale srbske in črnogorske čete, francoska vojaška republika pa je zbrala svoje armade, da zadene Nemčijo v srce; Anglija in Japonska sta poslali svoje mogočno brodovje proti nam in našemu zavezniku jjfcittčiji. miroljubna Amerika se ie urno
pripravljala, da preskrbi naše sovražnike s smrtonosnim vojnim materijalom, medtem ko sta na naši jugozapadni in jugovzhodni meji prežala ropaželjna soseda — zaveznika! — na ugoden trenutek, da nam padeta v hrbet. Ta koncentrični napad pa je spremljala in deloma še danes spremlja brezprimerna orgija sovraštva in želja po uničenju, kojih brezmernosti se ne da predstavljati. Porušenje Nemčije, uničenje Av-stro-Ogrske, izročitev brodovja in tolika vojna odškodnina, da bi si srednjeevropski narodi radi nje celo stoletje ne mogli opo-moči, so bili cilji tega vojnega napada na nas. V tem strašnem trenutku, ko sta bila domovina in ljudstvo v taki nevarnosti, so se morali vsi drugi preudarki avstrijskih katolikov umakniti državljanskim dolžnostim, in s pravico smejo katoliki trditi, da so v polni meri storili svojo dolžnost napram cesarju iri državi.
Zvesto izpolnjevaje to dolžnost bodo avstrijski katoliki in v jednaki meri vsi avstrijski in ogi'ski državljani tako dolgo vztrajali v tej monarhiji usiljeni obrambni vojni, dokler bodo naši sovražniki hoteli izvršiti namen uničiti nas in naše zaveznike. Kar namerava tropa naših sovražnikov, ni nič več in nič manj, kakor da se polasti obširnih delov naše zemlje, da razkosa našo monarhijo v celo vrsto malih državic, ki si šanie ne bi mogle pomagati, in nas gospodarsko pahne v beraško revščino. In čimbolj čudovita so bila junaštva naših vojakov in čimvečja je bila sreča našega orožja, tem glasneje so trobili v svet namen uničenja in svoje upanje na zmago. Vsaka izjava od naše strani, da smo pripravljeni skleniti mir, se je z ljutim roga-njem proglasila kot znak naše slabosti iu se porabila v to, da spravijo svoje do smrti utrujeno ljudstvo zopet na noge. Tu je bilo zelo težko in polno odgovornosti govoriti o miru. Toda prišel je vendar trenutek, ko je bila naaa ententinih državnikov na končno zmago strta. Bil je ponesrečen rumunski napad jeseni 1916.
Ententa je prebolela dejstvo, da je iz« podletel napad verolomne Italije in da je odpovedal ruski parni valjar. Toda sedaj, o tem so bili prepričani, je bila moč osrednjih sil pri koncu. Ako se posreči, na nje naščuvati novega sovražnika, morajo biti strte. 27. avgusta nam je Rumunija napovedala vojno — te ničvredne igre se še dobro spominjamo — in nad pol milijona nedotaknjene armade jc stopilo na bojišče, In uspeh? V štirih mesecih je bila razbita rumunska armada, Valahijo so zasedle zavezniške čete, Bukarešt je bil v naših rokah. Že zopet so se uračunili. In kar sc do sedaj še ni tako jasno pokazalo: vodilne kroge v Londonu, Petrogradu, Pariz^ ir Rimu je pretresel strah: Osrednjih sil ne moremo premagati.
To je bil trenutek, ko sc je volja po miru smela javno pokazati; ne sicer brez napačnega tolmačenja, to bi bilo rečeno preveč, toda to napačno tolmačenje je bilo le narejeno in ne odkrito. Poleg državljanskih dolžnosti se je smela sedaj oglasiti krščanska dolžnost avstrijskih katolikov, ki se do sedaj vsled sile vladajočih razmer ni mogla uveljaviti. Bilo pa je sedaj vprašanje: Na kak način? In pot mirovne demonstracije se nam je zdela že iz tega vzroka nezadostna, ker so zavezniški vladarji osrednjih sil ponudili že 16. decembra 1916 iz lastnega nagiba našim sovražnikom mir. Volja osrednjih držav za mir se j? zopet očitno in jasno pokazala.
Za najvažnejše se nam je zdel pred« vsem poskus, pretrgano ideelno zvezo 3 katoliki v ententinih državah upostaviti, Na podlagi medsebojnega razgovora o številnih skupnih katoliških interesih bi se moglo vsaj zbližanje katolikov vojskujočih se držav započeti. V to nam je nudila priliko akcija švicarske katoliške organizacije, ki je povabila katoliške politike in parlamentarce različnih držav v Curih na katoliško konferenco 12. februarja 1917.
Avstrijski katoliki so se z veseljem odzvali temu vabilu. Ne kot zastopniki državnih interesov — za to nismo imeli ne( pooblastila ne naročila, ampak kot spolnje-valci svojih krščanskih dolžnosti. Katoliki ententinih držav pa se tega kongresa niso udeležili, kar pa je sicer že danes pribito, da ta odsotnost ni bila za vse prostovoljna« Vsekako pa vemo, da je položaj francoskih, angleških, italijanskih katolikov težavnejši kakor naš. Cilj osrednjih sil je braniti s&, in ta cilj smo dosegli. Vojni cilj entente pa je bil uničenje, in ta cilj se je izjalovil. Bila je tudi psihologično naša dolžnost, da smo se mi prvi odzvali. Toda tudi za ude-, ležbo ententinih katolikov so govorili zelo važni momenti. Ostane pa naj neqdločeno, če se uničenje velikih držav in pauperizi-ranje milijonov ljudi sme imenovati ravno krščanski, katoliški namen. Vsekako pa jc brezkoristno nadaljevanje vojne, in poleg tega šc take vojne, strašanski zločin. Vtret-jič se pri nezmiselnih in brezplodnih francosko - angleških pomladanskih ofenzivah" žrtvujejo stotisoči ljudi — če bi se ententa mogla zanesti na svoj izstradalni načrt, ji ne bi bilo treha prinašati teh blaznih žrtev in upanja na vojaško zmago francoski ter angleški generali in ministri v svojem srcu rje gore več, ln vrhu teža: Nadaljevani«
i
4
vojne povzroča končno za vse vojskujoče se toliko gorja, katerega ne morejo nikdar odvagati še tako velike pridobitve. In če se mi upamo sedaj, ko je po treh strašnih letih vojne postalo jasno, da je ententin načrt nas uničiti brezupen, graditi na razsodnost njenih državljanov, smo smeli tudi pričakovati, da se bo ganila krščanska vest v njenih katolikih. Sploh pa ni šlo za kak kongres držav, ampak le za konferenco katolikov, in jaz mislim, da sc nikomur ni treba ogniti razgovoru.
Konfercnca sc je posvetovala o celi \ v st i vprašanj, ki so v vojni in po vojni največjega pomena: Usoda vojnih ujetnikov in intcrnirancev, gospodarski, socialni in politični vplivi vojne, premogočnost kapi-talizma, program za razoroženje, zagoto-\itcv miru, mednarodno zjedinjenjc za pospeševanje postavnega delavskega varstva in socialnega zavarovanja — in je posla'a sv. očetu adreso, v kateri se mu zahvaljuje za cieio ljubezni in usmiljenja do vseh onih, ki trpe v vojni — spomnimo sc lc, da je bil sv. oče oni, ki je dosege! izmenjavo invalidov — in za neprestan trud v dosego miru, v izpolnitev najtoplejše želje, ki navdaja narode sveta«. Konferenca jc na to priklopila molitev, da to delovanje čimpreje doseže uspeh, in izrazila upanje, naj prinese mir sveti stolici tisto suverenost, prostost in neodvisnost, katere potrebuje za neovirano izvrševanje svoje božje službe in svojega božjega poslanstva.
(Dalje.)
Dnevne novice.
Pri pošiljanju darov na naše časopise naj se izvoli na odrezku nakaznice natan-no označiti namen pošiljatve, ker se siccr ne more vedeti, v kateri oddelek naj se odda denar. Najbolje pa jc vedno, da se pošlje dar naravnost tje, kamor spada, ker odpade v tem slučaju mnogo truda in stroškov. Naši časopisi sprejemajo redno samo naročnino in pristojbino za oglase (inserate).
Odlikovanja. Vitežki križec Franc Jo-žefovega reda je dobil davčni oficijal kranjskega finančnega ravnateljstva Viktor Dolenc. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje ie dobil lit. nad-glednik primorskega finančnega ravnateljstva Ivan Lužar.
—	Smrtna kosa. Umrla jc v Goriči vasi pri Ribnici 17 letna gojenka ljubljanskega učiteljišča gdčna Angelica Lovšin. Pokopali jo bodo jutri 17. t. m. na pokopališču v Hrovači. — Nagloma je umrl v Celovcu knjigovodja deželne hipotečne banke Alojzij Rabi. — V Starem Dvoru pri Stari Loki je umrl daleč na okoli znani Martin Triiler, podomače »Matecelj«. — Umrl je v Gradcu prostovoljni strelec Rudolf Jakomin.
—	V Kamniku so v ponedeljek dne li. t. m. popoldne pokopali g. Fr. D o r-liika, posestnika, občinskega odbornika in člana nadzorstva hranilnice in posojilnice ter brata pokojnega beneficirata Karla Dornik. Umrl je na Dunaju kot črnovojnik dne 6. maja v vojaški bolnišnici št. I, okraj XIII. Pogreba, ki je bil sedanjim razmeram izredno lep, sc jc udeležila dolga vrsta žalujočih, skoro polnoštevilno občinski odbor, društvo »Kamnik« z zastavo, več duhovnikov, člani načelstva in nadzorstva hranilnice in posojilnice, veteran-ci, vojaštvo itd. Pevci so mu zapeli ža-lostinke na domu, v cerkvi in na grobu. Pokojnik zapušča zelo blago in nad vse skrbno soprogo Josipino in edinca sina istega imena, gojenca v kn. šk. zavodih v Št. Vidu. Njima, kakor, svojega sina iskreno ljubeči šc živi materi in sestri Ani naše iskreno sožaljc, rajnkemu večni mir!
Odlikovanje. Signum laudis z meči je prejel že s srebrno hrabrostno svetinjo odlikovani g. poročnik 4. b. h, p. Ludovik Lobe.
—	Preselil se je iz Stare Loke v Kranj na svoj rojstni kraj č. g. zlato-mašnik Al. Kumer.
—	Vojnega moža v No vam mes^.u, delo domačega kiparja Vodnika, so z veliko slavnostjo odkrili preteklo nedeljo. Novo mesto je bilo v zastavah. Slavnostna govora sta govorila novomeški prošt č. g. dr. S. Elbert in dež. predsednik grof AUems. Mešani zbor pod vodstvom mojstra Hladnika je poveličeval slavnost.
Osješko gledališče — v najemu. Odbor hrvaškega gledališča v Osjeku namerava dati gledališče v najem. Kot kandidat za najemnika se spominja g. Kovjanič, trgovec, ki je bil še do pred kratkim v Hamburgu. Razen tega je osješki gledališki odbor razrešil ugovor z Miro Korošec in Primožičem, oba nastopita v kratkem kot gosta na zagrebškem gledališču.
Gostilna pri »Zlatorogu« pri Rajblu (Koroško), last grofa Henckel pl. Donners-marek, znana vsem turistom, posebno pa po večletnem bivanju glasovitega pesnika »Zlatoroga« Rudolfa Baumbach (1840 do 1905) je v noči 13. t, m. pogorela. Vzrok požara je neznan.
Elektrarno v Šoštanju zgradi tovarniško podjetje Vošnjak in sinovi.
Gromenje topov s soške bitke jako razločno čujejo v Mariboru, Gradcu in v Zagrebu.
— Razprava proti morilcu grofa Stiirgkha, dr. Frideriku Adlerju, se bo pričela v petek 18. t. m. Deželno sodišče .je odklonilo predlog, naj se razprava odgodi, ker sta glavni priči dr. Viktor Adler in posl. Seilz odpotovala v Stockholm.
—r Aretacija. V nedeljo so v Vevčah zaprli nekega železniškega delavca iz Na-brežine, ker ga sumijo, da je neki gostil-ničarki v Vevčah ukradel 1600 K. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Gospodarske beležke.
češka industrijama banka je podpisala za lastni račun K 6,000.000 \ I. avstrijskega vojnega posojila.
Centrala »Živnostcnske banke« v Pragi je podpisala zase in nje podružnice 15,000.000 K (petnajst miljonov K) za VI. avsirijsko vojno posojilo.
Preddela za bodočo preskrbo Hrvatske in Slavonije. Na Hrvatskem in v Slavoniji popišejo 1. in 2. junija vse prebivalstvo, nadalje govejo živino, svinje, ovce in koze. Ta popis je važen za hrvatski narodni kataster in kataster narodnega premoženja.
Letošnji pridelek krompirja in sena
bo v celoti zapadel državi, ki bo uredila razdelitev. Tozadevna ureditev glede sena izide že v kratkem času.
Cene za fižol. Po vladni odredbi je za fižol letošnje letino določkna najvišja cena 65 K, za lečo 80 invza..'grah tudi 80 K za 100 kg.
O Savni dobitek svečk cesarice Cite.
Srečen slučaj je nanese!, da je za-dol glavni dobitek srečk cesarice Cite otrok, kateremu je ugrabila svetovna vojna očeta. Glavni dobitek jo zadel triletni Henrik Kider.v, sin ioz. poročnika Oskarja Kidery, ki se je boril v prvih mesecih odlično z Rusi, bil je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem in je padci junaške smrti v boju pri Ostro-\vu ob Sanu.
PriinorsKe novice.
Proti italijanskim aspiracijam na južno-slovansko ozemlje. Na občnem zboru političnega društva »Edinost« v Trstu je dne 13. t. m. bila sprejeta naslednja resolucija: Občni zbor slovenskega političnega društva »Edinosti« za avstrijsko Primorsko, sklican prvič po laški vojni napovedi na 13. dan majnika meseca 1917, leta v Trstu, prosveduje najslovesnejše proti pohlepnim aspiracijam kraljevine Italije na Trst z njegovo, od starodavnih časov slovensko okolico in na ostale ob Adriji ležeče, k avstro-ogrski monarhiji spadajoče južno-slovanske pokrajine, katerih združitev z Italijo bi po-menjala ne samo krvavo kršenje narodnostnega načela, temveč bi nasprotovala tudi njihovim zgodovinskim tradicijam in gospodarskim interesom, ter izraža nado, da se hrabri soški armadi posreči v najkrajšem času izgnati sovražnika iz vseh zasedenih krajev in osvoboditi leta 1866, od skupne domovine odtrgane beneške Slovence, ter da se s tem in s preureditvijo notranjih firžavnopravnih razmer omogoči izpolnitev davne želje našega naroda po združitvi vseh slovenskih in sploh južnoslovanskih dežela.« Resolucijo je utemeljeval dr. Oto-kar Rybar.
Tržaški namestnik na Goriškem. V nedeljo se je mudil tržaški namestnik Fries-Skene v Ajdovščini, kjer je slovesno pripel odlikovancem odlikovanja. Popoldne je obiskal tudi Sv. Križ.
Imenovanje. Okrajnemu glavarju Pavlu Mosettigu je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Kopru, okrajnemu glavarju Ernstu baronu Weissen-bacliu vodstvo okrajnega glavarstva v Lošinji), okrajni komisar vitez Kloclič, dosedanji vodja okr. glavarstva v Kopni je vpoklican v službovanje na tržaško namestništvo.
Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici, poživlja tem potom sledeče begunce, katerih naslovi niso znani, da se javijo čim preje, da se jim vroči zaseženo blago, in sicer: Berginc Andrej, Bovec 293; Straus-gitelj Andrej, Bovec 245; Komac Franc, Dvor JO; Micki)ž Ana, pd. Mlinarca pod Turo. — Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici.
Žrtve sedanje laške ofenzive so postale sledeče civilne osebe, ki so došle z vojaškim transportom v tukajšnjo deželno bolnico: Čermelj Franc, 76 let stari kajžar iz Vrtovina št. 65, ranjen od granate v desno ramo. Fevče Alojzij, 7 let stari vnuk pi*vega, doma istotam, ranjen od granate v levo nogo pod kolenom istočasno. Madon Uršula, 78 let stara užitkarica iz vasi Ravne št. 75, ob. Bate, ranjena v komolec desne roke. Golja Elizabeta, 13 let stara posestni-kova hči iz Poliubin^i št. 89. obe. Tol-
min, ranjena od granate v koleno leve noge in v desni bok.
Od ročne granate je bil ranjen 7 let stari deček Franc Mugerle, doma iz Podlake obč. Bate, ko se je nahajal v bližini vojakov, ki so se vadili v metanju ročnih granat. Izgubil je desno roko v zapestju ter zadobil več poškodb po obrazu.
Umrli so v umobolnici v Kromerižu: Josip Srebrnič iz števerjana, Marija Mavrič iz lvojskega in Ana Vitez iz Tomaja.
Tatvina, Ubogemu beguncu invalidu Fratinu Franc je bilo v begunskem taborišču Bruck ob Litvi ukradenih 330 K. Tisti, ki jih najde, dobi 30 K. Žalostni prizori med begunci.
LjiiUlJansKe novice.
lj Konferenca ljubljanske duhovščine sc vrši v petek 18. t. m. v škofiji (pritličje, na desno). Na dnevnem redu je poročilo kanonika Nadraha o važnosti karita-tivnega delovanja v sedanjem času in reorganizaciji Vincencijevih konferenc. Vsi ljubljanski gg. duhovniki so uljudno vabljeni.
lj Gostovanje opernega pevca tenorista kralj, hrvatske opere iz Zagreba v Ljubljani. Prihodnji petek bomo imeli v Ljubljani ' zopet izredni glasbeni užitek. Slovenski rojak operni pevec kraljevske hrvatske opere Jos. Rijavec gostuje v Ljubljani! Spored naj govori o bogatem umetniškem užitku: Z g. Rijavcem nastopi zagrebški koncertni pianist g. Simon, ki je v Ljubljani še v najboljšem spominu, in moški zbor. Spored: I. Nikolai: a) Romanca Feutona iz opere »Vesele žene vindzor-ske«; b) Kr. Baranovič: Nocturno, zl. M. Sachc: »U vrtu«, pesmi, poje g. Jos. Rijavec. — II. a) F. Chopin: Balada, b) A. Ru-binstein: Capricio, igra na klavirju koncertni pianist g. Simon. — III. a) A. Lajo-vic: Pesem starca, b) A. Lajovic: Serenada, c) G. Verdi: Arija Alfreda iz opere »La Traviata«, poje g. Jos. Rijavec. — IV. a) E. Adamič: -Franka«, b) O. Dev: »šc ena«, c) Križkovski: »Utopljenka«, poje moški zbor. — V. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) G. Puccini: Arija iz opere »Tosca«, c) G. Verdi: Arija iz opere > Ri-goletto«, poje g. Jos. Rijavec. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene sedežem: Lože: I. nadstr, po 5 K, v pritličju po 4 K, v II. nadstropju po 3 K (za vsak sedež v loži). — Rezervirani sedeži: I. vrsta 3 K,
II.	do IV. vrsta 2 K 50 vin, — Balkonski sedeži: I. vrsta 3 K, II. vrsta 2 K 50 vin,,
III.	vrsta 2 K. — Parterni sedeži: I. do III. vrsta 3 K 50 vin., IV. do VIL vrsta 3 K, VIII. do IX. vrsta 2 K 50 vin., X. do XI. vrsta 2 K, — Galerijski sedeži I, in II. vrsta 1 K 30 vin., ostale 1 K. — Stojišča 60 vin. — Sedeži so že v predprodaji pri blagajni v deželnem gledališču.
lj O našem rojaku tenoristu kralj, hrvatske opere v Zagrebu Jos. Rijavcu, ki gostuje prihodnji petek v tukajšnjem deželnem gledališču, pišejo »Narodne Novine«: »Gosp. Rijavec je kao novi Hoffman donio nešto više svježine i zanimivosti, Gospodin je pjevač, zato sa svom svježinom svoga grla i muzikalnom sigurnošču liepo riješio teške pjevačke zadatke.« List hvali jasno in izrazito njegovo pevanje, ki je polno temperamenta, muzikalnega okusa in fi-nese. — »Jutranji List« piše: »Gosp. Rijavec, mladi Slovenac, pokazao je takav tenor, koji je občinstvo upravo na juriš osvo-jio. On ima onakov riedki glas, koji u svim položinama jednako liepo zvuči, muževno liepo u srednjim registrirna, zvonak i sja-jan u višini do visokega ces.« — »Obzor« pravi: »Glas je Rijavčev sjajan, u višini čist i zvonak. Rijavec je uz to izvanredno muzi-kalan, pa osobilo naglašujemo muzikalnu sigurnost i okretnost njegovu,« — Po teh ocenah z največjim zanimanjem pričakujemo Rijavčevega nastopa v Ljubljani,
lj Bajka: »V kraljestvu palčkov«, katero izvajajo otroci Ciril-Metodovih šol iz Trsta v našem deželnem gledališču, dne 21. t. m., nadkriljuje s svojo naravnostjo in globoko pomembnostjo znane dramatizirane nemške pravljice: SneguLčica, Pepelka i. dr. V njej ne vidimo ničesar onega, kar se celo otroku zdi neumno, neverjetno in smešno. Vse dejanje se vrši in razvija tako naravno, logično in spretno, pa vendar nepričakovano in originalno. To je nekaj česar še nismo imeli v naši literaturi. Kot otroško srce, tako naravne so slike: polne smeha, joka, navdušenosti, petja, delavnosti; kakor otroško srce, ki mu gre »jok in smeh, vse v en meh«. Temu primerna jc tudi glasba. Lepo in gladko teko melodije. Orkestru pa ni poverjeno samo spremljevanje pesmic, ampak nastopa popolnoma v modernem smislu, slika vršeče sc dejanje, oziroma ga pripravlja ali pa samo še spominja na njega. P ^ebno lepa in globoko občutena jo mrtvaška koračnica koncem tretjega dejanja. — Sedeži za to predstavo so v predprodaji pri blaaajni »Kino Central«, cene pa so razvidne na letakih do mestu
>■'. i . - - i '.v .... h*, - iv,y
•• -	' «•••. -	t- ia tfi
lj Na krušne izkaznice brez številk se
oddaja kruh v vojni prodajalni Prešernova ulica, moka v trgovini g. Severja, Sv. Jakoba trg.
lj Izkaznice za moko je oddajati pri
mestnem magistratu šele potem, ko seje ostanek moke ze napovedal in nc prej. To-velja tudi v naprej.
lj Prodaja petroleja na drobno. Tiskovine za dodelitev petroleja na drobno so gotove in se dobe pri mestnem magistratu brezplačno. Da pa ne boclo imele stranke nepotrebnih potov,, uradi pa nc nepotrebnega navala, se občinstvo že naprej opozarja, da naj zasebne stranke ne hodijo po tiskovine, marveč samo v razglasu navedeni zavodi in obrtniki,
lj Oddaja cenejšega mesa na rame« ne ir&azmee. V soboto popoldne bo od<^ dajala mestna aprovizacija cenejše meso na rumene izkaznice. Natančnejši razpored se objavi v petek zvečer.
lj Oddaja usnja čevljarskim moj« strom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupi1! usnje, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu- usnja pri zadružnem načela niku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri gosp. Ivanu Kranjcu v Spodnji šiški št. 4 (tik cerkve).
lj Našla se je v parku Tivoli škatljica z manjšo svoto denarja. Dobi se pri g. Ivanu Rovšek, Kolodvorska ulica 35, I. nadstr, lj Večja vsota denarja je bila najdena v »Kino Centralu«. Več se poizve v pisarni »Kino Centrala«.
a cm ezj cm o 1
Ju
Noši sovražniki hočejo Mirilo razbiti. M lini morei pri lem poraaaoii ? Ne, ne, ne! Zalo podpiši šesto volno posojilo l Pomagaj državi, pomagaš sebi. Podpiši šesto voino posojilo.
Sira poročila.
Amerika odbila Srbiji posojilo.
Ženeva, 15. maja. »Matin« poročaš da jo prosila srpska vlada Združene diM žave za posojilo. Ameriška vlada pa je sklenila dati denarno pomoč potom pos sojila samo tam. kjer se bo moglo upo-i rabiti, največjo silo proti Nemčiji. Keu pa ta možnost za Srbijo ne obstoji, po-i meni, da je prošnja srbsko vlade od-? bita. Istočasno poroča »La Liberte« da je dobila Belgija od Združenih držav 150 milijonov dolarjev posojila. Na tal način dobiva Srbija od entente svoje plačilo, ker se je pustila zlorabitj. v, e®,: tentine namene.
Veliki ruski zrakoplov »Ilija Muromec« uničen.
Rusko uradno poročilo z dne 13. f. m( poroča: V okolici Stanislavova je zrako-i plov »Ilija Muromec« iz doslej neznanih vzrokov padel iz višine 3200 metrov in se razbil. Vsa posadka, poročnik Lavrov, štirje drugi častniki in en vojak so mrtvi.
Ameriška armada pomnožena.
Washington, 14. maja. (K. u.) Reu<
ter poroča: Wilson je dovolil, da se smei povišati stoječa vojska na vojno moč, dokler ne bo rešena vojna postava. Ju-> tri prično sestavljati nove polke. Med 183.000 vojaki, ki jih potrebujejo, so jih nabrali že 85.000.
Potop angleškega transportnega parnika.
Lugano, 15. maja. »Secolo« javljal Angleški 14.000 tonski transportni par* nik čet »Transylvania« je zadel 5. maj* nika med vožnjo v Marseille blizu Sa-s vone na mino. Rešili so 3000 vojakov in; 80 sester.	v,?;,.
Pokret proti sporazumu v rumunski af< • madi.
Genf, 14. maja. »Petit Journal« javljaj V rumunski armadi in med ruskimi po« možnimi četami pri Jašu nastopajo naj* različnejše slruje proti sporazumu. Gene-* ral Ščerbačev je izdal skupno s kraljem Ferdinandom oklic proti sporazumu so« vražnemu pokretu.
Razkol v švedski socialni demokraciji.
Stockholm, 14. maja. (K. u.) Švedska socialno demokratična stranka se je razdvojila. Levičarji so včeraj na kongresu, kjer je 200 delegatov zastopalo 3000 raznih organizacij z nad 30.000 člani, soglasno sklenili, da ustanove lastno stranko, Na kongresu so bili navzoči tudi zastopniki ruske socialne demokracije vseh smeri, med njimi tudi sodruginja Lurie, ki je izjavila, da postajajo tudi v Rusiji levičarji vedno močnejši. Končala jc z »živio« miru.
mm®.
V težkem času sc obrača država vnovič na svoje državljane in jih kliče k podpisovanju vojnega posojila, ln vsi moramo slediti njenemu klicu, ker so najboljši življenski pogoji za vsakogar najožje zvezani z dobrobitom domovine.
Kdor pa nima v ta namen dovolj razpoložljivih sredstev in se boji zadolžiti se radi vojnega posojila in v slučaju smrti zapustiti svoji rodbini morda težko dolžno breme vojnega posojila, ta naj se posluži koristnega
Pri sklepu takega zavarovanja prevzame družba v podpis, po visočiui premije
K elo ^ 4000 — šesta avsfrl|s£so uojiiD psssafila
in pri točnem plačevanju malih premijskih obrokov izroči obligacije vojnega posojila po 15 letih zavarovancu, ali ako prej umrje^akoj izročitelju zavarovalno listine. Zavarovalna listina jc veljavna, brez zdravniške preiskave, za slučaj smrti
©d fcjrvegsa diraa zavarovanja,
brez ozira nato, kako smrti je umrl zavarovanec, torej tudi za slučaj smrti v vojski ali slučaj samomora.
Premijo znašajo za vsakih 1000 I< nominalo šestega avstr. vojn. posojila
--- ako se plačujejo premije; ___s
pri starosti ob vstopu	letno	četrtletno mesečno	tedensko
do 30. leta......K 45-50 .... K 12 — .... K 4 30	s
od 31. do 45. ........ 50-20 ....., 13'10 . . [ . „ 4'80 ! | 1 ' K 120
od 46. do 55. ......... 67-—...... 15-—...... 5 30 . , . . I
Vojaki, ki so nahajajo ob sklepanju pogodbe v oiapnc.u ozemlju ali na fronti, morajo plačati v prvem letu enkratno vojno doklado in sicer K 20 — pri
celotnem, ali po K 5'50 pri četrtletnem, oziroma po K 2 vanju premij.
FcbBSžja fJOiainiSa Jn panucSSbane iastine
pri mesečnem plače-
M2S»a is ii«s2genls8<o fin rmim zauaresmfc Stavna poslorcaBngca: Gamtae, ftaBibereasss m
Oproščeni rumunski socialistični voditelj za odstranitev rumunske dinastije.
Stockholm, 15. maja. Iz Petrograda: Znano je, da so 10. t. m. oprostili ruski vojaki v Rumuniji zaprtega voditelja socialistov Rakovskega, ki je odpotoval v Petrograd. V Jašu je Rakovski v strastnem govoru zahteval, naj strmoglavijo rumunsko dinastijo in naj se ustanovi svobodna socialistična država.
Koncert Glasbene Matice.
Prvi baritonist hrvatske opere gospod Marko Vuškovič je imel sinoči svoj večer v Unionovi dvorani. Spored je bil odlično zbran iz svetovne glasbene literature, lirični značaj je močno prevladoval. Med drugimi so bili zastopani s svojimi skladbami pl. Zaje, Čajkovski) in Verdi. Marko Vuškovič ima posebno v srednji legi in višini silno voljan, prijetno doneč in umerjen glas. S svojo neprisiljenostjo in mehkobo ti najde pot do srca in te hočeš nočeš potegne za sabo. Nikjer nič raztrganega in sekanega, ton se zliva v ton, fino niansiranje v dinamiki, njegov prehod v falzet je mojstrski, brez vsake neprijetne vrzeli. Le v nižini se zdi, da se ne počuti dobro, glas mu postane včasih nekam prazen. Glavna umetnikova vrlina pa je, da ne išče v petju nobenega efekta; Vuškovič živi v svoji pesmi, kakor mu jo narekuje srce in se ne briga, če ga posluša polna dvorana ali če poje sam sebi — prava, čista umetnost, ki imponira in osvaja. Vuš-kovičev bariton se je posebno razvil v polni ljubkosti v globoko lirični »Slovaški pučki pjesmi«. Je pač Vuškovič v prvi vrsti lirik. Sam ogenj ga je bil v Thomasovi napitnici iz opere »Hamlet«. Občinstvo ni štedilo z zasluženim priznanjem in umetnik je vsem le ustregel, ko je pridejal še dve skladbi. Koncertni pianist, prof. Žiga Krauth, ki jc skladbe spremljal na klavirju, se je znal utopiti in uživeti v umetnikovo čuvstvovanje. Zakaj je napovedano solistično točko na klavirju spustil, ne vemo. Prav bi bilo, da bi bila na programu tudi samostojna klavirska točka navedena s svojim naslovom, ker tako postane skladba poslušalcem umevnejša.
Koncert je bil obiskan le povoljno, znatno število sedežev je bilo nezasedenih, stojišče domalega prazno. Ali so temu krive pogostejše prireditve v zadnjem času ali lepo vreme ali celo nepraktična pole-tenska ura, je težko dognati. Gotovo bi pa bil umetnik zaslužil polno dvorano.
Fr. Zabret.
Zavarovanje za vojno posojilo. Splošno zanimanje je vzbudilo zavarovanje, ki ga je uvedla zavarovalna družba »Anker« v Gradcu v svrho podpisovanja vojnega posojila. Upanje je upravičeno, da bo uspeh izredno velik. S tem je omogočeno, da se udeleže podpisovanja tudi manj premožni krogi, ki imajo pri tem mnogo osebnih koristi, pa nobenega rizika. Naslednji zgled naj to pojasni: Oseba pod 30 leti podpiše 1000 K vojnega posojila in plača zato v 15 letni dobi zavarovanja v malih premijah skupno le 682 K, to jc šc 161 K 10 vin. manj, kot sicer pri zavarovanjih. Prednost pa je še ta, da odpade zdravniška preiskava, vse kolkovne pristojbine, ter da je zavarovalna polica veljavna s prvim dnem zavarovanja, torej tudi za slučaj kakoršne koli smrti. V tem slučaju odpade tudi davek od dedščine. Dedič ima takoj pravico do obresti vojnega posojila. Pripomniti je tudi, da častnikom in vojakom, ki se nahajajo ob času sklepa zavarovalne pogodbe v zaledju, ni treba plačati nikake vojne doklade; ostalo vojaštvo na fronti ali v etapni službi plača za vsakih 1000 K enkratno doklado v znesku 20 K. Od vsakega zavarovanja, ki ga sklenejo stranke naravnost pri družbi v Gradcu, Raubergasse 20, se nakaže za vsakih 1000 K po 2 K zakladu za vojaške vdove in sirote.
Pri utripanju srca, pritisku krvi v glavo, trajnem glavobolu, težkočah v prebavi in splošnem slabem počutku razbreme-meni naravna »Franz-Josef« grenčica že po malo urah brez bolečin želodec in črevo ter povzroči obenem boljšo slast do jedi; pripomore k lagodnemu odvajanju brez napora in zelo enotno poživi delavnost prebavnih organov.
Gustav Lederer; Die Begiinstigungen in Erfiillung der Wehrpilicht. — Praktično natančno sestavljeno priročno knjižico toplo priporočamo odvetnikom, občinskim tajnikom in vsem, ki hočejo v izpolnjevanju brambne dolžnosti doseči kake olajšave. Knjižico je sestavil strokovnjak; pisatelj nam najprej poljudno razloži postavo o brambni dolžnosti, zatem pove, kake olajšave se v izpolnjevanju brambne dolžnosti lahko dosežejo in doda na koncu knjige vzorce za razne prošnje ter priloge in praktične nasvete. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane broširana s poštnino vred 3 K 40 vin.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, preblaga mati, gospa
danes v ponedeljek dne 14. maja ob polu 4. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirzjoče v 47v letu mirno v Gospodu zaspala,
Pogreb preblage pokojnice se vrši v sredo dne 16. maja ob polu 6. uri popoludne po slovesnem blagoslovu iz Gizeline bolnišnico na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica so bo služila v petek, 18. maja, ob 8. uri zjutraj v tukajšnji farni cerkvi.
V Celju, dne 14. maja 1917.
Emil, Glzela, Kristina, Just>na, Zofija, Miroslava, otroci.
pleskarski
in likarsld % mojster
g&sfa IS
so priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
Mri 3 imam- BssMcsl
iiiiiit!ii!iiii!!<itiui:iiiiiMHiiiii!itiiiiin!iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiinmnimmi!i
, -asas c
razveselite z lepim birmanskim darilom, ki se dobe v veliki izbiri in po nizkih cenah pri zlatarju in juvelirju A1.0JZ8.IU FUCHSU v Ljubljani, Šelenburgova ul. (i. (Poleg puškarja Kaiserja.)
Naprodaj imam prav dobro naravno štajersko
BELO mNQ
in izborilo naravno
'■T. ■





k;
a:


Prememba trgovine.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti svojim p. n. odjemalcem in občinstvu, da sem z dnem 12. maja 1917 kupil trgovino tvrdke
Bvornfi Srfj 3 Pk9 JKLUl^Ii^ Dvorni trg 3
krnifeSiciga za gospode m 2sr®iašf??© po meri,
tor jo bom nadalje vodil pod imenom	1201
Obenem sem zatvoril svojo trgovino za krojaštvo po meri za dame in gospode v Gradišču 4, in prosim svoje veleč, odjemalce, da mi zaupanje, ki so mi ga v tako obilni meri izkazovali, ohranijo tudi v bodoče v moji novi trgovini Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Z velespoštovanjem
Firid. PoShelmer,
krojaštvo za gospodo in darnc in koniekcijonar.
==53

Pri Zadružni zvezi v Spi je tu (Dalmacija) je treba popolniti nekaj mest
Zahteva se večletna praksa na polju zadružništva. Prošnje z z navedbo dovršenih študij, o dosedanjem poslovanju ter zahtevo prejemkov za prvo leto, naj se dopošljejo ravnateljstvu Zadružne zveze v Spljein. Stalna plača se določi po enoletnem poskusnem službovanju.	1213
af
Pošiljam od 300 litrov naprej. Naslov za naročila: Janez Samec, posestnik, Ciršalt, p. Sptel-;eld, Štajersko.	1190
Sprejme se dobro izurjena
špecerijske stroke. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Kupi ali v najem se vzame v okolici Ljubljane vodna ali parna
Ranitve na raznih delih telesa bole navadno še večkrat tudi po popolni zacelitvi. V takem slučaju naj nihče ne jemlje notranjih, češče živce raz-burjajočih sredstev, marveč jemlje naj se le na vnanje porabljiv, bol lajšajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. »Elza-fluid«. 12 steklenic pošlje franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Etza-trg št. 134 (Hrvatsko). O dobrodejnem, bol lajšajočem učinku lega domačega sredstva je na razpolago mnogo nad 100.000 zahvalnic. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z tn. »Elza-kroglice« se morejo naročiti. 6 škatcl stane franko 5 K 57 vin.	(vf)
IfHffltiNffV ZdraVi tTrivmo
sHIBPIOIS 850 iscwas
»	Pojasnila in prospekti
Toplice (Hrvatsko)	zastonj.
Pooudbe pod »žaga 1186« na upravništvo tega lista.
Siruiarli, lipi«, pni! delavci in delit
dobe trajno dobro službo pri
jrailsli tovarni n ženino v Kini".

dno 15. maja t. 1. ob l/2 2eh popoldne po daljšem bolehanju, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v nežni dobi 17 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši 17. maja na pokopališče v Hrovačo. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. . Blago pokojnico priporočamo v spomin in molitev. '
Žalsajočai rodbina LonSIn.
Angelca Louliia
bivša gojenka I. let. c. kr. žen. učiteljišča v Ljubljani
Globoko potrti naznanjamo, vsem sorodnikom prijateljem In znancem, da jo naša iskrenoljubljona, dobra hčerka in sestra
Goriča vas pri P.ibirci, dne 16. maja 1917.

Is:®, vrk. m M Ki
reg. zadruga z neom. zaveze v Ljubljani
IV 0 j
> Ii h
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100"—:
I. davka prosto 5V2% amortizacijsko drž. posojilo 92 K. - II. davka proste 51/2°/0 dne 1. maja 192T vračljive drž. zakladnice S3'50 K.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo In upravo.
Frima odrsko
pecivo za čaj
v pol kg kartonih, cenn za kg lv 16'50.
Češenj
ogrsko zdravo blago, primarno tudi za sajenje ra kg K 3'—
Lešniki
nelnščeni, ogrski po K 3'80 za kg. Pri naročilih iz vojnega
ozemlja denar naprej.	1210
c, Serger, Gradec, Sporgasse 16.
Več mizarskih
W ®
sprejme 1.1. NAGLAS, tovarna pohištva v Ljubljani, Kongresni trg 12.
Prodajalka
izurjena v trgovini s papirjem na debelo ln drobno se sprejme. Ravnotam se sprejme
zmožna knjigovodstva, strojepisja in stenografije. Ponudbe pismeno pod št. 1172 na upravo „Slovenca". 1172 (5)
imiillllllllMIlllHIHIIIIIIIIIIlillllllllll H<lll»lllin!IIIHHIIIIIIIIIlllMHll!!lllillllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllinilllllIIIIIIIII!ll(!<llllt
Hiša je enonadstropna, vsa s kletmi; v pritličju je 5 sob s kuhinjo, enako v I. nadstropju. Poleg hiše je majhen senčnat in zelenjadni vrt ter hlev. Hiša stane K 18.000-—; od tega je obremenjenih K 12.000-— pri hranilnici, ki lahko dalje ostanejo vknjiženi. Za naplačilo zadošča K 4000- — . Hiša je primerna za upokojence, za gostilno ali obrtnika. Pojasnila daje uprava lista pod štev. 1209.
dobe takoj delov strojilni tovarni Samsa & Co. v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4.	1202
|k<


___________JU.1
se išče. Mala družina kakega obrtnika, kleparja ali ključavničarja, katerega soproga ljubi snago, se sprejme takoj. — Vpraša naj se pri gospodični Lini Bilek, Marije Terezije c. 4, visoko priti.
Proda se iz proste roko	1175 (3)
stavbna qaixela v llulillani
ca 10.000 m2 velika, obstoječa iz travnika in njiv, tik ob kolodvoru, pripravna za tovarno ali drugo, ker se lahko vpelje in-dustrijalni tir. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1175 (ako znamka za odgovor.
Svetovno znana domača tvrdka, največja izbira ur, verižic, prstanov in lepih daril
Posebno velika izbira briljantov.
1 "111111111111111
Največja izbira preizkušenih
B
vabi na obilni obisk •v
<1 ^
1022

nasproti frančiškanske i cerkve. i
| vojnih nr. v Ljubljani, Frešernova ulica št. 1
e, firamia, urina in fooa-
Sežirn eeaSiiM sfifliEiaa m cSe-Mh® in drsftno prSporeža
Smaeip 55.
icslii	iMii ibFMiaahp
MubSlana, Htolfana ulica 12.
dobivate
v špecijalni trgovini za milo
tysU]«9> IT, fttn II,
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!

	Siasovirje,
' I	planme
	harm@na|e s K
	
S; fee	fets
1	i, S
| UoEoeHvorska u2ka 26. 124 |	
Anton Stiplošek
sobni in dekoracijski slikar ter pleskar
Ljubljana, Zvezdarska ulica 4
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah.
Sprejema naročila tudi na deželo.

i
te S
m i i
si ■
1
i i
fe i
HiiK&jUKigK
ki imajo opraviti v šolah, samostanih, zadrugah in dru tvih vseh vrst, se morejo posvetiti neki bližnji patrioti-tični akciji. Ponudbe pod „Verdienst-gelegenheit 56—157au na anončno pisarno Jos. . Kienreich, Gradec, SackstraBe 4	1087
ft ...........
W	i SI w w ra
m
®Emm
i£Clstr&vaaa rfep s mm
s;;?e;siaa prijave na
m m
i?
m ....-j
a»
m iti.il
m
m m m itij: ii
lil iS 5» ■ ■!
P »ffi
itiiHiin
i P %(* i-'
w Ibi ffl®
po orial&alsib ppjlh:
L m teži-ci da?ka mtia 5/2% amortbaclsko tiihim posojilo m i 92-,
F. 57 7» fee L mala mi puvraflllve AtUm r" hMm
PO li 93*58.
prištevši stati ca3 i. mala 1917 dalje.
,&a«Ba m m ss a niBnnraai
\ *va. konzorcij »Slovenca«.
, "sp m m ih i	. . ju m m SOS
Ustan. 1910.
Henrik Weisz $ITC°S)
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno nI mogoče postreči. Par dam-t , , skih čevljev K 35.-, zakon, protokol K 40.—, K 45.-, in K 50. K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50.-, K 60.--, in K 70.-. Par čevljev za gospode K '15.-, K 50.-, K 55—, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje KI.—
predajja na drobno in debelo >9
Takojšnjim narocitvam
se bo še lahko ustreglo.
'GEROlt-
fLill!
SALBE
Ba umni« In ne dlll. Mali looEek 3 K, veliki lontck b K, družinski lonCek 9 li z navoflilrm, K temu spadajoče Jan-
tarsko mila 4 K. — Izdcluls <3*ro Sdnrior, lekarnar, Kooy Kiiriis it. 31.
Srbečtao, hraste,
JzpašEale.^ 'kožne bolezni, ssare rane <&
odpravi hitra I* sigurno
iantarski mazilo.
s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obšir-nim sadovnikom in vrtom za zelenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajno sodnije, se po ceni iu pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje odvetniška pisarna Dr.Frano Poček, Ljubljana Sv. Petra ces a 11.	1048
Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes, bra-
51	daviC in trde kože,
ft p^ŠBT	tekom 3 dni s kore-
nino in brez bolečin
ne odpravi
Rla-Balsam. ^"-IfSiSr
K 1-75, 3 lončki K 4-50, 0 lončkov K 7-30. Stotine zahvalnic in priznnlnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/306 Odrsko. 1042
■» v
m 1 pilili i
Ugodna prilika! Blizu kolodvora v Ljubljani so proua takoj prav po nizki ceni hiša s celo gostilniško opravo in opremljenimi spalnimi sobami za tujce. Naalov pove uprava „Slo-veuca" pod št. ll'J9.
ki je zlasti vešč živinorejo in kmetijskih del, so sprejme s 1. junijem. Plača po dogovoru. Ponudbo na upravo lista pod »Upravnik 1188n.
Prodaja
Sila
m z® prilik
in
755
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
M. fCnšian
Ljubljana, Karlovska cesta 15.

2348482353534823000201010202535390022323232302484853534800010100534823484800484848534848530153000123235348232348234823235389