PREBLISK ^ n Celovec • petek • 5. april 2002 štev. 14 (3163) • letnik 57 • cena 0,73 evra Ljudsko glasovanje o socialni državi do 10. aprila Borut Pahor odločil, da bodo volitve županov in občinskih svetnikov ter prvi krog volitev predsednika republike sočasno. Končni datum bo predsednik DZ določil v skladu z zakonom, kljub temu pa je znano, da bodo volitve na eno od nedelj od 13. oktobra do 10. novembra letos. V teh dneh je bilo slišati tudi pobude iz vrst poslancev, da naj bi v času volitev izvedli tudi referendum o vstopu Slovenije v NATO in Evropsko unijo. Argument v prid takemu predlogu je bil v racionalizaciji in zmanjšanju državnih stroškov, ki jih ti demokratični inštituti zahtevajo. Predsednik državnega zbora Pahor pa se je po posvetu s poslanskimi skupinami odločil, da združitev volitev in referenduma ni primerna. Prevladalo je prepričanje, da naj se državljani na volitvah osredotočijo na izbiro političnih predstavnikov in bi jih dodatna vprašanja le odvrnila od bistva odločanja na volitvah. Poleg tega pa gre pri referendumih o Natu in EU za strateška vprašanja. ak Popis prebivalstva R/led 1. in 15. aprilom poteka IVI v Sloveniji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Gre za prvi popis v samostojni državi in verjetno za zadnji pred vstopom Slovenije v EU. Pomembno je, da Slovenija še pred prostim pretokom ljudi, ki velja v EU, predhodno zbere demografske podatke. Statistični podatki, ki jih bodo zbrali, so nedvomno v prid ob mnogih državnih odločitvah. Uporabljali jih bodo v ministrstvih, državnih uradih, upravnih enotah, občinah, mednarodnih ustanovah, organizacijah civilne družbe, raziskovalnih inštitutih in podobno. Gre predvsem za podatke o sestavi prebivalstva (spol, narodnost, starost, veroizpoved, selitve (meddržavne, notranje, dnevne, delovne), za gospodinjstva, družino, trg dela, vzdrževane osebe, izobrazbo in izobraževanje, pridelavo hrane, za stavbe, stanovanja, garaže itd. Večina podatkov, ki jih zbirajo, se nanaša na stanje 31. marca 2002. ak ■ So vas 1. aprila kaj naplahtali? Če vas niso, se nič ne bojte: skozi vse leto bomo poslušali samohvalo politikov, kako vzorno in krasno se nam godi. In če je v denarnici vsako leto manj denarja, nas bodo skušali prepričati, da je to samo v naše dobro, ker se bomo imeli zato kasneje toliko bolje. Ne vem sicer, kdaj naj bi bil ta »kasneje« - včasih so ljudi farbali z obljubami na nebesa. Tako človek vsakega prvega - ne le aprila - misli, da je prejeta plača prvoaprilska šala. Da ne govorimo o pristojbinah za ambulanto - mislili smo, da plačujemo zdravstveno zavarovanje, ki so ga krepko povišali, cenovno namreč. Pa mladina naj ne hodi v dis- ko, temveč naj lepo plača svoj študij, saj vemo, da se študentje kopljejo v denarju. In penzionisti! Doma naj sedijo za zapečkom, da jih ne bo trgala revma! Njihova penzija se realno zmanjšuje, saj dobijo vedno enako vsoto, cene pa Ne le J. aprila rastejo ko za stavo. Pa tudi zdravo ni, da bi človek preveč jedel, posebno mesa ne. Poštnih uradov, tendarme-rij in podobne navlake tudi ne potrebujemo. Pakete bomo nosili na pošto v Celovec ali pa jih »mejlali« kot attachment. Jaz grem na vsak način podpisat ljudsko glasovanje za socialno drtavo. Vi pa kakor hočete. 5. W. 60-letnica pregnanstva in upora 1942-2002 Nedelja 14.april 2002 Zveza slovenskih izseljencev v sodelovanju z Narodnim svetom koroških Slovencev • Zvezo slovenskih organizacij Slovensko prosvetno zvezo Krščansko kulturno zvezo Duinopastirskim uradom - 13.00 Spominska maša, stolnica v Celovcu 14.30 Spominska slovesnost s simfoniki RTV Slovenije, Dom glasbe v Celovcu Pokrovitelj Dr. Peter Schieder Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Ta teden poteka po vsej Av-I striji ljudsko glasovanje, ki vsebuje zahtevo po socialno usmerjeni državni politiki. Inicia-torji tega glasovanja (Volksbegehren), ki prihajajo predvsem iz vrst socialdemokratov in Zelenih, nasprotujejo zmanjševanju socialnih storitev za državljane pod čmo-modro vlado. Dejstvo je, da se je marsikaj poslabšalo prav za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Uvedli so samoprispevek pri zdravniški oskrbi, pomoč za brezposelne je reducirana, teže je uveljavljati zahteve in programov za izobraževanje ljudi, ki iščejo zaposlitev, skorajda ni več. Prizadeta je tudi mladina, saj ji je dostop do univerzitetne izobrazbe otežkočen zaradi prispevka pribl. 755 evrov na leto, ki jih je treba plačati, da se sploh lahko vpišeš na univerzo. Varčevanje je prizadelo tudi predvsem podeželsko prebivalstvo, saj to najbolj občuti zapiranje poštnih uradov, žendar-merijskih postaj, črtanje avtobusnih linij in železniških povezav. Vedno bolj se govori o »novi revščini«, ki zadeva predvsem družine z več otroki. Podpora v prvih letih otrokovega življenja je pesek v oči: starši vedo, da s starostjo otro- ka naraščajo tudi izdatki. Ženske, ki ostajajo zaradi otrok dolgo doma, imajo po poteku karenčne dobe težave pri iskanju zaposlitve in seveda kasneje tudi pri uveljavljanju pokojninske dobe. Glasovanje je nadstrankarsko, podpirata pa ga tudi kato- liška in evangeličanska cerkev v Avstriji. Iniciatorji zahtevajo, da se cilji socialne države zapišejo v ustavo. Državljani lahko podpišejo glasovanje v občinah, kjer imajo stalno bivališče, uradi so odprti tudi v soboto in nedeljo med 8. in 12. uro. SLOVENIJA Volitve 2002 Qo posvetovanju z vodji po-I slanskih skupin državnega zbora se je njegov predsednik V Ločah so praznovali 25-letnico tamburaškega ansambla, katerega srce je marljiva Erika Wrolich. Koncert, ki je navdušil tudi najbolj zahtevno občinstvo, so povezali s spominom na 60-letnico izgona koroških Slovencev. Več na strani 5. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO SRCE vabi na koncert s slovenskim kantavtorjem Adijem Smolarjem v petek, 5. aprila 2002, ob 20. uri v kulturni dom v Dobrli vasi. Ob 19. uri glasbeni uvod s predskupino Jazziks Prisrčno vobljeni! ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na spominsko svečanost v nedeljo, 7. aprila 2002, ob 11. uri na pokopališče v Železni Kapli. Poklonili se bomo žrtvam nacističnega nasilja. Govori, polaganje vencev, recitacije, pel bo mešani pevski zbor SPD »Zarja« Pridite s prijatelji in znanci! 2 5. april 2002 royiM SLOVENSKI VESTNIK KOMENTAR dr. Marjana Struma V teh dneh se bomo spomnili 60. obletnice nasilnega pregona koroških Slovencev. Meseca aprila 1942 je nad tisoč koroških Slovencev - od dojenčka do starčka - moralo v pol ure zapustiti svoje domove. V livinskih vagonih so bili pregnani v notranjost nemškega rajha zaradi »sovražnosti do države in naroda«. Zgodovinarji še preučujejo natančne okoliščine tega pregona in vsekakor so utemeljeni indici, da je bil pregon leta 1942 le začetek širše akcije, ki ji danes rečemo etnično čiščenje. Nasilni pregon je imel za posledico, da so se predvsem (toda ne samo) koroški Slovenci začeli aktivno upirati nacističnemu režimu. Zato sta pregon in upor koroških Slovencev tesno in predvsem vzročno povezana. Torej skrajšano, brez pregona tudi ne bi prišlo do upora in brez upora v širšem smislu tudi ne do osvoboditve. Spomin na to obdobje je enkraten spomin prizadetih, ki so to obdobje pretrpeli in doživeli ter še danes - ker so bili tedaj še otroci - nosijo v sebi travme, za katere po vojni na Koroškem ni bilo javnega prostora, kaj šele psihoterapevtske pomoči. Na Koroškem je edinole Zveza slovenskih izseljencev nudila tem ljudem nekakšno psihološko pomoč ob vsakoletnih srečanjih, ob organiziranju pričevanj živih prič in ob popisu spominov izseljencev. Pravica do spomina - nekaj povsem naravnega - na Koroškem v povojnih letih namreč ni bila samoumevna. Zveza slovenskih izseljencev je vztrajala na pravici do spomina in po svojih možnostih to pravico tudi uveljavila. To je njena zgodovinska zasluga. Spomin na to obdobje je tudi spomin nas vseh, kajti le iz zgodovinskih izkušenj lahko potegnemo zaključke za današnje izzive. V Avstriji je spominjanje na polpreteklo zgodovino potekalo in še poteka zelo si nasprotujoče. Od pr\’otne teze, da je bila Avstrija pnm žrtev nacizma, do ugotovitve, da so bili Avstrijci žrtve in storilci, je trajalo nekaj desetletij. Šele zdaj se je Avstrija odločila za odškodnino prisilnim delavcem. Na drugi strani pa smo soočeni s tem, da se odpirajo nova vprašanja vojne in povojne zgodovine na primeru Beneševih oziroma avnojskih sklepov. Ta razprava poteka v trikotniku Avstrija, Madžarska, Bavarska. Vsaka država mora seveda razčistiti svoj odnos do preteklosti. Vprašanje pa je, če se tisti, ki so sami za to potrebovali zelo dolgo in ta proces tudi pri njih še ni zaključen, lahko postavijo v pozicijo, da bi učili druge. Zato je tako pomembno, da smo del evropskega integracijskega procesa, ki je postavil temelje za sožitje v Evropi: uveljavljanje človekovih pravic, demokracije in pravne države. V te temelje štejeta tudi odprt odnos do zgodovine in zadržanost do vseh vrst totalitarizma. Navsezadnje je glavna izkušnja iz naše polpretekle zgodovine prav ta, da je le odprta in tolerantna družba, ki temelji na demokraciji, človekovih pravicah in pravni državi, najpomembnejše zagotovilo, da se Zgodovina ne bo več ponovila. Odnos do zgodovine OB ŠESTDESETLETNICI PREGONA SLOVENSKIH DRUŽIN. Spomin na tedanje dogodke I eta 1942 sem bil v uniformi L nemškega vojaka v vojaški pisarni v Beljaku. Nekega jutra slišim pogovor med šefom pisarne in šefom kompanije, da so na južnem Koroškem odpeljali družine. Naš šef pisarne »Spieß«, uradno Hauptfeldwebel - je bil tudi brambovec, »Abwehrkämpfer«, kar sem našel v arhivih pisarne. Ker sem kot pisarniška moč imel ključe do vojaških aktov, sem namreč ob nedeljah, kadar sem bil dežurni, imel čas, da sem pregledal tudi neoficialne zapiske. O meni je bilo zapisano »da sem nacionalni Slovenec — politično nezanesljiv«. Da sem kljub temu dobil posel v pisarni, je pač dokaz, da vojaščina ni bila nacistična. Zato me je tembolj pretresla vest o »izselitvi« slovenskih družin. Računal sem s tem, da je strašna usoda zadela tudi Rutarjevo družino, čeravno sva dva brata nosila nemško suknjo. Zaprosil sem pri šefu kompanije (Hauptmann Riedl) za kratek dopust, da pogledam, kaj se godi v Žitari vasi. Seveda ga nisem dobil - celo kaznovati bi me mogli, ker se nisem pos-lužil uradne poti - prošnjo bi moral predložiti šefu pisarne -materi kompanije. Vendar je ta imel razumevanje za moj položaj. Pripomniti je treba, da tedaj v Žitari vasi nobeden ni imel telefona, da bi tja klical. Šele čez nekaj dni sem zvedel, da naše družine niso izselili ter daje izselitev po intervenciji vrhovne vojaške komande (OKW) ukinjena - vzrok je bil mogoče tudi v tem, da naša družina ni imela lastnega posestva, katerega bi nacisti izročili priseljencem iz Južne Tirolske. Minilo je leto dni, da sem dobil osebni stik z izseljenci. Naša vojaška enota je bila prestavljena v Eichstaett, da bi tam stražila ali varovala taborišče angleških oficirjev, ki so bili ujeti na zapadni fronti. Od tam sem dobil kratek dopust. Pri vrnitvi sem na lokalni železnici srečal dve osebi, ki sta se skrivaj pogovarjala slovensko. Po izstopu na postaji me eden vpraša, kje je lazaret. Ker ni rekel lacaret, sem ga vprašal, ali je Slovenec. Ker sem bil v nemški uniformi, sem mu moral šele dopovedati, da sem tudi Slovenec — in kot prvi mi je povedal, da ima v tem mestu izseljene oz. pregnane sorodnike. Skupno sva poiskala »lazaret«. Bila je še rana ura, nagovorim prvo osebo, ki je bila civilna, od nje zvem, da služi tudi ta lazaret kot zavetišče za izseljene Slovence - ne samo iz Koroške temveč tudi iz Kranja. Zanimal sem se, ali so tam tudi meni znane družine. Navedel je Hartmanove in Sturmove, vendar so bile te v drugem taborišču, v »Institut der Englischen Fraeu-lein«. Gospod Parti - tako se je pisal prvi pogovornik - me je potem, ko je spoznal in mi zaupal kakšno nalogo ima, prosil, da mu priskrbim šolske knjige, da bo lažje poučeval izseljene otroke. To željo sem mu ustregel - čeravno sem dobil samo nemške knjige. Že nedeljo navrh sem šel v cerkev, ki je bila ob institutu, k sveti maši. Prisedem k možu srednjih let, imel je slovensko mašno knjigo. Ko je ugotovil, da sem jaz to videl, jo je hitro skril. Potisnil sem mu mojo -začuden me je pogledal, saj je bila tudi slovenska. Potlej sem zvedel, da je bil moški poleg mene Andrej Sturm p. d. Tomanov iz Svinče vasi. Po maši sem korajžno šel v stavbo, kjer so bili izseljenci, pripravljen, da prosim za dovoljenje za obisk mojih znancev — čeravno sem samo od Hartmanove družine poznal le Milko. Pisarna od »Lagerko-mandate« je bila zaprta. Šel sem po stopnicah naprej in prispel v eno večjo sobo, kjer sta bili naprteni najmanj dve družini. Povedal sem, kdo sem, in kje sem v službi. Otroci so bili začudeni, da »nemški« vojak govori slovensko - po domače, saj so poznali nemške uniforme le kot simbol nasilja. Andrej Sturm mi je ponovno zagotavljal, da so me smatrali nekako kot osvoboditelja (Befreier). Mogoče sem bil v tem času edini, ki je kot nosilec nemške uniforme zatrjeval, da Hitler ne bo premagal celega sveta in da se bodo tudi naši izseljenci vrnili v domovino. To prvo srečanje brez težav me je opogumilo, da sem šel večkrat na obisk. Samo enkrat sem srečal komandanta in ga vprašal za dovoljenje, da obiščem znance, kar mi je dovolil za omenjen čas. Koliko sem v resnici olajšal to prisiljno bivanje, mi ni znano. Vsekakor smo imeli tudi srečanje v »Mežnarjevi bajti«, tako bi pri nas imenovali takšno stanovanje. V tej hiši so se izročila darila in pošiljke. Ob večerni uri smo molili celo slovensko. Le ene usluge nisem mogel izpolniti. Moški so radi kadili in znano je bilo, da je v mestu dosti ameriških cigaret, katere so se dobile od ujetih oficirjev za svež kruh in jajca. To je bilo mogoče le s pomočjo nas, ki bi morali to preprečiti. Bratstvo med ujetniki in vojaščino je bilo tako strogo prepovedano, da je vojak dobil za vsako cigareto, najdeno pri njem, en dan zapora. Ako bi se našlo pri izseljencih ameriške cigarete, bi prišlo pač do katastrofe. Že na samem dimu si spoznal, kaj se kadi. Zato sem tudi jaz dal le one nemške cigarete, ki so bile namenjene meni. Saj sem kot nekadilec to tem lažje storil. Kom. svetnik Franc Rutar IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Seminar o pregonu koroških Slovencev Qeljaško društvo »Erin-Dnern«, ki se posveča spominjanju in ohranjanju spomina na nacistična nasilja, bo v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom priredilo učiteljski izobraževalni seminar o pregonu koroških Slovencev. Pobudnik seminarja je Hans Haider, pedagog in pobudnik številnih spominskih prireditev v Beljaku in okolici. Pred nedavnim je aktivno sodeloval pri dopolnjevanju nemškega krajevnega pri Mariji na Zilji s slovenskim krajevnim imenom. Seminar z naslovom »Deportacija koroških Slovencev pred 60 leti aprila 1942« bo v seminarski hiši pri Habnarju /Feriendorf Hafnersee, Plešer-ka 5, 9074 Hodiše. Začel se bo v sredo, 17. aprila, ob 9. uri in bo trajal do Predavatelj dr. Karl Stuhlpfarrer ■ Ob 11.uri bo dr. Valentin Sima spregovoril o političnih in organizacijskih pripravah ter posledicah deportacije koroških Slovencev. ■ Ob 14. uri popoldne bo dr. Avguštin Malle razgrnil povojni odnos politike in zgodovinskih ved do te tematike, in ■ ob 15.30 bojo spregovorili Andrej Kokot, Franc Rehs-mann in Franci Černut kot priče pregona. četrtka, 18. aprila 2002 popoldne. Sreda, 17. aprila 2002 Kot prvi bo v sredo dopoldne ob 9.uri dr. Karl Stuhlpfarrer ob primerih koroških Slovencev, južnih Tirolcev, Kanalcev in Kočevarjev prikazal narodnostno politiko nacistov v al-psko-jadranskem prostoru. Četrtek, 18. aprila 2002 ... je namenjen spominu in spominjanju ob spomeniku pregnancem na Radišah, ob bivšem kacetu na severni strani Ljubelja in pri Peršmanu. Ogled je organiziran z bu-som. Bus bo od Habnarja odpeljal ob 8.30 uri (pol devetih). Udeležence bo spremljala mag. Lisa Rettl s celovške univerze. ŠKOFOVA MAŠA ZA PREGNANCE: Zveza izseljencev to pozdravlja 1 Iprašanje, ali bo koroški škof V Alojzij Schwarz osebno bral spominsko mašo ob 60-letnici pregona koroških Slovencev ali ne, oz. ali se bo maše samo udeležil, smo kot prvi navrgli v Slovenskem vestniku. Zdaj je razčiščeno. Ravnatelj To spominsko ploščo, namenjeno žrtvam nacizma, bo škof po maši 14. aprila 2002 blagoslovil Dušnopastirskega urada Jože Marketz je v pogovoru z našim listom potrdil vest, da bo škof bral mašo in pridigal v obeh deželnih jezikih. Škof je o dokončni odločitvi v tem vprašanju dolgo razmišljal. To je tudi razumljivo, saj se je kot nekdo, ki je prišel od drugod, moral šele seznaniti z zgodovinskimi, političnimi, nacionalnimi in ideološkimi ozadji in motivi pregona in etničnega čiščenja. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl je do škofove odločitve zavzel jedrnato stališče: »V redu!« Spominska maša bo v nedeljo, 14. aprila 2002, ob enih popoldne (13. ura) v celovški stolnici. Ob 14.30 uri pa se bo v Domu glasbe pričela spominska slovesnost s simfoniki RTV Slovenija. Franc Wakounig SLOVENSKI VESTNIK 60-ÜETINIIICÄ reE(G©GM TOMŠBCm SLOVENCEV 5. april 2002 3 Franc Černut Le redkokdo prvo noč v tem taborišču najde pravo spanje. Vse okoliščine, predvsem pa tista negotovost ne mori le naše starše, tudi nas otroke muči neizrecna bojazen, grozovite podobe se porodevajo v naših otroških možganih. Tisto jutro ne prinese kakršnekoli olajšave. Velika skrb je vsem zapisana v obraz, še dodatno me začne vznemirjati nek pogovor med nepoznano ženo in starejšim možem - ... kaj bo le z našimi otroki? Kaj torej, če nas ločijo ...? Te možnosti si s sestro Rezko nikakor ne moreva predstavljati. Vendar to veliko notranjo bolečino ohraniva le zase, saj vidiva, kako starše vse gorje neizmerno prizadeva, naj jih še s to skrbjo bremeniva? Preplah, ki vlada nad vsem taboriščem, leži kot težak jarem nad pregnanci, le tista uniformirana svojat se ponaša gospodovalno in dvomiti je, da smo v njenih očeh sploh še ljudje. Na vlak Tekom dneva pripelje redko še kak kamion nove sotrpine, obvezno se tedaj oglasi tudi tisti hreščeči glas po zvočniku, ki poziva novodošlece h komandni baraki. Proti večeru zopet kamioni, a tokrat prazni; obeta se neka sprememba. Spet povelje po zvočniku - vse pozvane osebe se morajo nemudoma z vsem svojim imetjem javiti pred komandaturo. Ponovno natančen pregled, preštevanje in nato nemudoma na kamione. Že se je stemnilo, ko vozila odpeljejo iz taborišča v Žrelcu. Nič ni videti kam, saj je zakonito predpisana zatemnitev stanovanj in cestna razsvetljava s svojim ozkim premenom nudi le skromno razsvetljavo. Vožnje je prav kmalu konec in že sledi pridušeno povelje: »Ruhe und alles in den Zug umsteigen!« Res, kakih par metrov od nas stoji vlak, ki mu ni videti do kraja. Vse gre nekam brezhibno, le tu in tam je slišati kak otroški glas, tudi jok, a že se pojavi iz teme kaka oborožena postava, ki veli: »Ruhe!« Šele pri natančnem ogledu je spoznati kako močno smo zastraženi. »In zakaj vse to ponoči?« tiho sprašuje neki moški, težko opirajoč se na palico? Vse poteka čudno hitro in skoraj ni slišati glasu, le tiste mračne sence nenehno priganjajo. Tudi parni stroj je medtem priklopljen in neka senca udarja s kladivom po kolesih in edino ta jekleni zven pretrga od časa do časa nočno tišino. Po dveh kratkih piskih parnega stroja se vlak premakne. Proti Beljaku Iz tihih pogovorov, ki se polagoma pričenjajo, je slišati, da smo vstopili na vzhodnem celovškem kolodvoru, peljemo se Predigra in pregnanstvo Ko se bomo koroški Slovenci letos ob 60-letnici nasilne izelitve spominjali tistih mračnih dogodkov okrog 14. aprila 1942, ko je bilo okrog 300 družin pregnanih z rodne zemlje, je vsekakor treba vsaj delno osvetliti obdobje nazaj, odkar je pri nas zavladal nacifašizem. V naslednjem prispevku hočem malo pobrskati po spominih ter opisati dogodke, kakor sem jih doživljal kot otrok maloposestniške družine, ki se je morala preživljati s trdim delom in se tako boriti za svoj obstoj. Franc Černut, Loče je doraščal ob Baškem jezeru, v Zgornjih Dobjah. Družina je bila I. 1942 pregnana in izseljena v taborišče Frauenaurach. pa proti Beljaku. Vse poteka tako tajinstveno, dozdeva se prav neresnično, le mrzla tema neprijetno opominja, da vse skupaj niso le sanje. Po nekaj krajših postankih smo res v Beljaku. Na razsvetljenem peronu je spoznati več ljudi. Slišati je nekaj klicev, a močna straža brani ljudem dostop do vlaka. Sorodniki, prijatelji, sosedje so se prišli poslovit - kličejo vse prek - tudi oče maha z rokami, nekaj kliče - zveni kot živijo ... SS-ovski oficir priganja železničarje, naj hitro opravijo, celo nekaj grozi - to zaleže. Zopet dva žvižga in ob močnem puhu, ki ga spremljajo stotine žarečih isker, se vlak sunkoma spusti v dir. Iz neštetih grl privre mogočen klic: živijo; pesem, ki se poraja, pa utone v glasnem hrupu lokomotive. Medtem ko se vlak vse hitreje oddaljuje od postaje, vzdušje v slabo osvetljenem vagonu vse bolj upada. Peljemo se proti severu, toda kam? Mučna je ta noč, še posebej, ko naju z Rezko oče in mati stisneta k sebi ter naju njuna obraza rotita dobro vtisniti si v spomin - le zakaj, se s solzami sprašujeva. Frauenaurach Mlajša sestra in brat se poleg nas premetavata v nemirnem spanju. Vse je tako obupno, tako žalostno v tej noči, in kaj nas čaka jutri? Ko se zdani, nas obdaja ravnina in ob kratkem postanku vlaka se oče ob pogledu na bližnjo gramoznico strašno vznemiri - mar bomo tukaj garali? Toda vožnja gre naprej - v Miinchnu majhno okrepčilo, čaj in nekaj za prigrizniti. In naprej se peljemo do Regensburga, kjer je daljši postanek; tukaj začnejo vlak deliti. Naši vagoni gredo naprej preko Niirnberga, Erlangna do Frau- enauracha. Tam nas zopet pričakuje oborožena enota ter nas vodi skozi vas do nekih lesenih barak izven naselja. Pred vhodom z velikim napisom »Volksdeutsche Mittelstelle-Reichs-kommissariat für die Festigung deutschen Volktums - Umsiedlungslager Frauenaurach« nas pričakuje, kakor je videti, posadka tega taborišča. Dva SS-ovca z renčečim ovčarjem, nek starejši moški z mrkim pogledom v črni uniformi, sanitejca ter tri uniformirane sestre Rdečega križa. Baraka - novi dom Ob seznamih nas spet prešteje-jo ter nam dodeljujejo barake. Teh je vseh skupaj osem, vendar so različnih velikosti - stojijo dve po dve v štirih vrstah. Pri razvrščanju pregnancev je videti, da sta le dve zaporedni predvideni za naše ljudi. Prva je dolga 33 m, druga nekoliko daljša, pičlih 40 m, ker je tam tudi lagerführerjeva pisarna. Vsaka teh ima po pet oddelkov (Einheit) z osmimi enonadstropnimi pogradi, štirimi omarami, eno mizo, štirimi stoli ter železno pečjo. Predvidena je za nekako dvajset ljudi, pri družinah z več otroki tudi za več. Prva baraka ob vhodu je jedilnica s kuhinjo; vštric nje manjše skladišče, za njo slična kot stanovanjska s petimi oddelki -za Rdeči križ, otroški vrtec, bolniško sobo ter oddelka za uslužbence. Zaporedno za to nekoliko manjša z umivalnico ter prho za kakih deset ljudi s priključeno delavnico, ki ima v podkletnem delu kurilnico za toplo vodo. Za to je še manjša baraka, razdeljena na odprte, čisto primitivne moške in ženske sanitarije. Malo stran na vz- hodni strani stoji na travniku še ena, srednje velikosti, ki služi kot skladišče taboriščnikom. Na jugu, malo nižje od sanitarij, je v zemljo napravljeno zaklonišče (Luftschutzkeller). Za bodečo žico Podrobnejšo sliko dobimo šele v naslednjih dneh, tudi ograjo z bodečo žico, obdajajočo celo taborišče spoznamo le tako mimogrede, saj ni ravno visoka ter proti zapadu več ali manj odprta. Prvi vtis, ko vstopimo v dodeljen oddelek, je porazen. Tisti železni, enonadstropni pogradi, nič pravega pohištva; vse prej slično vojaški kasarni kot bivališču za navadne ljudi vseh starosti. Naletimo že na stanovalce, med katerimi je videti več otrok. Pozdravimo se ter se kratko predstavimo - oni so iz Podjune, to je slišati že iz njihovega narečja. Drugo, kar pade takoj v oči, je precej velika slika tistega mrkega führerja v rjavi uniformi z geslom na spodnji strani: Ein Volk, ein Reich, ein Führer. Vsi smo precej potrti, nič ne vemo prav, kaj početi -očetova pripomba - tukaj, da bomo živeli? - se mi zdi kar neresnična, nekam nemogoča, ker nič ne moremo biti sami zase. Osli führerju Medtem ko mati le prične spravljati tisto naše borno imetje v omaro, vstopi precej odločno moški, za njim žena z enim otrokom v naročju, drugim malo večjim ob strani in kot zadnja starejša ženska, opirajoč se na palico. Mož se naglo ozre po baraki, glasno pozdravi in ko zagleda na steni tisto führerjevo podobo, se strumno postavi pred njo, ji s škodoželjnim nasmehom pokaže jezik, z rokami pa ji Pregnanci pred barako v taborišču Hesselberg pošilja osle. Ta prizor pričara domala pri vseh nasmeh na ustnice. Sam medtem ugotovim, da nas je ravno dvajset vseh skupaj. Zadnji so Ziljani, tako so v tem prostoru zastopane vse tri južno-koroške doline. Že kmalu nas terja oni sanitejec (ki ima videti kar precejšnjo besedo) ter bolniške sestre v jedilno barako. Tam nam lagerführer - SS-ovec razlaga taboriščni red. Trda komanda Vse naj poteka po vojaško -vstajanje, zajtrk, kosilo, večerja, nočni mir in in in ... Seveda spada k temu tudi čiščenje, predpisano enotno postiljanje, red v omarah, čistoča v umivalnici, jedilnici, v sanitarijah, občasna pomoč v kuhinji, čuvanje ruše in kup drugih zapovedi ter prepovedi. Najbolj boleča se mi zdi tista, da brez dovoljenja ne smemo zapustiti taborišča - ta je pozneje malo omiljena - sprehodi v bližnji gozdiček ali v naselje Frauenaurach so izvzeti; le za kake 5 km oddaljen Bruck, nekam še bolj oddaljen Erlangen ali Herzogenaurach je potrebno pismeno dovoljenje lagerführerja s točno navedbo osebe, dneva, kraja in časa. Večdnevna odsotnost sploh ni dovoljena, enako kot tudi cerkveni obiski. Nam otrokom tudi ni dovoljeno šolanje zunaj taborišča, vsaka pošta pa da mora skozi cenzuro lagorske komande. Torej zelo mračni izgledi za našo bodočnost. Med nami mladimi pride kmalu do dpbrih stikov in močno smo tako zaverovani, da se nobena župa ne poje tako vroča, kot se kuha in že se porajajo med nami prvi pobalinski načrti. Vendar moramo prav kmalu tudi mi spoznati, da tod veje dosti ostrejši veter kot poprej v domači šoli; tukaj da lahko hudo nastradaš. Prvi dnevi minevajo med upi in obupi, taboriščniki se skušajo med seboj bodriti, celo citre in viže harmonike je slišati, a vse to skuša le zakriti breme negotovosti, ki muči staro in mlado. Odgovora na vprašanje naše nadaljnje usode od lagorske komande ni mogoče dobiti, precej jasno obrazložilo pa nam predoči odlok, ki ga lagerführer predaja družinskim predstojnikom v podpis. Nadaljevanje prihodnjič 41- 5. april 2002 KOKOŠKA - SILOVEiDM SLOVENSKI VESTNIK SLOVENJ GRADEC Zaposlitveni potenciali Koroške 1/Podjetniškem centru Slovenj V Gradec in Klubu koroških študentov so pripravili projekt povezovanja podjetij in študentov Koroške regije z imenom: Ostani tu - koroški zaposlitveni potenciali. Cilji so zaustaviti odliv diplomantov domačinov, vzpostaviti sodelovanje študentov in podjetij ter vzpostaviti pogoje uveljavljanja znanja. Opravili so raziskavo med študenti, podjetji in zavodi, ter 22. marca na srečanju v Galeriji likovnih umetnosti predstavili rezultate, izvedli okroglo mizo ter prestavitev podjetij z osebnimi razgovori na razstavnih prostorih. Prireditev, ki jo je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve so dopolnili še s seminarjem o delovno-pravni zakonodaji za predstavnike podjetij, z delavnicama o retoriki (kako prepričati delodajalca, da si pravi) in o načrtovanju kariere (kje bom iskal prvo službo). Študijsko in zaposlitveno problematiko so približali tudi dijakom. Koristne informacije so izdali v spremljajoči brošuri. Na okrogli mizi so iskali odgovore o značilnostih trga dela na Koroškem: Vili Pečnik, koordinator projekta, Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije Koroška, Ivan Plevnik, direktor občinske uprave MO Slovenj Gradec, Milan Višinski, direktor računalniškega podjetja KIVI d.o.o. in Nina Sankovič s Centra Evropa iz Ljubljane. Da bi bila regija zanimiva za strokovnjake, mora ponuditi dobro plačano in ust- varjalno delo z možnostjo nadaljnjega izobraževanja za poklicno kariero, in ob tem tudi dovolj zanimive življenjske pogoje. Na kateri točki pri doseganju tega cilja se nahaja Koroška? Predelovalna veja gospodarstva se rešuje na kratek rok in ne dela sistematično pri razvoju Mladina se zanima za poklice kadra. Manjša podjetja in organizacije tudi nimajo dovolj denarja, zato potrebujejo podporo, ki bi jo ponudilo v ta namen ustanovljeno podjetje. Potrebno bo sodelovanje med delodajalci in študenti že v času študija s ciljem obojestranskega spoznavanja in oblikovanja delovnih izkušenj. Tako bi manj mladih izgubilo stik s Koroško. Primer je računalniško podjetje, ki je v Ljubljani ustanovilo poslovno enoto, ki nudi delo študentom. Možnosti so razpisovanje projektnega dela med študenti v smislu javnih del. Vzpostaviti bo potrebno instrumente kot je državna podpora, v podjetjih dajo na razpolago mentorje, za vse pa predvideti potreben čas. Ker pomanjkanje kadrov kaže strukturno brezposelnost (računalništvo, strojništvo, metalurgija, zdravstvo, ekonomija), bi se dalo več narediti že pri usmerjanju mladih za izbiro M:w:; poklica in ob tem Koroški približati nekatere visoke šole, so menili. Razvoja regije pa ni mogoče pričakovati brez izdelanih strategij in načrtovanja. Vstop Slovenije v EU pa bo migracijo delovne sile na Koroškem povečal, kar verjetno pomeni odliv kadra in priliv iz njenih jugovzhodnih regij, so menili. Odziv podjetij je bil tokrat pod pričakovanji, vendar je to začetniška težava, so menili avtorji projekta, ki ga nameravajo v bodoče tradicionalno izvajati, dokler bodo zato potrebe in interes. S. Š. TINJE: NOV NIZ PREDAVANJ: Krajevni napisi kot kristalizacijska točka razprav l/razpravi o dvojezičnih kra-V jevnih napisih odnosno o razsodbi ustavnega sodišča postaja Dom v Tinjah spet kristalizacijska točka razprav in dialoga. Nedaleč od Škocjana, kjer je odvetnik mag. Rudi Vouk po mnenju samozvanih monopolistov koroške domovinske ljubezni zagrešil »zločin nad domovino«, se bo od 8. aprila pa do 16. oktobra 2002 odvijal niz zanimivih razprav in predavanj o dvojezični topografiji, ki seveda že danes zbujajo zanimanje strokovne in splošne javnosti. Manjšinsko vprašanje, vseeno v kakšni obliki in vsebinski naravnanosti, je in ostaja »prima causa« koroške politične in družbene stvarnosti. V Domu v Tinjah so niz predavanj in razprav poimenovali »Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa«. Kot se stvar trenutno kaže, hočejo prav nemškonacionalni in tako imenovani »domovinski« krogi izrabiti ta spor kot šanso za mobi-liziranje svojih, zadnje čase precej zdesetkanih vrst. To je bilo zelo opazno na nedavnem shodu kahadeja in kaabeja v Galiciji, kjer so na predsednika ustavnega sodišča dr. Ludvviga Adamovicha letela gnusna in žaljiva podtikavanja, med drugim očitek veleizdaje (»ma werd des do bol noh sogn dirfn»). In predsednik kahadeja dr. Feldner je seveda tudi pristavil svoj piskrček ter ogorčeno (ali bolje rečeno: nakuhano) zahteval, da mora Adamovich odpovedati svoje predavanje v Tinjah v okviru omenjenega niza predavanj. Par dni zatem pa je isti Feldner svoj isti piskrček prestavil na drugo mesto in zahteval, da mora Adamovich sodelovati tudi na njegovi diskusiji, če že govori v Tinjah. Reakcija Adamovicha na to izredno ljubeznjivo povabilo k sodelovanju s hajmatdinstom doslej še ni znana, bomo pa zanjo gotovo zvedeli ali v Tinjah ali pa od žentlmenov Feldner in Schretter (predsednik brambovcev). Niz predavanj se bo torej začel v ponedeljek. 8. aprila 2002 ob 19.30 z referatom predsednika ustavnega sodišča dr. Ludwiga Adamovicha. Dva dni zatem, 10. aprila 2002 bo na temo »Novi dvojezični napisi na Koroškem - zakaj ne?« predaval univ. prof. in poslovodja južnotirolskega manjšinskega zavoda dr. Christoph Pan. Franc Wakounig KSt'Kariži* Sittersdor «2 Würfe i,,, 5 Ferlach -A 'j lij j £0«*tjg; V Ali je ta sramota simbol prihodnje koroške manjšinske politike? M ijüjpb a« m * , .Twf - * Ü . m » “ — «"• jS a» . as VABILO NA ODPRTJE RAZSTAVE fotociklusa ABECEDA - Blaža Zupančiča k & k center Šentjanž v R. | petek, 5. april 2002, 20.00 Glasba: LOLITA - HiEnergyTurboPornoFunkEtnoOver- driveCrossoverFIardGrooviejazzBand Razstava bo odprta do 4. maja 2002 ob torkih, četrtkih in so botah od 18. do 20. ure, ob sredah in petkih od 9. do 12. ure. Jezikovne počitnice v Novem mestu ponudba za mlade od 10. do 14. leta | od nedelje, 30. 6. 2002, do sobote, 13. 7. 2002 | Novo mesto, osnovna šola Grm Cena: € 350,-Ponudba vključuje: ; tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) 3 skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti ■ ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca H spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih S možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ■ prevoz v Novo mesto in nazaj Rok prijave: 30. april 2002. Število udeležencev je omejeno -upoštevali bomo prijave po vrstnem redu. Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza v Celovcu. 10. Oktoberstr. 25/HI, Tel.: 0463/516243; fax. 0463/502379 LJUBLJANA - PREDSTAVITEV KNJIGE Pregled zgodovine slovenske književnosti za nemške bralce /"Vddelek za kulturo velepo-\J slaništva Republike Avstrije in Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo sta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pripravila predstavitev nemškega prevoda knjige »Zgodovina slovenske literature. Od začetkov do sedanjosti«, ki je pred kratkim izšla pri Mohorjevi. Njena avtorica dr. Marija Mitrovič je knjigo prvič izdala leta 1995 v Novem Sadu, in sicer v srbohrvaškem jeziku, nastala pa je na temelju njenega dolgoletnega poučevanja zgodovine slovenske književnosti na beograjski univerzi. Ker jo je namenila srbskim bralcem, je vanjo poleg pregleda slovenske literarne zgodovine vpletla tudi podatke, ki jih tuji bralec - da lahko sledi vsebini knjige - nujno potrebuje. Dr. Katja Sturm Schnabl, profesorica zgodovine slovenske književnosti na dunajski univerzi, se - ker je zadnji pregled tega področja v nemškem jeziku izšel pred štiridesetimi leti - ni lotila le zahtevnega prevajanja knjige v nemški jezik, temveč je knjigo redakcijsko obdelala in opremila s pripombami in gesli. Knjiga je namreč, prav tako kot njen izvirnik, namenjena bralcem, ki jim je zgodovinski in družbeni kontekst nastajanja slovenske literature neznan še bolj kot bralcem izvirnika. Katja Sturm Schnabl je v redakcijski obdelavi knjige »Geschichte der slowenischen Literatur. Von den Anfängen bis zur Gegenwart« posebej upoštevala številna prepletanja med slovenskim in nemškim prostorom predvsem na področju zgodovine in kulture, pri svojem delu pa je, kot je povedala na predstavitvi v Ljubljani, uporabila najnovejši evropski znanstveni diskurz na področju zgodovine literarnih ved. Predstavitve prevoda knjige o zgodovini slovenske književnosti v Ljubljani so se udeležili tudi dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, veleposlanik Republike Avstrije v Šloveniji Ferdinand Mayrhofer-Grünbii-hel in univerzitetni profesor dr. Otto Kronsteiner iz Salzburga, ki je podal strokovno oceno knjige ter pri tem poudaril zgodnje prepletanje slovenske literarne ustvarjalnosti z evropskimi literarnimi tokovi in opozoril na nekatere njene do sedaj še neraziskane vplive. Prevod knjige je finančno podprla Evropska komisija v okviru programa Culture 2000. Irena Destovnik 25 LET TAMBURAŠKEGA ANSAMBLA »LOČE« V veselje in zanos vtkan spomin Qred 25 leti se je v Ločah T začela kulturna uspešnica, ki ji je na njenem začetku le malokdo prerokoval malo kaj več kot kratko življensko dobo. Starša te uspešnice, učitelja Erika in Joško Wrolich, sta pred četrt stoletjem zbrala okoli sebe mladino iz okolice in ji ponudila smiselno in kulturno udejstvovanje v prostem času: sodelovanje v tamburaškem ansamblu. Ideja je pri Baškem jezeru, kjer so se Slovenci že od nekdaj morali bolj potruditi za obstoj kot kje drugod, zelo vžgala. Morda tudi zato, ker je spomin na nekdanje tamburaše v lastnem društvu in v sosednji Bmci še bil živ in prisoten med ljudmi. Vrhu tega pa je tedaj obstojalo kar nekaj tamburaških ansamblov na Koroškem, med drugim na slovenski gimnaziji, ki sta jo oba ustanovitelja obiskovala. Samoumevno izročilo Prvi nastop ansambla je bil jeseni leta 1977, in uspeh je, kot prvi in dolgoletni mentor skupine Hanzi Gabriel, »že bil programiran«. Loški tamburaši svojega obstoja niso nikdar gradili na hitrih uspehih, ampak predvsem na trdem in vztrajnem delu. Vsakoletni strokovni seminarji na Jadranu in redne vaje doma so dvigali znanje ter krepili družabnost v skupini. Od prve posadke jih je še kar nekaj v zboru. Mesta in vrzeli tistih, ki so odšli, pa so zasedli in zapolnili mlajši člani. Tako se iz roda v rod samoumevno predajata tamburaško znanje in samozavest o potrebi sloven- skega kulturnega udejstvovanja pod Jepo. Na velikonočno nedeljo, L aprila 2002 zvečer, so loški tamburaši vabili na svojo 25-letni-co obstoja. Marsikdo je malce pomajal z glavo, zakaj pa prav na ta dan. A obisk je potrdil odločitev prirediteljev. Prireditev je bila tako vževčna, da v dvorani kulturnega doma v Ločah ni bilo za vse mesta in so mnogi sledili koncertu v preddverju in stranskih hodnikih. Zelo razveseljivo pa je, da je med poslušalci bilo veliko mladine, ki je z navdušenjem ploskala svojim sovrstnikom na odru. Povezani obletnici Loški tamburaši so pri slavljenju svoje obletnice pokazali nesebično veličino in širino, ki korenini v ozaveščenem spominu naroda. Zavedajoč se zgodovinskih dimenzij in usodnih trenutkov, ki v teh dneh sovpadajo z njihovo 25-letnico, so v spored vtkali spomin na 60-letnico pregona koroških Slovencev, ki se je bomo spominjali 14. in 15. aprila letos. Pri pomembnem in, da ne bo sprenevedanja, predvsem težavnem delu spominjanja, so Ločani nakazali pot, kako to opraviti s potrebno mero spoštovanja, brez osladno trpečega patosa, pa kljub temu s samozavestjo, ki ne žali, ampak združuje. Aprila 1942 so nacisti prav s pomočjo domačih kolaborater-jev izpod Jepe pregnali precej slovenskih družin, na njihove domove pa med drugim naselili optante iz Kanalske doline. Potomci žrtev in storilcev so še živi. Ta nič kaj lahek spominski lok je tamburašem uspelo speti s pesmimi, katerih sporočilo je bilo naravnano na ljubezen do naroda in boj za njegov obstoj ter domačo besedo in za domači kraj. Občinstvo je vsebino tega koraka dojelo in navdušeno pozdravilo. Seveda pa so svoje doprinesli pevci, ki so spominski del oblikovali skupno s tamburaši. To je bil Kvintet Smrtnik s pevko Danico Ur-šič-Thaler, ki so zapeli partizansko »Na oknu glej obrazek bled«. Znana operna pevka Bernarda Fink-Inzko je prevzela ljudi s pesmijo »Lipa zelenela je«, in solist Gergard Tischler iz Šentjakoba je zapel ponarodelo himno Franca Traj-barja »N'mav čriez jizaro«. V ozadju pa so se videle slike pregnanih družin in motivi iz taborišč. Ta program bi bil vreden tudi osrednje proslave v spomin na pregon koroških Slovencev. Praznovanje s prijatelji Pričel se je spored s pozdravom, ki ga je v domačem narečju vsem navzočim namenila najmlajša članica tamburašev Verena Wrolich. Zatem je na oder stopil tamburaški ansambel »Fermata« z Dunaja. Vodi ga Hanzi Gabriel, prvi mentor tudi loških tamburašev. Obe skupini povezuje dolgoletno prijateljstvo. Naslednji pevski pozdrav je prinesel Smrtnikov kvintet iz Kort. Po spominskem delu koncerta so loški tamburaši pod taktirko Erike Wrolich povabili na oder še sestre Uršič iz Loč, s katerimi jih veže dolgoletno sodelovanje in tovarištvo, ter skupino Rising Sun. Skupno so zaigrali in zapeli, še enkrat se jim je pridružila Bernarda Fink-Inzko, potem pa so tamburaši imeli oder zase. V imenu domačega društva SPD »Jepa-Baško jezero« je tamburašem čestitala predsednica Anica Lesjak-Rehsmann. Poudarila je velike zasluge Erike in Joška Wrolicha pri ustanovitvi skupine, da sta mladini ponudila plemenito in smiselno oblikovanje prostega časa, kar je seveda neprecenljivega pomena za ohranitev slovenskega življa in besede pri Baškem jezeru. Janko Zerzer je prinesel pozdrave KKZ in spomnil med drugim na bogato tamburaško zgodovino koroških Slovencev, ki je prav na Bmci dosegla enega svojih viškov. Pa še to: loški tamburaški ansambel je doslej izdal dve kaseti in eno zgoščenko. Po konertu je sledil družabni del. Skupina »Tambečari«, ki jo sestavljajo na Dunaju živeči gradiščanski Hrvati, vodi pa domačin Aleksander Černut, je dolgo v vigredno noč igrala za ples in zabavo. Koncert pa bo v spominu in srcih poslušalcev in nastopajočih ostal nepozabe-nen. Franc Wakounig Tamburaški ansambel Fermata z Dunaja Z loškimi tamburaši je nastopil tudi kvintet Smrtnik s pevko Danico Thaler-Uršic Vodja loških tamburašev Erika Wrolich predaja cvetje mezzosopranistki Bernardi Fink-Inzko animivo je, kako ponekod in L.m določenem času stoletni običaji poniknejo v pozabo, preden jih posamezniki ali skupine spet obudijo k življenju. In tedaj se vsi sprašujejo, kako le je bilo mogoče, da »so, smo, na to šego pozabili«. Enako se je zgodilo tudi z radiško baklado. Dolgo po drugi svetovni vojni je po vaseh na Radišah bila šega, da so za veliko noč nosili bakle, s katerimi so potem zanetili skupni kres. V vsaki vasi je na krstnico (veliko soboto) zvečer, po velikonočni vigiliji, gorel kres. Bakle in motorizacija Potem pa, tako rekoč z motorizacijo, je ta šega zamrla. In ne bi je bilo več, če se ne bi pri SPD »Radiše«, ki mu je tedaj predsedoval Tomaž Ogris, odločili, da baklado spet oživijo. Sušic, ki so potrebne za izdelavo večmetrskih bakel, je po ŽIV VELIKONOČNI OBIČAJ NA RADIŠAH Z baklami zanetili mogočen kres nad vasjo gozdovih bilo dovolj. Z lesom torej ni bilo težav. Tudi navdušenja, predvsem med mladini ni manjkalo, in tako so po večletnem premoru spet nosili bakle na Radišah. Prireditelj je bilo in je vse do danes SPD »Radiše«. Za baklado je v društvu pristojen Šimi Ogris, ki s prav profesionalnim menedžmentom skrbi, da od priprav preko izdelave bakel do postavitve kresa vse poteka kot po »žnurci«. Najprej so bakle nosili izmenično po vaseh, kmalu pa se je izkazalo, da bi baklada takoj po vigiliji in blizu cerkve bila najbolj smiselna. Njiva in rob kmeta Rogavnika na jugu in daleč izven vasi sta se kot nalašč prav ponujala za ta običaj, poleg tega pa je z baklami treba obhoditi travnike in njive, da jih je župnik Pep Marketz bla-bo čim boljša letina in žetev. goslovil. V dolgi povorki so goreče bakle nesli na njivo, kjer Hruška in kres je £e staj večmetrski kres. Tudi Letos, po slovesni velikonočni kres so člani društva postavili v vigiliji, je Boris Povše porazde- prostem času. Letos so zanj lil bakle. Preden so jih zanetili, uporabili staro hruško, ki se je posušila. »Nam je zelo prav prišla, lastnik je pa tudi vesel, da je pospravljena,« je dejal Simi Ogris. Vsak baklač je svoj goreč tovor prislonil h kresu, ki se je počasi vnemal in kaj hitro so ognjeni zublji metre visoko Tudi zlaganje lesa je umetnost zase sikali v jasno vigredno noč. Moški zbor, ki je skupno s cerkvenim zborom zelo lepo oblikoval liturgijo v cerkvi, je vstalemu Kristusu v čast tudi pri kresu zapel alelujo in nekaj velikonočnih pesmi, potem pa še druge pesmi. Le križ na vrhu kresa se je dolgo otepal ognja. »Očitno je bil les posekan ob pravem času, ko zelo slabo gori,« so Radišani strokovno ugibali. Dolgo, dolgo so »vahtali« pri kresu in si s petjem ter pripovedovanjem krajšali čas. Bilo je prijetno. Drugo leto pa bo Šimi Ogris spet pravočasno zbral fante in moške z vasi, z njimi šel v gozd, kjer bojo podrli odvečne sušice. Iz njih bojo naredili bakle, ki bojo na veliko soboto zvečer zagorele v pozdrav Vstalemu. In spet se bojo zbrali vaščani in njihovi prijatelji ter goreče bakle nesli tja na njivo na jugu vasi, kjer bo stal mogočen kres. Franc Wakounig (S 5. april 2002 ©iWESTHÄ SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE PETEK, 5. 4.__________________ CELOVEC, v kavarni Sever - Kat. izobraženci, prosveta in mladina 18.00 Pogovor »Razumnost, prva med vrlinami«; vodi Vinko Ošlak PLIBERK, v kulturnem domu -Strojni krožek 19.30 Občni zbor in predavanje »Kmetijstvo Slovenije pred vstopom v EU« (dr. Marija Markeš) ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Odprtje razstave del Blaža Zupančiča »Abeceda«. Razstava odprta do 4. 5. 2002 DOBLRA VAS, kulturni dom -SPD Srce 20.00 Koncert Adija Smolarja. Ob 19. uri predskupina Jazziks SOBOTA, 6. 4._________________ ŠENTRPIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 20.00 Gledališka predstava »Tuja hiša«. Gostuje igralska skupina SPD Radiše NEDELJA, 7. 4.________________ RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 10.30 Gledališka predstava »Dohodnina«. Gostuje igralska skupina KD Brezje ŽELEZNA KAPLA, na pokopališču - ZKP 11.00 Spominska svečanost Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega upora« Polaganje vencev, recitali ter nastop MePZ SPD Zaija ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 11.00 Lutkovna igrica »Mizica, pogrni se« PLIBERK, kulturni dom 15.30 Gledališka predstava »Maijetka, str. 89«. PONEDELJEK, 8. 4._____________ TINJE, v domu 19.30 Predavanje in diskusija »Ustavno pravo in zaščita«. Predavatelj dddr. Ludwig Adamovich, predsednik ustavnega sodišča TOREK, 9. 4.__________________ CELVOEC, v Musilovem arhivu 19.30 Predstavitev knjige »Geschichte der slowenischen Literatur« z avtorico dr. Marijo Mitrovič TINJE, v domu 19.30 Predavanje »Bioaktivne substance - zdravstvene snovi v naših živilih»; predava mag. dr. Helmut Zwander SREDA, 10. 4._________________ ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Predavanje »Aggresivität bei Kindern«. Predava: dr. Isabella Sankl ČETRTEK, 11. 4._______________ CELOVEC, v Musilovi hiši -Memorial Kamten/Koroška Občni zbor in predavanje K. Stuhlpfarrerja PETEK, 12. 4._________________ CELOVEC, Mestna galerija 17.00 Slovensko vodstvo ob razstavi »Das Geschenk - darilo, ponudba in gostoljubje«. Vodi J. Ziklunig BOŽJI GROB, ljudska šola - SPD Edinost, LŠ Božji grob 20.00 Diapredavanje o lesorezih Karla Micheua pod geslom »Vse za srce« SOBOTA, 13. 4.________________ CELOVEC, Künstlerhaus 20.00 Haider odstopa. Hubsi Kramar Live. SELE-BOROVNICA, gostilna Terki - Alpski klub Obir 20.00 Madnarodno srečanje ansamblov. Sodelujejo: ans. Francija Zemeta, ans. Bohpomagaj, St. Margarethe-ner Trio, ans. Frajeiji, Die lustige Landpartie, Rečiški kvartet, Mürztal-Piraten, ans. Tremerski Dukat ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 20.00 Klasični koncert, Nastopata: Janez Gregorič (kitara) in Gilbert Sabitzer (saksofon) NEDELJA, 14. 4._______________ 13.00 Spominska maša, stolnica v Celovcu 14.30 Spominska slovesnost s simfoniki RTV Slovenija v Domu glasbe v Celovcu PONEDELJEK, 15. 4.____________ ŠENTJANŽ, k & k 9.30 Literarna delavnica SREDA, 17. 4. VETRINJ, samostan, dvorana fresk - KKZ, Glas. šola Celovec 19.30 Koncert. Nastopajo: Nina Popotnik (violina), Monika Thurner (klavir) in orkester Glas. šole ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Abonma. Gledališka predstava »Marjetka, str. 89« ČETRTEK, 18. 4.________________ ŠMIHEL, ljudska šola.-. Mohorjeva založba, LŠ Šmihel 9,00 Niko Küpper obišče šolarje PRAZNUJEJO! Lojze Popotnik z Žihpolj - 50. rojstni dan; Berta Piskernik iz Lobnika - rojstni dan; Marica Hafner iz Srej - rojstni dan; Minka Ogris iz Svaten - rojstni dan; Hanzi (Jasser iz Kajzaz - 65. rojstni dan; (Jiti Pogačnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Mici Kruschitz na Klopcah - 82. rojstni dan; Nada Ro-schitz iz Vogrč - 50. rojstni dan; Nani Kovenčič s Tešinje - rojstni dan; Franči Preschern iz Železne Kaple -60. rojstni dan; Lenči Wieser na Baj-dišah - 70. rojstni dan; Frančiška Mičej iz Šentvida - rojstni dan; Ljud- mila Sturm iz Dobrle vasi - rojstni dan; Marica Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Angela Hobel iz Pogrč - rojstni dan; Ani Logar iz Prible vasi - rojstni dan; Katarina Opertschan s Plaznice -rojstni dan; Katarina Tautscher iz Velike vasi pri Šentjakobu - rojstni dan; Marica Stefan s Komlja - dvojni praznik; Konrad Pasterk iz Železne Kaple - rojstni dan; Franc Kuežnik z Doba -rojstni dan; mag. Karl Hren iz Gorič -rojstni dan; Jurij Mak s Kota v Selah -rojstni dan; mag. Jože Blajs iz Celovca - rojstni dan; dipl. inž.. Hanzi Miki z Ločila pri Podkloštru - rojstni dan; Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! SOBOTA, 20. 4._______________ ZM0TIČE, gostilna Pranger -SDP Dobrač 19.30 Koncert. Nastopajo: Oktet Suha, Tamburaški ansambel Tamika in dvoj. otroški zbor Didldumdaj NEDELJA, 21. 4.______________ RADIŠE, kulturni dom - KKZ, SPD Radiše 14.30 Srečanje mladinskih zborov K0TMARA VAS, ljudska šola -SPD Gorjanci 14.30 Vigredni koncert PONEDELJEK, 22. 4.___________ VELIKOVEC, Neue Burg - Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, KKZ, SPZ, Mestna občina Velikovec 18.00 Kulturni teden koroških Slovencev. Slavnostna otovoritev deželnega glavarja dr. Haiderja. Glasbeni okvir: »Vokalensemble« Velikovec, Vokalna skupina »Lipa«, Glasbena šola Velikovec, Slovenska glasbena šola TOREK, 23. 4.________________ VELIKOVEC, okrajno glavarstvo - Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, KKZ, SPZ, Mestna občina Velikovec 18.00 Kulturni teden koroških Slovencev. Razstava »Podjunska noša«. Glasbeni okvir: Tamburaška skupina »Tamika« VELIKOVEC, galerija Magnet -Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, KKZ, SPZ, Mestna občina Velikovec 20.00 Kulturni teden koroških Slovencev. Literarno branje: Andrej Kokot & Martin Kuchling, Karpf & Polainer SREDA, 24. 4.________________ VELIKOVEC, Neue Burg, srednja dvorana - Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, KKZ, SPZ, Mestna občina Velikovec 10.00 Kulturni teden koroških Slovencev. Gledališka predstava »Vaje v slogu«. Gostuje igralska ______skupina SPD Bilka iz Bilčovsa RADIO 2 NAŠA PESEM PO 8.4.1 Pesmi ponižanih narodov sveta____________ TO 9.4.1 Iz naših vasic Šmarjeta v Rožu in okolica SR 10.4.1 Ko nas spomladi zbuja ptičje petje ČE 11.4.1 Pesmi pregnanstva, upanja, svobode PE 12.4.1 Tako prepevajo na Radišah_______________ Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at UREDNICA Sonja Wakounig ..............................(-50) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -----------------------VSI------------------------- Tarviser Straße 16. A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 4. 4.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 5. 4. | 18.10 Utrip kulture_________ SO 6. 4.1 18.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 7. 4. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 8. 4. | 18.10 Kratki stik___________ TO 9. 4. | 18.10 Otroški spored________ SR 10. 4. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 7. 4.113.30 ORF 2.25 let že donijo zvoki tamburašev pod mogočno Jepo. • Ples kot rekreacija: z marljivostjo k uspehu - Sumsi-Junior-Playback-Show je ena možnost. »Odločilna tekma za prvo mesto v koroškem košarkarskem prvenstvu: PA-SUT ALV 1 : KOŠ » SK Aich/Dob : Salzburg: V boju za tretje mesto zvezne odbojkarske lige je v drugem srečanju za Dobljane zmaga obvezna.______________ PO 8.4.13.40 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem__________________ SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Farant_______________________ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Švetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at Dnevno po programu do 6. ure Glasba -jazz/world 5.45 Na današnji dan_______ PE 5.4.118.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Zrcalo kulture: Umetnik Karl Gruber 20.00 BBC News 20.06 Proud To Be Loud 21.00 Global Loops 23.00 Rdeči Boogie/glasbeni magazin 24.00 Sound-track tedna 1.00 Zrcalo kulture (pon.) SO 6.4.118.00 Campus: e-business 18.45 Poročila 19.00 Special: Pustolovščina vzgoje - tema: jezik 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 1.00 Special (pon) NE 7.4. I 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Musič For The Masses / glasbeni magazin 21.00 Glasba 22.00 For Those About To Rock 24.00 Izven zakona (pon.) PO 8.4.118.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take The Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Volksbegehren Sozialstaat: Sinn oder Unsinn 1.00 Ta mera (pon.) TO 9.4.118.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Dušan Nečak 20.00 BBC News 20.06 Schülerradio 21.00 Noche Latina 22.00 Campus (pon.) 23.00 Vešča 0.30 Glasba 1.00 V pogovoru (pon.) SR 10.4.118.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Literarna kavarna: Pesnika Maja Vidmar in Uroš Zupan 20.00 BBC News 20.06 Voz Latina 21.00 Ruff Radio / Hip Hop 22.30 Mad Force / Hip Hop 24.00 Glasba 01.00 Literarna kavarna (pon.) ČE 11.4. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Po Koroškem: Predstavitev platforme Bedrohte Schulen 20.00 BBC News 20.06 Yesterday & Today 21.00 Freak Show 22.00 Izven zakona 23.00 Leidest Du? 24.00 Glasba - jazz/world 1.00 Po Koroškem (pon.)____________________ SLOVENSKI VESTNIK Mim 5. april 2002 U PLANINSTVO Pristovski Storžič (Kärntner Storschitz) Tokrat bom predstavil Pristo-I vski Storžič, ki ga Kapelčani imenujemo kar Storžič. Je pa nižji bratec Kranjskega Storžiča na Slovenskem. Stoji se- smeri do močnega ovinka. Tam zapustimo cesto in sledimo strmi poti tik ob državni meji. V nekaj minutah smo pred najtežjim delom naše poti. Ker je Vrh Pristovskega Storžiča verno od Jezerskega vrha, tik ob slovensko-avstrijski meji. Zelo markantna je navpična vzhodna stena. Zaradi lahkega in hitrega dostopa je kar dobro obiskovana gora. Najhitrejši in običajni pristop je z Jezerskega vrha. Manj obiskani pa sta poti iz Kort in Bele. Na Storžič se lahko napotimo skoraj čez celo leto, tudi pozimi, če ni preveč zapadlega snega, že nekaj let zapored hodijo planinci na dan silvestra na Storžič. Ob avstrijski mejni postaji na Jezerskem vrhu se začenja markirana pot, ki prvih petnajst minut vodi po gozdni cesti. Ko pridemo do dveh lovskih koč, se markirani poti cepita. Na desno pelje daljša, a lažja markirana pot preko Pastirkovega sedla na Storžič. Mi pa sledimo levi, Krainerjevi poti skozi strm smrekov gozd, dokler spet ne stopimo na gozdno cesto. Nekaj časa sledimo tej cesti v zahodni ta del deloma prepaden in izpostavljen, je dobro zavarovan z jeklenimi vrvmi. Premagljiv pa je za vse, ki niso vrtoglavi. zaradi močne erozije delno zavarovan z jeklenimi vrvmi. Ko stopimo na vrh 1759 m visokega Pristovskega Storžiča, zagledamo velik, železen križ z napisom »Kärnten-frei und ungeteilt«. Naš enourni podvig je poplačan z veličastnim razgledom na sosednje vrhove Kamniških Alp in Karavank. Ob lepem vremenu lahko tudi vidimo Visoke Ture in Julijske Alpe. Za sestop je priporočljiva daljša pot preko Pastirkovega sedla na Jezerski vrh. Z vrha Storžiča se markirana pot strmo spušča do planine Kep, kjer se na levo odcepi pot v Korte. Mi pa zavijemo na desno proti Pa-stirkovem sedlu. Na Pastirko-vem sedlu spet zavijemo na desno, na levo pa vodi markirana pot v dolino Belo. Čez poldrugo uro hoje pridemo spet do nam že znanih dveh lovskih koč, kjer se je začel naš vzpon na Storžič. Jezersko z Ravensko Kočno Od lovskih koč do tukaj smo rabili približno trideset minut. Do vrha imamo samo še petnajst minut hoje po strmem poraslem južnem grebenu, ki je Za celo nezahtevno krožno pot, ki je tudi priporočljiva za družinske izlete, bomo potrebovali dve do tri ure. mami ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Za popravo škode žrtvam nacističnega preganjanja je bil v Avstriji ustanovljen tako imenovani Splošni odškodninski sklad za žrtve nacizma (Allgemeiner Entschädigungsfonds für Opfer des Nationalsozialismus). Ta sklad razpošilja zdaj prizadetim osebam tiskovine za prijavo škode, ki jim je bila povzročena s strani nacizma. Tiskovine so zelo obsežne in izpolnjevanje precej zahtevno. Zato bosta na povabilo naših dveh organizacij pristojni referentki sklada obiskali Koroško ter posredovali po- jasnila in nasvete za pravilno vlaganje prošenj oziroma prijav. Pogovor v tej zadevi bo v sredo, 17. aprila, ob 9. uri v Kulturnem domu »Danica« v Šentprimožu v Podjuni. Čas za vlaganje prijav je še do meseca maja 2003. Potrebno pomoč pri izpolnjevanju tiskovin bodo prizadeti lahko dobili pri g. mag. Rudiju Vouku v odvetniški pisarni Grilc & partner v Celovcu, Karfreitstraße 14/III ali pa v pisarni naših dveh organizacij v Celovcu, Tarviser-straße 16/ (ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure). Vabilo na tradicionalno majniško potovanje v spomin Janeza Weissa v Normandijo/Francija / od 21. maja do 29. maja 2002 Zanimivo potovanje z mnogimi doživetji! Natančen program in informacije dobite pri Milki Kokot, tel. 0463 / 51 43 00-40. OTROŠKI VRTEC / MEHRSPRACHIGER KINDERGARTEN / SCUOLA MATERNA A-9581 Ledenitzen/Ledince, Aichwaldseestraße 4/1, Tel/Fax: 04254 / 25 28, E-mail: office@ringaraja.at razpisuje za dobo porodniškega dopusta (karenčno zastopstvo) celodnevno delovno mesto vzgojiteljice Nastop službe je 1.8.2002. Plača po zakonu o občinskih uslužbencih Pogoji za zaposlitev: zaključena izobrazba za otroško vzgojiteljico/ vzgojitelja; obvezno znanje obeh deželnih jezikov; delovne izkušnje zaželene; pripravljenost za nadaljnje izobraževanje in za timsko delo Prošnji je treba priložiti: življenjepis; potek dosedanjega izobraževanja; dokazila o dosedanjih delovnih izkušnjah Zainteresirana/i naj prošnjo za zaposlitev pošlje do najkasneje 30. aprila 2002 na naslov: Otroški vrtec »Ringa raja«, Aichwaldseestr. 4/1,9581 Ledenitzen/Ledince NOVO PRI MOHORJEVI: Gobarski priročnik »Veselo po gobe« Veselo po gobe« je naslov "knjige, ki je te dni izšla pri celovški Mohorjevi, napisal pa jo je znani slovenski gobar in mikolog Anton Poler iz Prekmurja. Pričujoča knjiga je zbirka številnih strokovnih del, ki jih je v teku let avtor napisal. Leta 1986 je pri založbi Obzorja v Mariboru izdal priročnik Obvarujmo se strupenih gob«, leta 1990 je pri isti založbi izšla njegova knjiga »Gremo po gobe«, leta 1991 pa v Sarajevu »Sakupljamo jestive gobe«. Lani je pri kmečkem glasu izšla knjiga »Nabirajmo užitne gobe«. Skupno z A. Bohom in D. Vrščajem je Anton Poler leta 1997 pri Zvezi gobarskih društev Slovenije izdal strokovni priročnik »Seznam gliv Slovenije«. Za vse, ki morejo sprejeti signal RTV Slovenija in jih zanimajo gobe, pa še ta zanimiva vest: 26. maja se bo na glavnem večernem televizijskem sporedu pričela štiridelna oddaja o gobah, ki jo je pripravil Anton Poler. To knjigo je zasnoval zelo pedagoško. Na levi strani so užitne gobe, na desni pa neužitne, strupene ali pa zavarovane. Vsaka goba je navedena s slovenskim in tudi s strokovnim latinskim imenom. Latinska nomenklatura omogoča strokovno in enostavno primerjanje z drugojezičnimi gobarskimi priročniki. Slike gob so zelo jasne in razpoznavne. Za vse ljubitelje gob je avtor knjige odkril eno od gobarskih tajnosti: gob se nikdar ne smemo do sitega najesti. Gobe naj bojo le priboljšek, in to v vseh mogočih inačicah in oblikah. Izrazil pa je veliko prošnjo: nabiralci naj z gobami ravnajo skrbno, ker so Posebno doživetje za gobarje, če naletiš na take gobe dragocena naravna dediščina. Kajti gobe, in to vse, ne glede na užitnost ali strupenost, so važen sestavni del ekološkega sistema in obenem pomemben pokazatelj čistoče oz. onesnaženosti nekega področja. Knjigo »Veselo po gobe« lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah. Knjiga je priročnik, ki bo navdušenega, ukaželjnega in skrbnega gobarja spremljal vsepovsod na gobarskih poteh. Franc Wakounig RAVNE NA KOROŠKEM Letno borčevsko srečanje Aledavnega letnega srečanja IM občinskega odbora ZZB NOB, ki s krajevnima odboroma Kotlje in Lese pomlajen šteje tri-stoštirideset udeležencev NOB in pridruženih članov, se je udeležila kar polovica. Predsednica Vera Horjak je med drugim povedala, da se tudi vodstvo ZZB zavzema za sprejem izjave na vseh državnih nivojih tako za obsodbo sodelovanja z okupatorji med drugo svetovno vojno kot tudi protipravna dejanja po njej, ter za ureditev grobišč vsem žrtvam in ureditve potrebnih dejanj, ki bodo omogočila sožitje državljanom. Opozorila je na težko materialno stanje nekaterih članov, ki ne zmorejo več pokrivanja določenih stroškov življenja kot je npr. kurjava. Seznanila je z možnostjo pridobitve stanovanj iz sklada, ki z njimi razpolaga Območni odbor ZZB Mežiške doline, če se katero sprosti. Še naprej bo organizacija bdela nad članstvom, prirejala izlete (letos po zamejski Koroški!), proslave, skrbela za urejenost spominskih obeležij, sodelovala z veteranskimi društvi in negovala stike s kolegi na avstrijskem Koroškem. Predstavnik Zveze koroških partizanov iz Pliberka Lipej Kolenik je dejal, da so veseli stikov z matično Slovenijo in tamkajšnje podpore, posebej še v obdobju pritiskov nekaterih predstavnikov večinskega naroda. Tudi zato ne dovolimo pozabe NOB ter nacizma, in bodimo povezani ter budni, je med drugim dejal Lipej Kolenik. Županja Ivana Klančnik je delavnost borčevske organizacije postavila za vzgled in izrazila željo, da še naprej pomlajena nastopa v javnosti z ideali družbenega razvoja iz NOB. Predsednik Območnega odbora ZB Mežiške doline Boris Florjančič je potrdil, da se proces pomlajevanja odvija. Seznanil je tudi z akcijo izpolnjevanja pisnih vlog za odškodnine žrtvam vojnega nasilja, ki terja veliko dela, predvidevajo pa, da bo končano marca meseca. Udeležencem zbora so učenci OŠ Prežihovega Voranca pripravili kulturni program, srečanje pa so sklenili z nedeljskim kosilom in druženjem. S. Š. KOLESARJENJE - SENZACIONALNA ZMAGA WROLICHA V KÖLNU »Bil sem zelo srečen« t lelikonočnega ponedeljka bo tako hitro pozabil. Na tradi-V 27-letni kolesarski profesio- cionalnem tekmovanju okrog nalec Peter Wrolich iz Loč ne renske metropole Köln je zabe- Peter Wrolich je bil telesno in taktično odlično pripravljen foio: stukeij ležil prvo sezonsko zamgo za tim Gerolsteiner. Na več kot 200 kilometrov dolgi progi je v sprintu premagal nemško glavnino, ki sta jo vodila K. Hun-dertmarck in Ch. Werner. Ob prazničnem in krasnem vremenu se je kar ob začetku izoblikovalo močno polje, ki je štelo okrog 25 kolesarjev, med njimi kolesarska zvezdnika Jan Ullrich in Erik Zabel. Po stotih kilometrih sta nemška top tima Telekom in Gerolsteiner prevzela vodstvo in se polagoma oddaljila od ostalega polja. 50 kilometrov pred ciljem je vodila skupina Telekom, ki se je že počutila v vlogi zmagovalca. Odličnemu Petru Wrolichu je uspelo dohiteti nemškega sprin-terja Hundertmarcka, katerega v ciljnem sprintu potem še prehitel in kot prvi prevozil ciljno črto. Za njegovo zmago so bile odločilne večje telesne rezerve in pa seveda perfektna tekmovalna taktika. Zmaga v Kölnu je bila za »Paca« Wrolicha gotovo eno najlepših velikonočnih daril. »Bilo je fantastično ...,« je dejal po nepričakovanem triumfu. M. Š. N0G0MET-K0R0ŠKA LIGA SAK utrjuje vodstvo Tudi drugi vigredni nastop v I prvenstvenem tekmovanju je SAK kronal z zasluženo zmago s 3 : 0 (2 : 0) proti enajsterici iz Magdalena. Kot v Trgu so atletiki igrali zelo ofenziven in lep nogomet in se predstavili domači publiki v vlogi favorita. S serijo zadetkov je nadajeval M. Zimmerling, ki je k zmagi prispeval kar dva gola. Za vodstvo domačinov pa je v 30. minuti poskrbel Ch. Kraiger. Žal se je poškodoval Igor Ogris, ki bo izpa- NIŽJI KOROŠKI RAZREDI V podligi vzhod je Bilčovs na tujem zasluženo premagal zadnjeuvrščeno Rudo z 2 :1 in je s 24 točkami na odličnem sedmem mestu lestvice. V 1. razredu D je Šmihel slavil visoko zmago proti Žitari vasi (4 : 0). Labot je premagal Rikarjo vas tesno z 1 :0, Železna Kapla pa je igrala neodločeno proti Eitwegu 1:1. Globasnica je v gosteh proti Tinjam odnesla pomembne tri točke (1:0). Na lestvici vodi Šmihel z 10 točkami prednostjo (41) pred St. Leonhardom (31). V 2. razredu E je DSG Sele na tujem proti Važenberku dalo skoraj ducat golov 10:1, Žvabečani so premagali Reichenfels s 4 :0, Dobrla vas je igrala neodločeno proti Frantschachu 1:1, Djekše so podlegle Sentpetru z 1 : 2, Pliberk II - Galicija 0 : 0. Na lestvici vodi Sinča vas (37), Žvabek je četrti (33), Selani so šesti (27). V juniorski ligi je SAK na tujem podlegel moštvu ASK tesno z 0:1. Spittal je visoko premagal WAC s 6 : 0, Bad Bleiberg je zmagal proti Šentvidu s 3 :0. Na lestvici suvereno vodi Bad Bleiberg (38), SAK pa je četrti (19). del za nekaj tednov. V tekmi proti Mariji na Zilji pa bo spet na voljo Stanko Tot. Z zmago si je SAK utrdil vodstvo in je sedaj pet točk (35) pred drugouvrščeno ekipo iz Šentandraža (30), ki je remizirala s Šmihelom v Labotski dolini 0:0. M. Š. Ostali rezultati: ATUS Borovlje-NuKdorf 1:1, Welzenegg-Marija na Zilji 2 :2, Landskron-Trg 1 :2, len-drof-Breže 0:1, Treibach- Wietercdorf 1 :2 i i i tIiii!(i*l i •|t <■ ■ l l > > t i ft aii< ii i ■ i mmamm % ---- , m C \. Kdo bo še zaustavil SAK? Napadalec W. Wachernig (temna majica) je zmagal v dvoboju Foto siuwj LJUBLJANA Planica bo dobila nov center KI a skupščini Olimpijskega IM komiteja Slovenije (OKS) v hotelu »Union« v Ljubljani so delegati pozitivno ocenili poslovanje slovenske krovne športne organizacije, ki je v letu 2001 prigospodarila 45,5 milijona tolarjev. Na skupščini je bil izpostavljen skokovit razvoj športnih dosežkov v raznih panogah, kjer so slovenski športniki v samem svetovnem vrhu. Zborovanja sta se tudi udeležila predstavnika ZSŠDI / SŠZ Jure Kufersin in Ivan Lukan, ki sta kooptirana člana OKS. Predsednik OKS Janez Kocijančič je v zvezi z uspehi omenil svetovno rekorderko v lahki atletiki Jolando Čeplak, plavalca Petra Mankoča, uspešen nastop skakalcev na ZOI v Salt Lake Cityju itd. OKS je tudi podelil najvišja častni priznanji za življenjsko delo telovadcu Miru Cerarju in smučarju Bojanu Križaju. Jure Košir pa je prejel nagrado za fair play. Delegati skupščine so predstavili idejno zasnovo obnove športnega centra v Planici, ki se nahaja sedaj v zelo slabem stanju; postal pa naj bi prvi olimpijski center v Sloveniji. Za obnovo in izgradnjo tega centra, ki bo potekalo v več fazah, je predvidenih 661 milijonov tolarjev. V članstvo OKS je bila sprejeta tudi Planinska zveza Slovenije (PZS), ki je ena najmočnejših zvez v R Sloveniji. I. L. Tomaž Pisnik in Wolfgang Schmerlaib ODBOJKA V soboto bo poslovilna tekma ^Odbojkarsko prvenstvo v prvi zvezni ligi se nagiba h koncu. V povratni tekmi play offa gostijo Dobljani enakovredno moštvo Salzburg, ki je v prvi tekmi tesno premagalo ekipo izpod Pece. Tekma v soboto bo hkrati tudi slovo od kapetana in odličnega igralca in športnika Petra Goge, ki je igral kar dve sezoni za Dobljane in katerega so soigralci v ekipi zelo spoštovali. Priljubljen pa je bil tudi pri publiki kot optimističen in nasmejan človek. Klubski menedžer in libero Martin Micheu: »V srečanju proti Salzburgu je vse odprto, obe moštvi sta enakovredni. Slovo od kapetana Petra Goge nas zelo žalosti.« Po verjetno zadnji tekmi na domačih tleh pa bodo gledalci izbrali tudi najboljšega igralca leta. Na sporedu je tudi še žrebanje lepih zadetkov. M. Š. HOTEL TRIGON Napet večer trdih pesti K lovoustanovljeni boksarski IM klub E&S je zelo dejaven in je navezal med drugim tudi stike s sosednjimi boksarskimi klubi. Minuli mesec so bili gostje v Celovcu boksarji iz Ljubljane, tokrat pa se bodo predstavili atleti iz madžarskega mesta Györ blizu avstrijske meje. Na sporedu bo 11 dvobojev v različnih kategorijah. Večer bodo oblikovali tudi mladi boksarji vseh petih koroških klubov. Višek večera bo spet nastop talentiranega Dejana Miličeviča, ki sodi med velika upanja v boksarskem športu na Koroškem. Žal zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti novopečeni avstrijski mladinski prvak Renato Miličevič. V ringu tokrat tudi ne bo Franca Wie-serja (iz družinskih razlogov). Organizatorji so tudi pripravili kratek show program. Petek, 5. 4., ob 20. uri! ŠPORTNI TERMINI 5. april: boksanje, hotel Trigon, ob 20. uri 6. april: Dob-Salzburg, KD Pliberk, ob 19. uri 7. april: Marija na Zilji— SAK, ob 10.30 10. april: KOŠ juniorji-SPF, MD, ob 17.15 ŠAHOVSKI OREH Št. 193 Silvo Kovač Beljavski - Pavasovič (Ljubljana 2002) Zmagovalec mednarodnega turnirja ob 90-letnici ljubljanskega šahovskega kluba, ukrajinski velemojster s slovenskim potnim listom Aleksander Beljavski je z učinkovito in inovativno igro premagoval svoje nasprotnike. Med njimi je bil tudi tretjeuvrščeni slovenski velemojster D. Pavasovič. V materialno izenačenem položaju je Beljavski kot beli abcdefgh presenetil nasprotnika in v časovni stiski po kratki kombinaciji prisilil mladega velemojstra k predaji. Kako poteka pot do zmage belega? Rešitev štev. 192 S fantastično potezo na temo odvlečenja l.Le8+!! beli odloči partijo! l...Ke8: Na l...De8: bi sledilo 2.Dh7:+. Sedaj pa sledijo tako imenovane »škarje« 2.f7+ Df7: 3.Sd6+U Prekrasen zaključek kombinacije, začete s potezo l.Le8+U Črni ne more umakniti kralja tako, da njegova dama ne bi padla s šahom, zato mora s trdnjavo, ki napada belo damo, pobrati predrznega skakača. V partiji je še sledilo: 3...Td6: 4.T17:+ Kf7: 5.Dh7:+ Ke8 6.Dc7 Td4 7.Db8: Kd7 8,h3 in Van Wely je predal partijo.