140
Trst, v ponedeljek 20. meja 1912
Tećaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
■niTi «b nedeljah in prbzafclh eb 5 , pensdsljfcto eb 9. zjatraj. Focnmlćne *te». se prodajajo po 3 nv6. (6 atofc.) v mnogik lo.cakarnak v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petm, Postojni, Sežani, Nabrefcini. St. Luciji, Tolminu. Ajdov-5&bi, Dornberpu itd. Zastarele Itev. po 5 nv6.. (10 stol) 34LASI 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 aL »mb. e*mrtuice, rahrale, poslanice, oglasi denarnih zarodov p« «t. mm Zu oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, Tsaka aasudjna vrsta K !i. Mali oglasi po 4 stol. beseda, naj-E^suaj pa 40 Htot. Oglas« »prejema Inseratni oddelek npravo .Edinosti"4. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". FtailJIvo In tolljivo v Trstu.
Glasilo politi&nega društva t)Edln
NAROČNINA ZNAŠA
m edo Mo 24 pol leta i] H 3 moteč« dR; u
roćbe bm dopoelaae earočnine. se o prava ne o-tir*. VtNtaiu U ■•A*tJ»fc» li«anj* „KDIMOdTI" itaa« <
Ml«	Krn MO, k* pol I »t* Kron 119
Tgl topim naj pošiljajo aa arodn^tvo list* Nelru^ vana pisma ss ea »prejemaj« la rekoptal •« bi vrefcafre Saročaino ogias« in reklamacije je pošiljati na aprav-> l»vt/
UREDNIŠTVO: sflca 6lerfi« 6alattl 2« (*ared* twajal«Jj ta odgovorni uradnik ŠT £KA N GOHI5A	t
knMOreg Usta .Edinost,". - Natwaiia rj>xk*.ma epiaana aadntg* z omejenim poroštvom t Tm,. «.• -■.
Giorgio Galatti it« o 20. Postno-*rairilnttiM n{un Stev. 841-652. TFLFFOM d O-J?
fijmiim
BRZOJflUNE UE5TI.
Mi-ister Heinold pri ce arju.
DUNAJ I9. (Izv.) V zastopstvu ministrskega, predsednika grofa Suirgkha je bil danes notranji minister baron H i-nold sprejet pri cesarju v avdijenci. Minister Heinold je poročal cesarju o poli tični situaciji Češke straafee o politiki dunajskih Čehov.
PRAGA 19. (Izv.) Zastopniki čeških narodnih socijalcev, čeških naprednjakov in čeških socijalnih demokratov v parlamentu so imeli strogo zaupno zborovanje, na katerem so sklenili započeti glede -češkega šolstva na Dunaju energično akcijo, ker so prišli do spoznanja, da je oficijelna politika dunajskih Cehov povsem ponesrečena iz brezuspešna.
Brezupen pol žaj na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 19. (Izv.) Politična situvacija na Ogrskem se je skrajno poostrila. Nobenega dvoma ni več, da prevzame predsedniško mesto v zbornici grof Štefan TUza mesto dosedanjega predsednika Navaya, ki je podal, kakor smo že včeraj poročali, svojo demisijo, ker noče slediti Lukacsevim načrtom nasilne politike. Politični krogi na Ogrsakem pričakujejo z napetostjo dogodkov prihodnjega tedna, upajo, da Tisza prevzame predsedniško mesto prihodnjo sredo, kar pa je odvisno od nastopa podpredsednika Beo-thjja.
Za jutri je dal- Lukacs telegrafičnim potom poklicati v Budimpešto vse člane vladne delovne stranke. V tej stranki vlada sedaj posebno bojevito razpoloženje in vodilni krogi poudarjajo, da prične vladna stranka v zbornici* oster boj proti Justhovi obstrukciji. Govore celo, da bo Lukacs dal suspendirati zbornični poslovnik, da bi dobil na ta način primerno ostro orožje proti obstrukciji v roke.
Tudi Kossuthovci kažejo veliko in intenzivno zanimanje za obstrukcijo in poudarjajo, da se pridružijo Justhu in da bodo podpirali njegovo obstrukcijo.
Ta teden mora pasti odločitev na Ogrskem. Ali stre Lukacs z nasilno po litiko obstrukcijo in bo tako on triumfiral, ali pa obdrži obstrukcija |svoje dosedanje stališče.
Kari Burg postane zepet nadvojvoda?
DUNAJ 19. (Izv.) „O »terreichi sche Volkszeitung" poroča, da dobi bivši avstrijski nadvojvoda Kari Ferdinand, sedaj Kari Burg, ki je poročen s hčerko dvornega svet. Czubra, po posredovanju prestolonaslednika Fran Ferdinanda in nad-▼ojvodinje Marije Valerije v kratkem svoj nadvojvodski naslov nazaj. Njegova žena bo povišana v grofovski stan. Kari Burg
se sedaj nahaja v inozemstvu in se kmalu povrne na avsttijska tla.
Vstaja v Albaniji.
CARIGRAD 19. (Izv.) Listi poročajo, da se položaj v Albaniji bistveno ni iz-premenil. Listi poživljajo vlado, naj t kratkem ukrene vse potrebno, da se vstaja ne razširi.
CARIGRAD 19, (Izv.) Vlada je odposlala v Peći sedem bataljonov vojaštva, v Djakovo pa pet. — Mustašerif v Skop-lju je nad obema mestoma proglasil obsedno stanje.
CARIGRAD 19. (Izv.) Trije regimenti, i lovski bataljon in i oddelek strojnih pušk carigrajske divizije so bili odposlani po železnici v vstaško ozemlje. Nekateri trdijo, da v mesto Verišovic, drugi pa, da v vilajet prištinski.
SOLUN 19. (Izv.) Iz Skoplja, Dja-kova in PeCi prihajajoče vesti slikajo položaj v severni Albani i za jako kritičen. , Okrog Đjakova in Peči stoji nad 8000 vstašev pod orožjem. V Pečiju je prvi strel v mestu počil na Jurjev dan v znak i splošne vstaje. V 3kadrskem okraju je prebivalstvo povsem mirno.
Spopad ned b Igarskiml hi turškim* obmejnimi s ratomi.
SOFIJA 19. (Izv.) Pri obmejnem postajališču Kuratepe je prišlo do krvavih spopadov med turškimi ia bolgarskimi obmejnimi vojaki. Turkom so pomagali tudi turški kmetje iz bližnjih vasi. Na turški strani je bil 1 vojak mrtev, več ranjenih. Bolgarskim se ni pripetilo ničesar žalega.
1200 hI piva *e Je razlile.
PRAGA 19. (Izv.) V Zbraslavi, nek danji prestolnici čeških kraljev, pri Pragi je v tamošnji pivovarni počil kotel za varenje piva. 1200 hI piva se je nato razlilo po ulicah. Pivo je kar teklo v potokih. (Ljudstvo pa je vrelo skupaj gledat čuden potok.
Vlomilci v ženevski avstro-ogrski kouzulat prijeti.
ŽENEVA 19. (Izv.) Iz francoskega mesta Liona je pr šlo poročilo, da je tamošnja policija prijela dva človeka, ki sta vlomila v uradne prostore ženevskega avstro-ogrskega konzulata ter odaesla za več tisoč kron dragocenosti.
Grozna eksplozija v premogovniku.
LODON I9. (Izv) V nekem premogovniku grofije Mjnaunth se je dogodila strašanska eksplozija, šest delavcev je mrtvih, mnogo težko ranjenih. Osemnajst rudarjev pogrešajo, ostali so najbrže zasuti in jih ne bo mogoče rešiti.
Novi nemiri na Portugalskem.
BEROLIN 19. (Izv.) »Beriiner Ta-geblatt« poroča, da je prišlo ni meji Por-
P O D Lil S T E K
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de Maison Rouge).	96
Roman is časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar.
„Kaj se je zgodilo s potnim listom?"
„Imam ga še vedno; danes je vreden milijon; vreden je še več, nego toliko, kajti pomenja življenje, srečo."
„Oh, moj Bog, moj Bog, hvala ti i" je vzkliknila mlada žena.
„Kdaj odideva od tu, .Maurice?"
„Čez eno uro."
Mihče ne sme vedeti, da odpotujeva."
„Nihče ne izve. Pohitim k Lorinu; on ima voz brez konja, jaz konja brez voza; ko se vrnem, odpotujeva. Ti, Genevieva, ostaneš tu in pripraviš vse potrebno za od-potovanje. Ne rabivr mnogo prtljage, kajti kupila bova na Angleškem, česar potrebujeva. Scevoli naroČim, da odide. Lorin
.mu pojasni nocoj, ko bova že daleč, vzrok najinega odhoda."
„Kaj pa, če naju vjamejo na pota?"
„Ali nimava potnega lista? Napotiva k Hubertu, oskrbniku mojega posestva, £egar dohodke mi bo poštenjak še nadalje pošiljal. Hubert pripada mestni občini v Abbevillu; pospremi naju od Abbevilla do Eoulogne in naju bo stražil; v Boulogni kupiva, ali pa najameva ladjo."
„Da, da, dragi prijatelj, upam, da se nama beg posreči. Toda sreča je skoro prevelika, bojim se za vsak hip, ki leži vmes. Ah, vrni se čimprej 1"
„Predno mine pol ure, sem zopet tu."
„Kaj, če Lorina ne bo doma?"
„To nič ne de; njegov sluga me pozna, AH ne smem tudi v njegovi odsotnosti vzeti vsega pri njem, kar se mi poljublja ? On bi storil ravnotako tu pri meni."
„Dobro, dobro."
„Ti, moja Genevieva, imej vse pripravljeno in omeji se le na najpotrebnejše; najin odhod ne sme biti podoben procesiji." „Bodi brez skrbi," Mladi mož je stopil k vratom.
tugalske in Španske do krvavih spopadov med rojalisti in republikanci; 30 Portugalcev je bilo ranjenih. Ekskralj Manuel je prišel iz Berna na Portugalsko. V Bernu je Manuel imel tajne konference z rojalisti. Sedaj se ekskralj Manuel nahaja v Pontevederu.
Etna bruha.
RIM 20. (Izv.) — Etna je začela bruhati.
Velikanska železniška katastrofa ■a Francoskem.
PARIZ 19 (Izv.) Poštni vlak, ki je snoči ob polu 10 odšel iz pariškega severnega kolodvora proti Pontoise, je trčil pri markadetakem mostu s poštnim vla kom, prihajajočim iz Montsoulta. Sunek je bil velikanski. Obe lokomotivi sta se s polnim parom zarili druga v drugo. Vozovi so se popolnoma razbili in prevrnili. Med potniki je nastala po vozovih takoj pri sunku splošna zmedenost in zbeganost. Večina potnikov je obležala težko oziroma lahko ranjena in nezavestna pod razvalinami. Do sedaj so odkopali osem mrtvih in 60 težko ranjenih potnikov.
Ta velikanska katastrofa je nastala vsled napačne izmenjave tirov. Železniški promet na progi Pariz—Pontoise je za sedaj popolnoma ustavljen.
PARIZ 14. (Izv) Oficijelno poročajo, da je bil danes popoldne popolnoma razbit vlak štv. 631, ki je trčil ob drugi, nasproti prihajajoči vlak. Enajst oseb je bilo mrtvih, med njimi trije vojaki, in 39 potnikov so našli težko ranjenih.
PARIZ 19. (Izv.) Sedaj so znane nekatere podrobnosti strahovite železniške katastrofe na progi Pariz—Pontoise. Trčenje vlakov je spremljal strahovit sunek. Na več kilometrov daleč se je slišal sunek. Ponesrečencem na pomoč so prišle požarne brambe iz bližnjih okolic, pozneje tudi rešilni vlak iz Pariza. Rešilna dela so jako težavna. Med ponesrečenci je tudi mnogo otrok. Grozen in pretresljiv je bil prizor, ko so pod nekim vozom glasno klicali štirje otroci svojo mater, ki pa je bila mrtva. — Uvedena je stroga preiskava.
Novi francoski poslanik na dunajskem dvoru.
PARIZ- 19. (Izv.) Uradni list danes priobčuje imenovanje Dumaina za francoskega poslanika na dunajskem dvoru. Stavka dunaj-kih šoferjev.
Itaiijansko-turška vojna
Boji na otoku Rodosu.
CARIGRAD 19. (Izv.) V turSko vojno ministrstvo je prispela brzojavka, glasom katere je na otoku Rodo*u trajal 40 uren krvav boj med turškimi in italijanskimi četami. Turška posadka na otoku Rodosu je imela 200 mrtvih. Ostali del posadke, 1200 mož so Italijani ujeli. Dalje so Italijani ujeli tudi 30 članov mladotur-Škega odbora.
Turški vojni ministsr težko poškodovan. CARIGRAD 19. (Izv.) Vojni minister je včeraj tako nesrečno padel s konja, da se je težko poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Rusko brodovje v turških vodah. CARIGRAD 19. (Izv) Ru>ko brodovje v Črnem morju se je nepriČ4kovano pojavilo v turških vodah. V pnstanišću Sugoldacku je brodovje naložilo 1000 ton premoga. V turških vladnih krogih vlada zaradi tega splošno vznemirjenje in Tur* čija namerava zaprositi za intervencijo druge velesile.
Zopet en korak naprej.
Piše dr. Rybar. Italijanstvo mesta tržaškega je zopet enkrat v veliki nevarnosti. Slovenci se pripravljajo naskočiti še zadnjo trdnjavo, ki je ostala Lahom za njihovo glasovito „lingua del foro". V vsa sodišča je že vdrla slovenščina : le na porotnem sodišču je še zmagovito plapolala laška zastava in tudi od tam jo hočejo sedaj Slovenci strgati. Tako jadikuje že dva dni ,11 Piccolo".
In takrat ima ,11 Piccolo" prav. Vendar enkrat je možnost dana, da se tudi v Trstu za slovenske stranke sestavi porotna klop, da izgine tudi zadnja in največja krivica, ki se jo je v imenu pravice delalo skozi toliko let slovenskim strankam na Primorskem. Ali si je sploh mogoče misliti večo krivico, nego so bile porotne razprave s slovenskimi obtoženci ? Tam, kjer se je sodilo o svobodi, da o življenju, tam niso sodniki razumeli obtoženca in prič, tam ni mogel obtožcnec govoriti naravnost do svojih sodnikov, temveč se je moral zaupati tolmačem, ki so njegove besede v popolnoma napačni obliki sporočali sodnikom • porotnikom ! In zakaj to ? Zakaj so morali in po „Picco-DUNAJ 19. (Izv.) Zaradi diferenc lovi" želji bi morali še sedaj Slovenci glede plače je danes na Dunaju izbruh- trpeti to krivico ? Edino le zato, da se nila stavka šoferjev. Takoj zjutraj je stav- | obvaruje skozi in skozi lažnjivi laški zna-kalo nad 2000 šoferjev. Tekom dneva so čaj tržaškega sodišča !
se vršila pogajanja med stavkujočimi in | A sedaj ima biti temu konec! Po gospodarji. Nekateri podjetniki so privo- znanih dogodkih radi se .tave tržaške polili v zahteve šoferjev, vsled česar je zve- rotne liste je bila izžrebana službena lista, Čer stavkalo samo še 7000 šoferjev.	! v kateri je od 34 porotnikov menda več
„Maurice 1" je vzkliknila Genevieva. „Moj soprog!" Ozrl se je in videl, kako je mlada žena iz- J „Da, jaz sem," je dejal Dbcmer mirno, tegovala roke proti njemu.	! Genevieva je čutila, kako se ji je za-
„Na svidenje 1" je dejal, „na svidenje, j vrtelo v glavi; iztegnila je roki in se sklo-moja ljubezen, imej pogum! Čez pol ure se j nila nazaj. Želela si je samo, da bi se
vrnem.'
odprl prepad pod njo in jo požrl.
Genevieva je ostala sama, zaposlena s Dixmer J° ie uIovil v svoie naročle in pripravami za odpotovanje. Zbrala je že vse i° nesel na
potrebno; stolice, sofo in glasovir je pokri-
,No, kaj Vam je, dragica?" je vprašal
vala obleka, perilo in knjige, s katerimi je D«m.er »ali vPliva raoia navzočnost tako
imela napolniti kovčege.
Naenkrat je začula, kako je ključ zaškripal v vratih,
„Dobro," je rekla, „Scevola se vrača; morda ga Maurice ni srečal?"
neprijetno na Vas?"
„Umiram," je jecljala Genevieva, padla vznak in si pokrivala oči z rokama, da bi ne videla strašne prikazni.
„Dobro," je dejal Dbcmer, „ali ste me smatrali že za mrtvega, ljuba moja, in mi-
Nadaljevala je svoje delo. Hotela je1 siite morda, da stoji pred Vami moj duh ?"
zvezati s trakom neke muzikalje, toda ni ga imela pri roki; zato je zaklicala:
„Scevola!"
Iz sosednje sobe so se bližali koraki.
„Scevola!" je ponovila Genevieva, „pridite, prosim Vas."
„Tukaj sem," je dejal neki glas.
Genevieva se je naglo ozrla in grozno zakričala.
Genevieva se je ozirala z medlimi očmi naokoli. Ko je uzrla Mauricevo sliko, je zdrknila s sofe in se zgrudila na kolena, kakor da bi hotela prositi pomoči od te nezavestne, neobčutljive slike.
Uboga žena je dobro u mela, kake pretnje se skrivajo pod Dixmerjevo navidezno mirnostjo.
(Dalje.)
Btran II.
„EDINOST" št. 140
V Trstu, dne 20. maja 1912
kct polovica slovenske narodnosti. Ako bodeta torej na slovenskih razpravah postopala državni pravdnik in branitelj tako, kakor to zahteva pravično pravosodatvo, ako bodeta torej odklanjala vse porotnike, ki niso zmožni slovenščine — in to pravico imata — potem pridemo tudi do slovenskih porotnih razprav.
Predno smo prišli do te zadnje postaje v svojem boju za jezikovno ravnopravnost na tržaških sodiščih, se je hotelo mnogo bojev. Pot je bila trnjeva in dolga.
Kako je bilo stanje v jezikovnem ozi-ru na primorskih sodiščih, in sicer tudi v čisto slovenskih okrajih na Goriškem še pred približno 25 leti, to nam pripoveduje z vso odkritosrčnostjo ukaz pravosodnega ministrstva od 26, maja 1886 Št. 2668, ki pravi med drugim doslovno :
„V predležečih poročilih se priznava nadalje kot resnično, da se na okrajnih sodiščih v narodno mešanih okrajih sestavljajo zapisniki s pričami in obdolženci slovenske narodnosti vedno le v laškem jeziku, in sicer brez pomoči kakega tolmača, in da se v slovenskih okrajih, tudi če se je zasliševalo v slovenskem jeziku, napravljajo zapisniki v nemškem In laškem jeziku."
Z ozirom na ta ministerijalni ukaz je potem c. kr. više deželno sodišče v Trstu z ukazvm od 11. julija 1886 Št. 2088 naložilo, ~da se zapisujejo v slovenskem jeziku vsaj odločilni odlomki slovanski storjene izpovedbe.
Vkljub temu pa so preiskovalni sodniki še kakih deset let celo v sežanskem, komenskem in podgrajskem okraju v pravdah radi zločinov zapisovali izpovedbe prič in obdolžencev izključno le v nemškem, a v Kopru, na Voloskem in v Trstu le v laškem jeziku. In izključno le v laškem jeziku je sestavljalo državno pravdništvo svoje obtožnice in so se razglašale razsodbe.
Le polagoma je prodirala slovenščina v sodne spise. Koliko rekurzov, koliko pritožb je bilo vloženih, koliko neprijetno sti so morali prestajati slovenski odvetniki in slovenske stranke, predno je prišlo do slovenskih razprav!
Tako je Še 1. 1888. tržaška odvetniška zbornica na svojem zborovanju od 14. ja nuarja izrekla enemu svojih članov ukor, ker je na kazenski razpravi na deželnem sodišču v Trstu hrvaškega obtoženca branil v hrvaškem jeziku. Razun tega se je naročilo odboru, naj prijavi pravosodnemu ministrstvu protest proti takemu postopanji!, „che lede i nostri piii sacrosanti di-ritti e compromette la imparziale serenitž. della Corte giudicante".
Približno v istem Času je c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu odbilo slovensko menično tožbo a limine, češ, da je sestavljena v jeziku, neobičajnem v tej deželi!
Korak za korakom pa so se razmere boljšale. Naj poprej se je začelo slovenski uradovati na civilni mestni Preturi (okrajnem sodišču), kjer si Je pridobil nevenljive zasluge naš sfarina Trnovec. Lahi so se sicer upirali in se pritoževali na vse možne instancije, no, slovenskega uradc-vanja niso mogli zatreti.
Več uspeha so imeli v kazenskih pravdah. Približno leta 1S92 so hoteli spraviti v disciplinarno preiskavo pravnega praktikanta, ker se je predrznil sestaviti dva slovenska zapisnika s slovenskimi pričami. Se precejšnjo vrsto let je trajalo, predno so se začeli pojavljati slovenski zapisniki tudi v kazenskih stvareh in še dlje se je obotavljalo državno pravdništvo. No, tudi tam je naposled zmagala pravica.
Dolgo je trajal boj za slovenske razprave tudi na trgovskem sodišču. Trgovska zbornica ni hotela predlagati slovenščine zmožnih prisednikov. A tudi ta upor je bil premagan. Tudi na trgovskem sodišču se vršijo danes slovenske obravnave brez vsake ovire in težave.
In do slovenskih razprav moramo priti tudi pred porotniki. To ne zahteva samo naša narodna čast, to zahteva še veliko bolj pravica, načelo neposrednosti posto<
„II Piccolo", ki se vedno bori proti pravici in morali, poživlja tudi sedaj laške porotnike na odpor, na boj proti slovenskim porotnim razpravam.
Proti temu boju je naša branitev lahka, kajti na naši strani je zakon!! Zahtevajmo le, naj se strogo izvršuje zakon, in kmalu uvidijo Lahi, da jih „II Piccolo" zavaja v zelo neprijeten položaj.
Tudi pri sestavi sedanje liste se ni namreč postopalo strogo po zakonu. Ako-ravno zahteva zakon od 23. maja 1873 d. z. 1. 121, naj se vpošteva pred vsemi tiste, ki so v večjezičnih deželah tudi v jezikovnem oziru vposobljeni, in akoravno ;
Čevlji birmance in botre
barvani fn črni najraznovrstnejšlh krojev in kož, ličnega dela, iz najboljšega blaga, ter trpežni Čevlji za delo se dobe v prodajalnah
Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Barriera vecchla 38 in Via del KettorI 1, v GOBICI, na Starem trga 1. —V SPLITU, ul. Star. suda 314.
V zalogah vedno sveže blago.
Dr. Pecnik
Irst, via S. Caterina štev. \
je v tržaškem okrožju dovolj porotnikov jZdravnik za notranje (splošne) bolezni:
ZflLOM PflLMflTINSKEGfl VINU
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omidn) ms
Filip Ivanišević - Trst
zmožnih obeh deželnih jezikov, je bilo j g — 9 & 2 —3 In Specijalist za kožne le ulica ^Idirtvo št. 17. — Telefon št. 14-05. vendar v letno listo sprejeto veliko šte-, - - vodne (spolne) bolezni : 11 7» — ""--1 Prodaja na drobno hi na debelo. »
vilo ljudij, ki govorijo le laški jezik. To se je delalo iz ozira na Lahe, ki se jih ni hotelo popolnoma izključiti. No, ti ozlrl morajo nehati, če bodo Lahi tako
brezobzirni, da bodo le iz laškega fanatizma ovirali slovenske razprave s slovenskimi obtožencL Mi bi bili radi laške obtožence prepustili laškim porotnikom ; ako pa hočejo v sodni dvorani uganjati politiko in nam kratiti naše pravice, potem moramo zahtevati, da se gorinave-deni zakon strogo izvršuje. Ako pridejo potem laški obtoženci pred slovenske porotnike, imeli se bodo na tem zahvaliti le svoje mu fanatizmu. Krivica se jim pri tem ne bo godila, ker so slovenski porotniki zmožni tudi laščine.
Mi ne želimo delati krivice drugim, a sami je tudi ne bomo trpeli. Naša enako-kopravnost mora biti popolna. Od boja za njo ne odnehamo, dokler je ne dosežemo.
I)
Zakaj naj rabimo samo
OsramoTe" svetilke?
Osramove" svetilke posedujejo
G0STILXE: .AH'Adda«, ulica Nuova št 11 1b »Al fratelli dalmati, ulica Zudecche št. S, t kater*
"	toči svoja vina I. vrste.	«*
I.
panj;
da, to zahteva morala, ker je na-
ravnost nemoralno, ako se drznejo porotniki soditi človeka in ga celo obsojati na smrt, ko ga niso niti ene besedice razumeli.
Iz uilteljsklh krosov. |
Nedavno temu je došel učiteljstvu odlok od predstojnih šolskih oblastev, naj se (učiteljstvo) marljivo udeležuje strelnih vaj, zlasti v obmejnih krajih. Seveda, to je prišlo gotovo od zgoraj s cesarskega Dunaja. Četudi je učiteljski stan za našo vlado zadnji med zadnjimi, vendar ga poznajo in se ga zelo pogosto spominjajo — ko ga potrebujejo, ko služi to vladi v njene namene. Tedaj kar dežuje raznih okrožnic in odlokov: Učitelj navdušuj in goji patriotizem v šoli in zunaj šole, skrbi za kmetijstvo, skrbi za gospodarske organizacije, pojdi kmetu na roko pri kmetijstvu, skrbi za zdravje mladine, bodi član patriotičnih društev, sodeluj pri cepljenju kožic, na volitvah (onih borih treh kron, ki sem jih zaslužil pred enim letom na državnozborskih volitvah, pa nisem še sedaj prejeli) Sploh bodi ličitelj vselej in povsod vladi na uslugo. Vsakdo bi pričakoval, da ca vlada, ki tako živo potrebuje učiteljstvo, tudi kaj ukreplje za učiteljski stan in to toliko več, ko kaj ukreplje za vse druge stanove, kakor je čitati po časnikih.
Kdor bi tako mislil bi se grozno motil. Ne samo, da vlada nič ne stori za učiteljstvo, marveč še nasprotuje predlogom, ki prihajajo od ljudskih zastopnikov v tem oziru. Tako čitam v „Edinosti" od 15. t. m., da je vladni zastopnik naravnost odklonil Wastianov predlog, naj bi se učiteljstvo glede plač uvrstilo v štiri najnižje razrede, kakor uradniki.
In ta vlada ima poguma, da poživlja učiteljstvo k sodelovanju v njene namene! Mari res misli vlada, da se bo norčevala z učiteljskim stanom?! Učiteljstvo pa naj se navdušuje za vlado, naj goji patriotizem za one, ki mu ne privoščijo koščeka kruha!	j
Tovariši ob meji! Mesto kruha vam } ponuja avstrijska vlada — puško ! Gotovo boste veseli takega daru in prepričan sem, \ da daste temu svojemu veselju duška ob j priliki, ko se bo vršilo zborovanje „Za-' veze" tako, da se bo slišalo celo do Du- ; naja, da bodo vedeli tam, da ste pokorni ; sluge onega, ki vam nalaga bremena na bremena, a plačila vam ne priznava. Kakor dela vlada z najudanejšimi državljani, Jugoslovani, tako dela med stanovi z uči-teljstvom, najvažnejšim stanom, brez katerega si dandanes ne moremo niti misliti omikanega naroda.
Kogar hočejo bogo\i uničiti, udarijo ga s slepoto.
A ti tovariš, ko prideš v nedeljo izmučen morda iz šole (nadaljevalni tečaj), iz cerkve od orgijanja in petja, ali od ka»
potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico.
2.	„Osramove1* svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70 °/9 toka.
3.	„Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo.
4.	Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-rama. Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom".
Dobiva se povsod! Dražba Osramovih svetilk z. o z. - Dunaj. -
Edina slovenska
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R. Blaha -- TRST
ULICA C&SERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31.
PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU"
POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE.
POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH.
SPECIJALITETA : DIVAN O POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA «
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdirante zobov brez
Knjigovežnica-: "fili
ANTON REPEhJek, Trst, al. Cedilo 9
Izdeluje vsakovrstna knjigovešha priprosta j In fina dela mS" PO KONKURENČNIH CENAH, i
Kron 62©©!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovaale letno 40-000 vsi edinega tipa CHASSIS 20 HP šeet raznih tipov kedlj
Kod}« ,^OBD" Je naj popoln sj ta, aajhltrejla ia najokonaoiičnajl« kar Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazza Goldonl 10-11. Teh 1734
Vallka oantralna garaga, aNca dal Baohl 16, vo;«J ailoa Boaobaft« TELEFON 22*7. - STOCK PNEUM GOODBICH (»raerikacitai)
Automobili na posodo po zmerni oenL VaritTo In rad rimuje avtomobilov, — — £jlidLna pootraiDh
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
DE
nr
,CnfK Goldonl'
Trst, Plazza Carlo Soldonl it. 2.
Pijače naravne ln prve Trste. Časopisi la Ilustracije. POSTREŽBA TOČVA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
FRANJO MARINŠEK.
IG
U L
a
je otvoril
PISARNO kazenskega zagovornika
»rk« v Trstu ulica Caserma 15, I. n. Telefon 18-97.
3E
a E
HE
3E
3
Uelikanska zaloga pohištva in fapecanj
:: Paolo Gastwirth ::
TRST, ol. Stadion St- 6 - Telefon 22-85 (MSa geUallHa Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kolosalni izbor.
S! in
It. Oasperini, Trst
Telcfoa štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
kr. avntrtjaklk irl ftaleanU
tjrcjie ruttiH]anje tatirtmuiMi Mm te mituc, Uitamanje n ion.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJ DOGO VORNEjSE CENE.
V Zastopstvo tvrdkft „CEMENT" ->®e
Tovarna eemeata »PORTLAND- v SpUeta.
PRODAJA NA DROBNO.	CENB BREZ KONKURENCB.
|
V Trstu, dne 20. maja 1912.
»EDINOST« 5t. 140.
8tmn III.
kega drugega dela, mesto, da počivaš, 1 Braiijevke 88 pritoiajelo! — Prejeli smo
pojdi streljat na čast in slavo vladnih go spodov! S tem pozabiš na glad in na skrbi in vlada bo zadovoljna s teboj, in ob priliki, ko se te zopet kdo spomni in ti bo hotel pomagati, se najde že kak vladni zastopnik a la Ardelt, da bo protestiral v imenu avstrijske vlade.
Iz Kazalj. Odbor bralnega in pevskega društva „Dneva žar" se najsrčnejše zahvaljuje bratskima društvoma „Kraške mu vrhu" iz Avbera ter „Venčku" iz Du-tovelj na prijaznem sodelovanju dne 12. maja t. 1. na veselici, ki jo je priredilo naše društvo. Hvala za bratsko čutstvo-vanje! Zahvaljujemo se slavnemu občinstvu, ki se je tako številno odzvalo našemu povabilu ter s tem pokazalo simpatije, ki jih goji do našega društva« Po sebno pa se na prisrčnejše zahvaljujemo onim udeležnikom, kateri so blagovolili preplačati vstopnino. PreplaČali so sledeči p. n. gospodje : Alfonz Kjuder, Trst, 10 K, dr. Ferfolja. Trit, 4 K, France Lipanje, Kazlje, 1 K, Vekoslav Bekar, Štorje, 1 K 50 vin., N. N. 20 vin., Fr. Zluban 10 vin., I. Vitez 10 vin.
Vsa čast izborni godbi „Narodne delavske organizacije" iz Trsta, ki je med sporedom in na plesu zabavala goste s svojim ubranim sviranjem tter izvršila svojo nalogo točno in vestno. Bratskim društvom toplo priporočamo to vrlo narodno godbo. Srčna hvala vsem igralcem
burke „Nemški ne
znajo",
kakor tudi
društvenim pevccm in pevkam za njihovo požrtvovalnost in trud.
Hvaležni smo sploh vsem, ki so pripomogli, da je naša prireditev tako ai-jajno uspela v vsakem oziru.
Tem potom se najtoplcje zahvaljujemo tudi prečastitemu gospodu vpokojenemu župniku Blažu Deklevu, kateri je ob svojem odhodu iz Kazelj blagovolil darovati 17 letnikov „Dom in Sveta" naši društveni knjižnici. Marsikatero zrnice, ki je skrito v knjigah bo rodilo stoteren sad.
Za blagoduš^n dar še enkrat: Srčna hvala !
Domače vesti.
Politično druStvo „Edinost* v Trstu.
Odbor političnega društva „Edinost" ima danes popoludne ob 3. svojo sejo. Vabljeni so vsi odborniki, ker se bo razpravljalo o važnih zadevah. Predsednik.
Z občnega zbora ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Poročilo blagdjniče:
Dovolite mi, da Vam prav na kratko navedem številke delovanja naše podružnice !
Številke same so suhoparne, vendar pa pravo zrcalo življenja vsacega društva,
V tekočem letu smo imele ta-le račun : DOHODKI:
Preostanek leta 1910.....K 1833 64
Darovi...........„ 66351
Veselice...........
Božični (darovi)........„ 191056
Udoina.........
Dar posojilnice......
Vkup Troski Ostane TROŠKI:
Vrtec Eocol.......
Bazni troški.......
Poštniua.........
več pritožb naših tržaških branjevk. Oao bito se tožijo one, ki prodajajo zelenjavo, da jih nadzorstveni organi preveč šikanirajo. : Zadnje čase so si morale kupiti celo metlo za pometanje ostankov ! Ostanke morajo braniti v lastnih posodah itd.
Čemu moramo plačevati visoke najemnine, vprašujejo te ženske, ko moramo same delati ono, kar so do sedaj delali mestni pometači ? !
Ali objavljamo te pritožbe z nado, da predpostavljeni organi preiščejo stvar in ukrenejo potrebno.
Blagoslovljene novega stolpa sv. Marka j
v Benetkah je naslovna slika 20. številke ] „Slovenskega Iluetrovanega Tednika" in si- j cer V3ebuje: 1. Stari stolp sv. Marka; Razvaline porušenega starega stolpa 1902 ; 3. in 4. Slavnostni sprevod v čolnih ; 5. Admiral Garelli s spremstvom ; 6. Spored duhovščine ; 7. Beneški patriarh Blesing blago3lovlja novi stolp; 8. Narodna društva z zastavami ob stolpu ; 9. Tržaški zrakoplovec W i d m e r, ki je prvi preletel Jadransko morje iz Tr-j sta v Benetke v 1 uri 18 minut; nadalje! priobeuje „Slov. Iluatrovani Tednik" 3 slike i o penzjondtu „Mladika* v Ljubljani; po-? aebno srčkaae pa so slike plesalk in plesalcev baleta in f guriranega plesa deklic in dečkov na veselici v korist „Domovine"; zanimive so tudi slike (osem jih je) s športnega tedna v Opatiji i. dr. — „Slovenski Ilustrovani Tednik" zasluži pozornost in pod-poro najširših slojev in želeti je, da si ga vsi naroče.
Vodno zdravilišče Krapina. Na stotine tržaških Slovencev se vsako poletje razkropi po raznih nemških kopališčih in letoviščih. In vendar imamo dovolj domačih kopališč in letovišč, ki nam nudijo vse ono, kar dobimo pri tujcih. Tu sem spada predvsem t.di vodno zdravilišče Krapina v Hrvatskem Zagorju, ob štajerski meji. Dasi obstoji v Krapini (ne zamenjati s Krapinskimi toplicami. ki so oddaljene dve uri od Krapine) že od leta 1903 vodno zdravilišče, je to kopališče Tržačanom skoro nepoznano. In menda zasluži ta lepi kraj, da bi ga vsako leto obiskalo več Tržačanov. Prvotno je bilo to vodno zdravilišče zasnovano po čistem Knajpovem sistemu. Sedej pa je Knajpov siBtem nadomeščam z vinternigovim sistemom a pristaši Knajpovega sistema imajo tudi še sedaj priliko, da se „knajpajo". Sedanji zdravnik vodnega zdravilišča ▼ Krapini dr Blaž Iljanić je zavod preuredil povsem moderno, tako da so tam na razpolago vea sredstva moderne terapije, tako n. pr. poleg zdravljenja z vodo tudi zdravljenje z elektri-citeto, masaža itd. Dr. Blaž Iljanić je vseskozi strokovnjak ter priznano dober zdravnik. Ker je tudi Krapina sicer naravnost krasen kraj, prijazen in Čeden t g — metropola hrvatskega Zagorja — ki leži notri v sredi vinorodnih gričev, je tudi za zdrave ljudi jako primerno letovišče, to tembolj, ker so iz Krapine na vse strani lepi izleti, n pr. v Rogotico, Krapinske toplice, Za-905'28 , greb itd. Poleg vsega tega se da v Krapini razmeroma po ceni živeti. Komoditete, ka-koršna je v velikih svetovnih kopališčih v Krapini seveda ni smeti pričakovati, a zato bodo tam bratje Hrvatje vsakega Slovenca bratski sprejeli z odprtimi rokami in naš človek se čuti tam reB kakor svoj mel svojimi. Stalni gost v Krapini je tudi posl. 415*50! Spinčid.
326-37 j Mednarodne konjsko dirke na Mantibello.
41-50 j Včeraj so se zopet nadal;evale na dirkališču 7'50' Montebello mednarodne konjske dirkalne tekme. Glavno nagrado mesta Dunaj po
RUDOLF SCHULTZE
- IZ BERLINA konoesljonlranl zebotehnlk -
Plazza Barrlera vecchia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, n.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. —Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočlh slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.

242 — 100-
K 5654 89 tf 467147 K 983'42
»»
Slavija
»zoj. imm banka v Prosi
Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitallje Kron
115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85.
Po velikosti draga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGIf AR, ulica Caserma 12,
TELEFON št. 21-47.
Moja stara
izkuSnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v sviho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najbolj le svetovno znano milo Iz lllijlvega mleka 8teckenpferdt zn&mke „Steckenpferd", Bergmann A. Oo., DeSin (Tetschen; na Labi. Komad po 90 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, paifemerijah in drugih trgovinah. Ravno tako se je obnesla Bergmannova lili-jina krema „M&nera" za ohranitev nežnih b?l;h damskih rok; v tubah po 70 vin. p« dobiva povtod.
£ntnn Ifrilčin l»oja5ki mojster v Gorici rtlllUl! IVIUdlU, tekali Šče Frana Josipa št 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČilo zadostuje prsna mera. V zaligi ima raznovrstno blago ter razpogilja uzorce na ogled Gene zmerne.
prva in edina pisarna
— v vojaški slvari —
(koncesijonlrana od c. k. namestnlštva)
Trs*, ulica della Caserma 5, II. n.
Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oprošČenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ženitre, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševenja hitro in točno. — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold.
I
i_L
1 BnmHč (pre] Jakob Bnmblč) Trst, miti mom 9.
SST Zaloga vsakovrstnega blaga "22®
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruze in moke
ter različnih jestvin.	Se priporoča udana
Svoji k svojim I
A. BAMB1Č.
Mestna hranilnico ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica«
Tiskarna ..........„
Čevlji............,f 1580 60
Glavni delež v Ljubljani ...... 2300*— ' 4000 K je dobiia amerikanska kobilica „Mili'
Troški . . K 4671*47 Fleet", *a8t g• Cieognanija. Drugo zanimivo
Oi
3 >
<u O
o s
C o o .=«
4> _
a *P
o
U —
CL CD
v—-
. ... „_j^rfe-
•V * ' " • : • i —--------~ "J I r iI»|-JIJ.wL»> JI ' OT.*-:*
C/5
ro ST
3
3 V
• -i
O 8» 3 3.
< 2. sr
o 0q
^ Rezervni zaklad I milijon 300 tisoč kron. ►
Udinj imamo:
pokroviteljic ... 5 ustanovnic ... 41
letnic.....240
Delovanje se je začelo polagoma, a po 25. letih, nam je prineslo lep uspehj:
' I. 5 let . . . .K 4.572 II. 5 let . . . . „ 8.750
III.	5 let. ... . „ 17.471
IV.	5 let...... 17.995
zadnjih 5 let . . . . ,, 20.553
Skupaj . . K 69 321 (Tu pa ni všteta svota nad 1800 kron Čistih, ki smo jih nabrale povodom 25-letnice v Ljubljani),
Bog daj, da bi naša podružnica rastla tudi v bodoče in donašala uspehov, ki jih tržaško Slovenstvo potrebuje za svoj razvoj na našem ozemlju.
športno darilo mesta Milau je dobil dirkač Barbetta s kobilico *Piaa, last g. Cobettija. Udeležba je bila vsled ugodnega in krasnega vremena ogromna. Totalizator je vedno f ank-cijoniral, Na binkoštno nedeljo se dirke na daljujejo.
Tržaška mala kronika.
Držen vlom. V manufakturno trgovino S. Ohler & Co. naslednik na Borznem trgu so doslej neznani vlomilci v noči od sobote
Hans Scheidler
===== zobotehnik ==
*vbo4££ Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Plazza C. Goldonl št. II.
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4V
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada.
Izključena je vsaka Spekulacija - in izguba vloženega denarja. -
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 % obrestim in najmanj 7» 7. amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Stran IV.
na nedeljo uprizorili nezaslišano drzen vlom. [ Trgovina ima svoj stranski majhen vhod z ulice Beccherie. Tu so vlomilci — morali po biti stari praktiki — s ponarejenimi ključi odprli rolet in tako prišli v proda-jalnižke prostore. Prevrnili bo vse in prebrskali vse blagajniške predale, iz katerih so pobrali okrog 600 K* V glavni blagajni pa je bilo 3000 K. Lastnik trgovine je vlom zapazil še le včeraj ob 8. zjutraj, ko je prišel v trgovino. Takoj je stvar naznanil policiji. Na lice mesta je nato prišel višji policijski komisar g. Keršovan.
„EDINOST*' St. 140.
CržaSlio posojilnica in hranilnica
nar. del. organizacija.
—	Pripravljalni cdbor skupine škedenj-•kik plavžev sklicuje za jutri v torek ob 7 in pol Eestanek v „Gospodarskem društva 1 v Skednju,
—	Krajna skupina mestne pHnarns N. D. O. sklicuje za Jutri dva sestanka. Prvi se vrši ob 5 in pol, drugi pa ob 9. uri zvečer.
Vesti iz Istre.
Gosp. Avg. Ms h nič izročil je podružnici CM v Dekanih znesek 6 K 27 stot. nabran na dan pogreba Nazarija Tcskan mesto venca. Srčna hvala darovateljem.
V lastni hm.	regi8trovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: |	Telefon St. 952
Trsi, Plazza Coserma 2,1, n. (ahod po MIh stopnicah).		
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Ce tudi ni od in	ifl II 01
jih obrestuje	^jg 14 m
Reatnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ao lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru Na menjice po 6"/o, na rastave
po 5l/, in na amorttsaoljo sa dalj I o dobo po dogovoru
o o
Ura dre are: od 9.—12 ure dopolodne in od 3.—5 popoludne. Zsplafinje s« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nede-.ijah in praznikih je urad zaprt
P'.itno - hranilnlčnl račun 816*004
laa sajraoderceje urejeno varnostno celioo za shrsmbt vrednost, papirjev tlstle itd
kakor tudi hranilne pušloe, a kateri,«; se cajuapešnej navaja fitediti svojo deco
'Hi HALI OGLASI Ešl		
	BULI OOL&S1 u raeaoaja po 4 otet. bcacde. Mutsa Uikui b». t«đ« m rafunajo eakzat r»L Naj. cnanja ftrislojb(aa znata 40 Štor. PSata m takoj lat«, oddelka.	imp
^>nPfil°iiQlfS) tvrc^a inka^antiajo, zmožno O |id u I vijolici italijanskega in slovenskega oz. hrvatskega jezika, katera pozna tukajšnje mesto. Ff n< dbe z zahtevami na upravniStvo lista pod šifro „Čped."	1065
Prti O tr79ČifQ špedicijska tvrdka iSče mar-rl ¥ d II £aaiva lji^ega hrva&kegp kores-prndenta. Ponudbe z zahtevami na upravniStvo lista
pod žifro nžped.u	1066
Stalni krajevni agenti -Itr«
ep rej m< jo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih erečk v Avetrc-Ogrski. — Ponudbe por) „Merkur*, Brno Neugaase 20.	244
flhlplffi CR	dežniki, eolnčniki, perkal.
U lil C l\O parama barvnat, črni s tin itd. Plače-* ti 1 je na obroke (tedenske in mesečne), UI. Antonio Cocda 6, I. Edina ugodnost.	897
D< f||»pp (vila) v Kojanu, ne daleč od tramvaja, z lepim razgltdom na morje, ee proda. Dvorec ima 4 stanovanja in 120 sežnjev zemljišč«. Pisali je pod .Dvorec".	1902
flrirlf) 86 meblirana soba z d verni posteljami U U Ud jn B hrano. Ulica Belvedere 12, pritličje, ra leVo. "	912
Prndll 66 een0*et Pri Prošeku 12000 □ m t I I U U d tik velike ceBte. Pojasuila daja Jernej Kofcula St. 1, ProBek.	1030
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St. 5. Prodaje
" debeiol^— Postrežba na dom
KSnrana pripcznnno sredstvo za uničenje ste-mul dl>d| nic. Zaloga: ulica Btadion Štev. 10. NaroČila: Ferriera 37, Trs*. - Skrinjar	480
A
h.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BT7CH23B.
(ex drug Dr&gotina Vekjeta)
TISi SSE5MS8 COKO ffeo.36
Bogati i;.bor ziatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur, Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novim! predmeti. — t Sprejema naročbe in pojravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tedi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
%__________________________ W
Avstrijska nanulom del. drnzba Janafla"
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Metkovi6 A. (postna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 615 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. Trst-Metkovlć O. (p štna).
O d h 6 d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna).
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutrsg. Tret-ŠIbenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makareka (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako sredo ob o. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1-15 uri pop.
TCtdhod?rgT^)'v mmn tfr Wil ^poldne
Povratek vsaki četrtek ob 715 un popoldne.
Popoln je
■a Sherlock Holmesovih &
Z. zvezek
K 1-80
detehtiuskih povesti
(Spisal Conan Doyle)
Vsebina: Škandal na Češkem • Liga rdečelasesv . Slučaj istovetnosti " Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley * Petero pomarančnih peček * Mož z zavito ustnico.
I. zvezek
K 1-80
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri
IS. pl. KlelMln & Fed. Bunim o Ljubljani.
ZDRAVNIK
specijaftst za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od li1/« do lVi in od 41/« do 51/* popoldne. TELEFON 177/IV.
Carniel Umberto ZZZS.^J
delkl. Vta Ooatft 18 (vogel nlloe Ferriera). BkledlUe testenin. Italijanskega rlia, naj flnrJMh olj. mesnine ln alre. Karava o maslo, Fina vise. Pivo ? buteljkat. Poatrelbe ne dom. Foitne pollljatve po 5 kg. Ilike cene
Birmanske botre in botri!
VaS edini fotograf je ANTON JERKIĆ, Trat, Via delle Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.
Vek. PtfrovtK
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
ZoIo$o Izdelanih domačih čeulJeo.
Sprejemajo se naročila po meri.
URAR
ALESSAN JRO • CELLA
(bivši sodri;g gosp. Pagnacco)
Trst, ulica Bar rl era vecchia 28.
0 priliki birme
priporoča vsakovrstne ure in zlatanine
i J:
B3 Sg
š-
05 «B
11 »
M CS
C/5 X
CC
M
O Qu
pr obroke! ^m
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika Izberi letnih in zimskih oblek za gospode in de£ke, jukenj, po-vrlniko« vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika lzbera volnenega blaga« Nujzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon št 251. Rim. II
.Buffet Automatico1
"T O
ss
are/
<1
ob
Ci • A
3 a
© S
D.
SS.3
g^ gV^ G^) gV^ g^ ^^
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Veccellio 4.
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -
Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materiala, mletje kave, • • - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - .
i
V Trstu, dne 20. maja 1912.
Odhajanje In prihajanje vleko j
od 1. maja naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
j 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Ce-
lovec, Linec, Pra^a, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaja 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj.
9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana,
Celovec. 2 40 M Koper, Buje, Poreč. 415 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.00 E Gorica. Beljak, Monakovo, Pariz. 735 M Koper, Buje. 7.4» O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula.
8	4i> B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Unec,
Praga, Dunaj. Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 220 O v Gorico. S.OO O v Koper-Izolo-Portorose.
Prihod v Trst.
5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljak*, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 U Dnnaja (čez Divačo— Elerpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpoataj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, LInca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine).
9	35 0 Iz Pula (iz Rovinja).
10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariz?, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 200 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, DraŽdan Prage. Dunaja.
3	07 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj.
4	82 M Iz Bty in medpostaj.
4 86 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 OO 0 Iz Dnnaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljano, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, D vači, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Iaomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monako~a, Dunaja, Jesenic, Gorice lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) fl 15 0 Iz Dur aja, Celovca, Bedaka, Gorice Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O iz Gorice. 9.41 O iz Divače, Herpelj.
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazra della Stazione)
5.42 B preko Cerviojana v Benetke, v Rim, Mila Videm Pontebo, Ćeda'l in B do Kormita fCormona) preko NabreŽine. 6 20 O do Gorice prpko BTabrežine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke. Milan, Pariz, London.
8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko NabreSine v Kormin, Videm, Milaa Rim.
9 00 O p eto Kormina v Videm ln dalje !n O
preko Tržiča v Ćervini&n. 9 55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte, l!.10 O v Kormin in Videm li.f0 O preko Červinjana v Benetke—MIlan. 1.45 O v Ljubljano, Oelje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ne zvezo v AjdovSčino) Vidto«
Milan itd. 6.IO O v Ljubljano, Dunaj, Keko. «.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 p>efco Cervinjaaa v Benetke, Milan, Bu
preko Kormina v Videm. 805 B v Kormin in Italijo.
842 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peli« ».»O O v Kormin (se rveto t '"'ervinjan) 1I.40 O v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, Budimpešto
Prihod v Trst.
O s Dunaja, Budimpešte. B * Dunaja, Ljubljane, Uatendo in Londcna. O is Kormina io Cervinjana preko Bivia. B iz Italije preko Kormina m Nabrežme. B c Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpelt«
ln Reke. O t Dunaja, Ljubljane ln Reke B it Romun* preko Bivia in B li lUll.e
preko Ćervinjana. 0 is Italije preko Kr rmina in Nabieftin«. O i z Lajije ^reko Cervmjana in Bivia. O iz Celja m B U Ljubljane, Zagreba, Rek* O iz Vtdraa, preko Kormina in Bivia. O z Dunaja, Budimpeftte, Reke, Zagreba. O iz Italalije preko Cervinjana ln Nabrel'n O i« Italije preko Koimina in Nabrežme. B is Italije preko Kormina in Nabraiin«. B s Dunaja in BudimpeSte. E is Londona, Pariza, Hilana, fettk Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia is U Iaiije preko Cervinjana.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldae, O — osebni vlak, B — brzo v tak, M — meiaaoc.
6 ,0 G 30 740 h 50 9 15
1 J.i 5 1J 5 J
12.13 2.07 2.17 4.10 5.85 «55 7.30 a 8© 8.51 »OO