8tev. 26.
Trst, v nedeljo 36. januarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
ft p*riel|ab In praznik* tb 5., «b peoeieljklh ob 9. zjotra).
< "o	b« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih
Cr-v^r Ttjah ▼ Trstm in okolici, Gorioi, Kraaju, Si. Petni, JI ojni, Sežani, Nabrafcai, Sv. Laaiji, Tolminu, Ajdov-tfšni, Doruberg-n itd. Zastarel« 8Ut. po 5 nvfc. (10 ato*.) 9«LA8I SE RAČUNAJO MA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 tolone. CENE: Trgovina« in •brtmi oglasi po 8 st mm. gsmrtuic«, zahval«, poslanice, oglasi denarnih »vodov m jtO st. mm. Za oglase v Ukstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka **da)jaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratru oddelek uprav« Jldinosti". — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti'1.
Plaiijlvo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega druitvt Edinost4* za Primorskaw
m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; aa mm*
ročb« bres doposlan« naročnine, se uprava a« Umnimimm, M c*«*U«k. IsdanJ« „3EDI Jf O S TI** rti Ml« toU Kr«n &-SO, u fil UU Kres 1 <«. Trt dopisi naj s« pošiljajo aa uredaidtvo lista. '
Tini pitna m M »prejemaj« ta r« lupi al M M Naročnino, ogla«« in reklamacij« je peJE^aH aa i
UREDNIŠTVO: dol BHrpI« ftdatd 2« Iad^ataM ta odg«v»rni mrednik iXEFA.1T 6091X1. koaaorag lista „Edinost". - Nalnta Tiakaima sadrngs a omijnin poroštvom v 1 Oiotgio Chd&Ui Hot. 20.
iraallitRnl račun It«v. 941-652. TE LITO H ft 11-531
Politično društvo „Edinost"
vabi ca
1DVEN SHOP
ki se bo vršil
danes, dne 26» januarja 1913
pb 31/, popoldne
v prostorih „jjosp. aruštva" v Škeinjn
DNEVNI RED:
Poročilo slovenskih mestnih svetovalcev o položaja.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici v
V Gorici, 24. januarja.
Od 17. do 21. t. m. se Je mudil v Gorici, v stvari niše Trgovsko-obrtce zadruge, neki višji ministrski uradnik, ki nam je ostavU trdno prepričanje, da je vladi mnogo na tem, da se ta zadeva, ki je za vso deželo žlvljenske važnosti, reši čim prej in brez najhujših posledic. Vlada je spoz-naia, kaka katastrofa bi nas zadela po T. o. z., u ko se ne cdbije pravočasno grozeča nevarnost.
Imenovani je iskal vseh sredstev v svrho mirne likvidacije ter nas je zagotavljal v najkrajšem času prve državne podpore, ki bo zavodu in njegovim članom gotovo več korittila, nego pa kako posojilo, ki bi v resnici donašalo dobička v prvi vrsti banks^, ki bi prevzele asanacijo.
Po sestavljenem načrtu in s pomočjo vlade bi bila nevarnost konkurza izključena, čim store člani, občine, denarni zavod in tudi dežela svojo dolžnost v kolikor le možno visoki meri. V tem slučaju bi biia likvidacija dovršena že v bodočem letu. S tem bi bilo to mučno vznemirjanje odpravljeno enkrat za vselej in trgovec, obrtnik, kmet 1b uradnik bi zopet lahko svobodno dihali la se razvijali s pomočjo zopetoega kredita.
Res je, da je še škodožellnežev, ki bi jim niti konkurz ne utolažil maščevanjaželj-nosti. Ali teh se nam ni treba bati, ker jih je od dne do dne manje, tako, da bi jih sešteli na prstih ene roke. S temi bomo govorili po dovršenem trudapolnem delu, ker sedaj ni časa, še manje pa volje, da bi se bavil s takim zločiastvom na narodnem blagru. Danes že smo prepričani, da vsakdo, ki je veren sin naše grude, vrže kamen na izkoriščevalca krvnega brata, ako se ne poboljša popred.
Vladni zastopnik nam je tudi strokov-njaški dokazoval, zakaj ne sme vlada ob takih prilikah priskočiti na pomeč po želji in potrebi. S tem bi le podpirala brezbrižnost
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Ueksander Damas. — Prevel F. P.
Najprej Je prišel na vrsto drugi par. Tebanec in Slrakužan sta se približala, nato sta si Haeakrat skočila v lase. V hipu sta se njiju telesi tako trdno oklenili, da sta se zavalili na tla in da sta se valjali v pesku kakor grčavo, neoblikovano deblo, kakor Je je ustvarila narava v s roji hudomušnosti in ki Je je treščili strela ob tla. Dlje, nego sekundo ni bilo mogoče ničesar razločiti sredi gostega oblaka prahu; oba borilca sta enako upala na vspeh in sta neprenehoma menjavala položaj svojih teles. Slednjič Je prišel Tebanec na vrh, uprl svoje koleno v Sirakužanovi prsa in se oklenil njegovega vratu kakor železen krog; davil ga je s tako silo, da Je moral vzdigniti roko v znamenje, da se smatra za premaganega. Soglasno odobravanje, ki je je vzbudil izid prve borbe, je dokazal, s kakim navdušenjem so prisostvovali Grki tekmam. Med ponovnim vzklikanjent se je podal zmagovalec pod ložo cesarskega namestnika, a premaganec se je vrnil ves potrt, k vhodu, kjer se je bil Že pojavU tretji par.
Gledalcem se je nudil krasen prizor, ko sta odložila svojo obleko in ko so ju pričeli sužnji drgniti z oljem. Dasi ju je bila
članov in načelstev in taki žalostni slučaji bi se množili od dne do dne.
Slučaj T. o. z. izpametuje marsikaterega zadružnika in uda načelstva, da bo v bodoče gotovo vse drugače izpolnjeval svoje dolžnosti, nego Jih Je do seda). Seveda ne govorimo, da je polom dobrodošel, vendar rečemo lahko, da ima tudi svoje dobro v pouk našemu lahkovernemu ljudstvu. Tudi drugi narodi so morali preživljati take iz-skušnje, četudi — vsaj razmerno — v manjši meri, nego |e ta polom za naš mali in siromašni narod.
Kako katastre falao bi deloval konkurz T. o. z. na vso deželo, se da dokazati s tem, da je naš trgovec, obrtnik in tudi kmet vsestransko vezan na kredit, ki bt ga po konkurzu izgubil, in ne bi mogel veC naprej. Na ta način bi izginila ogromna s^ ota denarja Iz dežele in s tem bi se skrčil ves promet, kar bi občutili tudi nečlani, bi občutila vsa dežela!
Iz strahu in cbupnosti bi bilo tudi mnogo pridnih in solventnih slovenskih trgovcev in obrtn'kov prisiljenih (s»o|cem na ljubo in iz sramu) k izseljenju, kar bi zopet krvavo zadelo vse naše narodno gospodarstvo. Ob takih prilikah se tudi premoženja poskrivajo in spravljajo iz dežele.
Deželi in drŽavi bi se izgubila marsikatera davčna moč. Zato naj bi ta položaj dobro preštudirali tudi deželni in državni vodilni faktor}!.
Za člane-zadružnike pa bi ob nasilni razprodali realitet in iztirjevanju dolgov nastala neizmerna izguba. Na eni strani bi dolžnike uničili, na drugi pa tudi T. o. z. dobila morda le kakih 40'/« od vse svote. A od vsega tegu bi se okoristil narodni sovražnik in bi še poleg gospodarskega tudi narodno in politično zlo za a as podvojilo!/
Da se vsa stvar kolikor le možno povspeši za hitro in mirno likvidacijo, je želeti v interesu vseh činiteljev, da bi ne provzročali bolehnemu zavodu nepotrebnih stroškov in dela, temveč naj bi se vsi izjavili za solidarno pomoč in s tem pomogli deželi, narodu in sami sebi.
Ne begajte še bolj itak že vznemirjenega ljudstva, da se ne boste morda kasneje kesali. Stopite raje k nam na krov, da pomorete z delom k rešitvi ladije in k odrešitvi brata Iz dušnih muk.
Izgovori, češ, bi že plačal, če bi vedel, da ka| pomore — so naravnost smešai. Vplačajte rale čim več, kdor more, in rešitev je zagotovljena. Ako kdo napravi drugje dolg in stoii svojo dolžnost pri T. o. z., si Je s tem trojno koristjl: rešil se Je jamstva z vsem svojim premoženjem.
Kmalu bodo rešeni procesi. Na to se fiksirajo izgube T. o. z. in začno se vlagati tožbe proti onim, ki se protivijo.
Kdo da bo imel od tega Škodo in kdo korist — tega vendar nI treba še pojasnjevati.
Apelujemo torej še enkrat na vse one, ki Jim Je res do obstanka in razvoja našega itak že zatiranega naroda, naj store čim prej svojo dolžnost in naj pomornjo k pre-prečenju poloma in k odstranitvi tega narodnega madeža za vedno. Oni, ki so krivi, ne morejo popraviti tega. Zato pa vsa oporekanja in vse rtkrimioacije za sedaj nič ne koristijo, marveč donašajo le škodo.
narava neenako ustvarila, sta predstavljala oba najlepši tip starega veka: atlet s svojimi kratkimi lasmi in rjavimi, mišičastimi udi, Sibarit z mehkimi kodri in z belimi, okroglimi oblika«!. Grki, ki so tako ceniti telesne vrline, in ki so se navduševali za krasna, lepo oblikovana telesa, so začudeno zamrmrali, tako, da sta si nasprotnika skoro Istočasno pogledala v oči. Njiju ponosna pogleda sta se srečala kakor dve streli, in ne da bi počakala, sta se iztrgala iz rok svojih sužn|ev in si šla naproti. V razdalji treh ali štirih korakov sta se ustavila ia sta se jela opazovati. Vsakdo izmed njiju |e spoznal v nasprotniku vrcdaega tekmovalca, kajti Tebanec Je zri nekako nezanpno, a Sibarit z neko lokavostjo. Nato sta se naenkrat pograbila za lakte ta si pritiskala čelo na čelo kakor dva bika; tako sta najprej preizkušala svojo moč, kdo da se prvi umakne. Toda ostala sta nepremična na mestu kakor dva kipa in le neprestano napenjanje rasiic Je razodevalo, da je še življenja v njiju. Po preteku ene mfeute sta se oba izpustila, stresla z glavama, ki sta bili kakor obltti od znoja; dihala sta tako kropeče kakor dva petapljalca, vračajoča se zopet na površje.
Seda je kratek odmor; nato sta se nasprotnika spoprijela znava. Topot sta se pograbHa za telo. Bodi, da Sibarit tega načina btrbe ni pezaal, bodi, da se je smatral za močnejšega, pusta je mimo svojega nasprotnika, da ga je zagrabil pod pazduho. Atlet ga je dvignil kvišku, kakor bi treiil;
Kakor član T. o. z. in kakor veren sin svojega naroda stavim stvari in celoti na ljubo predlog, ns j se, ako bi se zdelo stvarno potrebno, zahteva izreden občni zbor, na katerem naj bi izvolili morda bolj ugajajoče člane likvidacijskega odbora, ki naj zastopajo koristi članov T. o. z.
Italijani se pripravljajo.
Reškemu .Novemu Listu- pišejo iz Istre:
Dne 20. t. m. je bil v Trstu sestanek istrskih Italijanov, na katerem je bil sprejet statut njihove nove organizacije in se je razpravljalo o programu in sredstvih za delovanje.
Ta vest, kakor tudi razni drugi dogodki in pojavi ob koncu minulega leta v delovanju naših Italijanov, nas morajo prepričati, da so Italijani premagali krizo, ki jih je zadela leta 1907. in se je podaljšala vsled dogodkov v pulski občini. Proti koncu tekočega leta poteče deželnemu zboru, ki je imel samo par sej, mandat in Italijani se pripravljajo, da jih volitve ne dolete nepripravljene. Poleg tega pa so si v svesti, da bodo morali izgubiti nekaj svoje oblasti, in zato si prizadevajo na vse načine, da si utrdijo to svojo oblast in izboljšajo svoj na-cijonalni položaj s tem, da so se vrgli z vso silo na raznarodovanje posebno nekaterih naših krajev, ki so si jih izvolili za svoja središča in kjer jim posel žalibog uspeva, ker delujejo sistematično in previdno.
Opaziti smo mogli že proti koncu lanj-skega leta, da je skoraj popolnoma ponehal boj med liberalci in klerikalci, ki so že ob priliki volitev v državni zbor leta 1911. nastopali skupno v poreško-rovinjskem volilnem okraju. Meseca decembra so imeli Italijani v Piranu shod proti slovenski šoli v Sv. Luciji in je na tem shodu proti tej šoli in za skupno narodno obrambo — čitaj raznarodovanje Slovanov — nastopil tudi kle rlkalni italijanski poslanec Spadaro i Na tem shodu so sklenili, da se ustanovi društvo „per la difesa nazionale", čigar pravila so že predložili namestništvu! Kakor se govori, je sporazum med italijanskimi liberalci in klerikalci popoln, a največ zaslug si je pri tem pridobil goriški italijanski poslanec dr. faldutti, ki je določen za bodočega škofa v Poreču in za katerega so se posebno zavzeli liberalni prvaki po svojih zvezah z bivšim beneškim patrijarhom
V nekaterih dneh začne izhajati njihovo strankino glasilo, dasiravno jih imajo že toliko — ne glede na „Piccolo", „Idea ita-liana", „Giornaletto" itd. Poleg tega pa opažamo pri njih v zadnjem času naravnost neverjetno delovanje v korist „Lega Nazionale". „Lega" ima po Istri 62 podružnic, ki vse tekmujejo v delovanju. Vzdržuje 23 šol in 17 otroških vrtcev v popolnoma hrvatskih krajih. Letošnje leto ni priredila božičnice samo v svojih šolah, temveč tudi v vseh krajih, kjer je tudi deželna italijanska šola, ako je v teh krajih tudi hrvatska šola. Ob priliki novega leta je dobila „Lega Nazionale", kolikor je dosedaj objavljenega, 30.000 K darov, sedaj, v predpustnem času, pa se pripravlja tudi najmanjše mestece, da priredi ples v korist „Legi".
Iz vsega tega vidimo, da se Italijani pripravljajo, vidimo celo, da so že premagali
toda velika teža ga Je vpognila in omaho-vaje Je stopil tri kerake nazaj. Sibarit Je uporabi! ta gib, urno skočil na tla, napel vse svole moči, se zakadil v atleta, ki je že prej omahoval, in ga Je prevrnil. Toda komaj se je bil ta dotaknil tal, je že zopet z nadnaravno močjo planil kvišku, tako, da je Sibarit vstal šele za njim.
ludi topot le ostala zmaga neodločena Nato sta se spopadla nasprotnika še z večjo trdovrateostjo. medtem ko je v'adala med gledalci globoka tišina. Zdelo se je, kakor da Je trldesettisoč oseb iz kamna kakor stopnice, na katerih so sedeli. Le tu-patam, če se je sreča nagibala enemu ali drugemu izmed borilcev, so izražate ustnice hipno, komaj slišno mrmranje, in množica sa je lahno zazibala, kaker da bi veter pobožal žitno polja. Slednjič sta nasprotnika vdrugič izgubila ravnotežje in sta že zopet ležala na arenskih tleh. Topot je imel atlet premoč, teda to bi mu ne bilo hasntlo mnogo, če bi ne bil poznal, ne glede na svojo čudovito moč, tadi vseh umeteih prijemov. Le na ta način se mu je posrečilo, da Je obdržal Sfcarfea v tisti legi, iz katere se je bil prej tako naglo osvooodfl. Kakor d«& kača svojo žrtev in jo zdrobi 3 svojimi zobmi, predao jo pogoltne, se je z rokama in nogama tuko spretno okleall svojega nasprotnika, da mu je popofeoma onemogočil Ttako gfcavl«, in pritiskajoč ga na čelo, ga Je prkitt?, da se le dotakaH z zatilnlkom tal, ksr so smatrali razsodniki za odbč'lao znamenje poraza. V tem trenutku fe izbruhnil
krizo in da so na delu. Kaj pa v naših vrstah ?
Žalibog moramo reči odkrito: — slabo 1
Klerikalci, namesto da bi posnemali svoje italijanske tovariše, nadaljujejo svoje ločeno delo, ustanavljajo svoja „Katoliška izobraževalna društva" in »Katoliška mla-deniška društva-. Nočejo vedeti za skupno delo In s svojim postopanjem parđllzlrajo vse. Naše „Politično društvo" spi in se ne more predramiti. Poslanci ne dajo niti glasu od sebe. Splošno je zaostanek velik.
Izpregovorili smo o delovanju Italijanov, da bi se tudi mi predramili in se resno oprijeli dela, da pravočasno odbijemo nevarnost, ki nam preti. Naj pomislijo nekoliko naši vodilni krogi in naj nadaljujejo tamkaj, kjer je leta 1907. zastalo vse, kakor bi bilo vse zamrlo.
Narod je prepuščen sam sebi, nima kažipota. Nihče ne prihaja medenj. Ali čakamo volitev, da tedaj vzbudimo narod ?
Proti koncu tekočega leta poteče mandat sedanjemu deželnemu zboru. Pomislimo, da moramo takrat kandidirati tudi v onih okrajih, kjer je vsled kompromisa žrtvova-nega na tisoče našega naroda Italijanom. Kajti, ako tudi takrat prepustimo ta narod nasprotnikom, ne da bi dal znaka življenja o sebi, tedaj nam je sploh zastonj vsa skrb za rešitev, ker bo pozneje mnogo in mnogo krajev, kjer ne bomo imeli več kaj reševati.
Dolžnost naših voditeljev je, da podajo nov impulz v zadremale vrste. Treba je, da po Istri zavalovi zopet življenje, kakršno je bilo v devetdesetih letih. Delo je povsod nedogotovljeno. Kompromis za vo/lvnl red bi ne bil smel biti znak za obustavitev boja, temveč le etapa, po kateri mora slediti še napetejše delovanje, posebno na narodno-obrambnem polju, na katerem smo z ustanovitvijo „Narodne Zajednice" napravili korak dalje. Okoli narodne obrambe, do katere še ni prodrla ločitev, koncentrirajmo najprej svoje delo. Prebudimo se, dokler nam ne bo prepozno!
Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico.
Volitve v goriško trgovsko in obrlno zbornico se bodo vršile dne 28. in 29. t. m. Prvi dan volita dve kategoriji trgovine, drugI dan pa tri kategorije obrti. Prva trgovska kategorija voli dva Člana, druga tudi dva, tretja tri.
Živahno je radi teh volitev po Goriški deželi, v prvi vrsti v Gorici. Tu se gibljejo za te volitve Italijani iz trgovske in obrtne zbornice, z municipija, in italijanska liberalna stranka je kakor stranka nastopila z vso silo, da na teh volitvah prodre s svojimi kandidati. Tej stranki gre kar za dva dt-želnozborska mandata; ako bi pri volitvah v Trgovsko zbornico zmagali Slovenci, bi bili Italijani ob dva deželna poslanca in ob večino v goriškem deželnem zboru. Radi tega je umevno, da napenjajo vse svoje moči in da po svoji stari navadi uporabljajo vsa sredstva, samo da bi zmagali. Pripravili so se že dobro. Mnogo volilnih upravičencev-Slovencev ni vpisanih v volilno listo, mnogo jih ni dobilo legitimacije in
neopisen vihar odobravanja, in dasi je bil Sibarit premagan, Je odobravanje veljalo tudi nJemu. Njegov poraz se je bil tako približal zmagi, da mu ga nihče ni štel v sramoto. Počasi se je umaknil k vhodn brez sramu in brez zadrege; izgubil Je venec, a druzega nič.
Tako sta ostala dva zmagovalca, s katerima se je Imel boriti Lucij. Vse oči so se uprle v Rimljana, ki je, naslonjen na neki steber in zavit v svoje pogriojalo, hladno in nepremično prisostvoval berbam. Sele sedaj so Jeli motriti njegove nežne, ženske poteze, dolge, svetle lase in lahko, kakor zlato rumeno brado, ki je komaj pokrivala spi d-njo polovico obličja. Vsakdo se Je smejal slabotnemu nasprotniku, ki se je hotel v svoji neprevidnosti boriti z močnim Teban-cem in s spretnim Atencem, da bi jima iztrgal zmagovalski venec. Lucij |e spoz lal splošno razpoloženje iz rnrmraaja, ki je nastalo med poslušalci. Ne da bi se zmenil za to, je stofil par korakov v ospredje ki se razgrnil. Sedaj je bilo opaziti, da je ta glava, podobna Apolu, počivala na krepkem zatilniku in na mogočnih ramenih; telo je imel belo kakor najleoša deklica, a po životu mu je kar mrgolelo rjavih lis, čemur so se ljudje znlo Čudili. Brezskrbno je zrl Teoanec v svojega novega nasprotnika, toda atlet se je naenkrat presenečen umaknil. Prišel |e Spor, IzlU iz neke steklenice po gospodarevih ramah dišečega olja in namazal vs? telo s škrlatno cunfco.
(Dalje.)
glasovnice, da-si sodi]of da so marsikateri pa tudi ni reklamiral, tako, da ni ravno slabo postlano za Italijane v boju za te volitve.
Braki letajo okoli po Gorici ter govorijo trgovcem in obrtnikom na srce, da Je poslal gospod župan ali kak drugi nalijsnski kaporijon; ponujajo duplikate legitimacij in glasovnic, da Jih hitro preskrbijo, će jih slučajno kdo nima več; pritiskajo in obljubljajo, grozijo — zraven pa Je italijanska gospoda pripravljena storiti najbrže zopet kaj takega, kakor pri zadnjih volitvah.
Takrat se |e pokazalo, kako znajo zmagovati Italijani! Slovenci so prišli na sled temu načinu in ugotovljeno je bilo, da se je zgodila, velika volilna sleparija.
Slovenci so spravili skupaj v 5 dneh nad 900 glasov. Iz Furlanije ni bilo prišlo siti 100 glasov, v Gorici je bilo oddanih, da ali ne, 300 italijanskih glasovnic. Gotovo fe bilo, da so morali zmagati slovenski kan-didatje, toda ko je italijanska gospoda izvedela, koliko Je glasov, in so videli, kaj jih čaka, so tekom 8 dal nafabriclraii toliko glasov, da so končno zmagali s 1046 glasovi. Vodila se je preiskava, ki je ngoto vila sleparijo, ali reklo se je, da krivca ne morejo dobiti 1 Navzlic ugotovljenim sLparijatn sta bila iz te zbornice izvoljena zastopnika v deželni zbor potrjena za poslanca. Kaj je vse mogoče v goriški deželi!
Vendar pa moramo Slovenci priti do svoje veljave in svojih pravic tudi v tej zbornicil Mari naj samo plačujejo slovenski trgovci in obrtniki, v zbornici pa prepuščajo skrb za obrt in trgovino Italijanom, ki naj zastopajo koristi slovenske trgovine in obrti ? 1! In Slovenci naj molčijo, ko se Italijani poslužujejo celo sleparij, samo da ohranijo svojo moč v tako važni korporaciji !
Ne moremo soditi, kako se izvršijo te volitve izrednega pomena, pričakujemo pa od c. \r. volilne komisi|e. ki jej predseduje namestništveni svetnik Rebek, da bo postopala povsem zakonito ter da ne bodo možne v zadnjih trenotkih nikake italijanske manipulacije, da se ne napravi zmaga v Gorici kaior zadnjič, marveč da vično zakonito pot navzlic prekam, stavljenim slovenskim volilcem z izziva|očo italijanščino pri dopošiI|atvi pouka, legitimacije in glasovnice za volitve v trgovsko in obrtno zbornico!
Od strani slovenskih trgovcev in obrtnikov pa pričakujemo, da stori vsak svojo dolžnost!
Domače vesti.
Poziv na današnji shod v Škednju.
Danes ob 3 in pol popoldne se prične v „Gospodarskem društvu" v Skednju javen shod, ki ga je sklicalo naše politično društvo. Najlepši dokaz napredka in zrelosti }e v naših časih zanimanje za Javne stvari, bilo politične, bilo gospodarske. Kakor pa )e vsakemu Človeku njegova hiša, njegova jodbina najbližja, tako so občanu najbližji interesi njegove občine, ker se dotikajo direktno njegove kože. In današnji shod je »avno posvečen razpravi o takih koristih: naši mestni svetovalci bodo poročali o po-loža|u v vsej naši komunalni politiki. Zato smemo pričakovati, da se vsi zreli in napredni možje in gospodarji v okraju ške-clenjsfeem z največjim zanimanjem udeleže današnjega shoda. Prilike pa naj ne zamude tudi drugi bližnji okoličani in meščani. Pa tudi mladini je priporočati udeležbo. Saj so oni bodoči gospodarji in bo le v njih korist, ako si čim prej pridobe smisla za javne, posebno pa za občinske stvari.
Imenovanja v policijski službi. Viš(a policijska komisarja dr. Anton Pechotsch ju Friderik Wlatnig sta imenovana za policijska svetnika.
SinoCnja seja mestnega sveta se Je bavila z nadaljevanjem podrobne proračunske razprave. Drugi oddelek: direktni in indirektni davki in tretji oddelek: privatno premoženje občine sta bila skoro brez ugovora sprejeta. — Tem živahnejša debata se
vpisani: ko sta se izletnika vrnila z gore GjaličaLjums, so ju Albanci napali, češ, da sta se svojim obisKom oskrunila aeko turško nagrobno kapelo. Albanci so na Prohazka-Steinmetzovo karavano streljali iz pušk skozi tri ure. Radi tega napada je isti avstrijski konzul zahteval od turške vlade zadoščenja in paša v Prizrenu se je res požuril in zbral večo maso vojaštva, da kaznuje zlikovce. To kaznovanje se Je razvilo v glasovito kazensko ekspedicijo Džavid paše, ki ie tudi pozneje razdejal več kul v dolini Črnega Drina ter dal razstreliti več albanskih vasi, ne da bi bil mogel kedaj resnično ukrotiti upornih Albancev I
Oživljamo to zgodovinsko reminiscenco iz dveh razlogov. Tu doznajamo najprej, da so istega Prohazko, ki je sedaj podpihoval Albance proti srbski vojski, tedaj isti Albanci s krogljami iz pušek spravili v tisoč strahov, da so se mu gotovo hlače vse drugače, tresle nego pa sedaj, ko mu srbski vojaki — so skrivili niti enega lasu 1
V drugič pa kaže tudi gornji dogodek inž. Steinmetza in konzula Prohazka, da so Albanci razbojniško, surovo, barbarsko in neukrotljivo pleme. In te razbojnike pušča naša diplomacija proslavljati po listih in brošurah kakor kulturno, mirno pleme, ki je j res vredno vse svobode in samostojnega državnega življenja !! Ti Albanci bi bili torej — v paraleli s sodbo avstrijskih državnikov, o nas avstrijskih Jugoslovanih — kulturno mnogo nad Slovenci, Hrvati in Srbi 1! Pro- j simo! Kdaj so se še avstrijski državniki tako razgrevali za svobodo nas tugoslova-nov, kakor se razgrevajo za ono Albancev?!! In da bo mera krvave ironije polna do vrha, nastopa seda| isti Prohazka z nekdaj tako žalostno ponesrečene ekspedicije kakor priča, da so ti Albanci res uzoren element,
vreden ne le svobode, ampak tudi..... diplo-:
macije in nje..... konzulov !
Veliki Ciril-Metodov ples, ki ga priredi trž. slov. mladina dne 1. februarja t. 1. v vseh prostorih „Narodnega doma*, bo največja in objednem najpomembnejša prireditev letošnjega pedpusta. Deseto leto se že ponavlja ta prireditev, ki je donesla , naši „Družbi" že prece| tisočakov! Zato Je pojde vse pra-; dolžnost ne samo tržaškega, ampak vsega dosedanjim za- j primorskega Slovenstva, ne samo enega, temveč vseh slojev, gospoda kakor delavca, trgovca kakor obrtnika, da vsak po svoji moči prispeva, da tudi letošnja prireditev kar najsija|nejše vspe, kajti vsi smo v enaki meri deležni dcbrot družbe — otroci vseh se vzgajajo v Ciril-Metodovih šolah. Stoti- j soče stane ravno otvorjena šola pri Sv. Jakobu ; mi pa smo dolžni vsi, da s čistim dobičkom prireditve 1. februarja povrnemo. vsaj mal odstotek one ogromne svote. [ Zbirajte pridno darove za paviljone in srečolov 1 Vse naše narodno ženstvo, ne Ie iz mesta, ampak tudi s kršnega Krasa naj nam priskoči s sodelovanjem na pomoč, da ' bodo paviljoni bogato obloženi in bogat srečolov.
Vse darove In prispevke za pavtljorie in srečolov voltkega CM plesa 1. febr, t. 1. naj se blagovoli pošiljati ali na naslov ge. Zinke dr. Ry bare ve ul. Valdirivo 11, ali Rože dr. Gregorinove, ul. Galatti 20. Ni več daleč dan plesa; zato prosimo, da nam vsi dobrotniki svoje prispevke kar najhitreje pošljejo, da jih bomo mogli pravočasno urediti.
Odbor.
Aeroplan — „Lintvern". Iz ŠturiJ v Vipavski dolini smo prejeli: Vrača! sem se z lova na race v lovskem revirju Budanje. Okoli 11 in pol predpoldne sem začul nad seboj neki ropot — kmalu na to pa sem zagledal v višavah črno piko, ki se Je vedno večala in kmalo sem spoznal, da Je to aeroplan.
Veličastno je plul nad menoj v višini kakih 1000 m. Smer mu Je bila, kakor je bilo razvidno, Gorica — Ljubljana. Vrane, kose in drugI ptiči so se, ko so ga zagledali, z vriščem poskrili v grmičevje. Morda so mislili, da je to kaka roparska tica. To Je menda prvi polet po Vipavski dolini, zato je vse gledalo z začudenjem, posebno kmetje po vinogradih in na polju, ki niso videli še le vnela pri četrtem pododdelku: poduk."Dr!Ikal takega. Neka ženica, ki je pobirala suh-Wilfan Je dvakrat govoril in z verno in i Iiad». se ie večkrat prekrižala od strahu in
nJemu lastno vnemo ponovil naše šolske za-j?eJe ko 8era Pri5el m,mo nle» vprašala,
' da-li sem videl Untverna ? Hotel sem Jej po-
hteve proti občini. Njegov predlog glede ustanovitve slovenske ljudske šole v mestu ]e bil se?eda zopet odklonjen. Navdušeno in z vspehom je nastopil snoči tudi svet. Mi-klavec. Dočim se Je Puecher zavzel za slovenske zahteve, Je Mrak prav mračnjaško in žalostno zastopal stališče večine.
Radi premalega prostora in ker je seja kasno končala, sledi natančneje poročilo jutri.
Zanimiva zgodovinska remlniscenca. Afera proslulega konzula Prohazke je rešena po želji Avstrije — z vsemi zahtevanimi častmi. Da-U tudi v čast avstrijske
Jasni ti stvar, ali ni ml hotela verjeti.
Pozor! „Marinedecken in Luschltz* pošilja zdaj med nas nešteviio pisem in dela velikansko reklamo za svoje odeje. Marsikateri veruje te| amerikanski reklami in seda na nastavljene limanice, misleč, da so te odeje res mornarske, kajti mornarske oziroma vojaške odeje so dobre, trpežne, močne.
Ali te odeje niso mornarske in niso zaostale radi nastale vojne na Balkanu. To se ponavlja vsako leto. Enkrat so za-
diplomacije?I To je drugo vprašanje,' na'ostale radi kakega madeža, drugič radi vojne
katero menda niti ta diplomacija ne bi rada	zmerom pa radi tega, ker so pač narejene
odgovarjala	za to, da se prodajajo po takem načinu
Konzul Prohazka pa je imel Že neko	reklame, čudno afero ki kaže v Čudni luči sedanje slavne Jaz sem videl te ode|e, ki se dobivalo '
čine Prohazke Albancem v prilog. Pred leti	v vsaki domači trgovini najmanl za 1 krono r
je namreč Prohazka z Inženirjem Stein-	cenejše. Našim ljudem priporočam torel
metzom iz Sarajeva priredil iz Prizrena izlet	previdnost; kupuje naj samo to, kar vidi
v dolino Ljums. Do tam Je šlo gladko, ali	In zakaj naj Človek kupuje mačko v vreči?!
Sicer pa priporočamo našim ljudem naše trgovine.
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic. Ustanovni shod „Zveze slovenskih ljudskih knjižnic" se bo vršil v Ljubljani, dne 2. februarja. Vsakdo ve dobro ceniti pomen knjižnice, ki je dostopna širši masi l[udstva. Ne bomo govorili na dolgo in široko o koristi dobre, zabavne in poučne knjige. A kje jih naj dobiva ljudstvo ? Kupovati jih ne more, ker ne zmore denarja zanje. Ostaja mu le knjižnica, iz katere si izposoja za mal denar dobro knjigo. A tudi kn|ižnice
—	ker niso dovoij financijelno podprte, ker životarijo same zase, ker nimajo trdne organizacije, — ne morejo ustrezati čitajo-čemu občinstvu. V prvi vrsti manjka denarja in nekatere knjižnice so dostopne le članom društev. V »emu temu se mora odpomoči. Pri nakupovanju posameznih knjig naraščajo stroški nerazmerno. Treba Je plačati polno ceno, poštnino, drago knjigotrško vezavo, ki |e prikladna samo za privatnike; za ljudsko kn|ižnico treba trpežne in praktične vezave. Marsikatera knjižnica izposoja nevezane knjige, ali pa leže te nevezane po omarah, ker nimajo v obližju knjigoveza.
Zategadelj si je „Zveza slovenskih Ijud-skih knjižnic" nadela nalogo, da združi vse slovenske napredne ljudske knjižnice. „Zveza* bo nakupovala Knjige in bo oskrbovala za svoje članice trpežno in ceno vezavo. „Zvezi* Je že sedaj obljubljenega mnogo popusta pri založnikih; ti zna|o ceniti pomen knjižnične organizacije. In kulturnega pomena bo „Zveza* naravnost velikanskega. Vsako novoizišlo slovensko knjigo leposlovne vsebine bo „Zveza* takoj po izidu razpošiljala vsem svojim članicam po širni Sloveniji.
Nadalje bo „Zveza" oskrbovala članice z vsemi tiskovinami in potrebščinami in to večjidel brezplačno. Dalje bo „Zveza* skrbela, da bodo članice prirejale vsakoletne veselice v prid knjižnic, da si na ta način zagotovijo stalen dohodek.
Zveza ima nalogo, združiti vse knjižnice v močno bojno falango za boj proti DrodirajoČemu germanizmu in italijanizmu. Zveza bo tudi ustanavljala knjižnice. Da se bo pa delo vršilo tem intenzivnejše, Je potreba, da se vse napredne knjižnice udeleže čim številnejše ustanovnega shoda. Pomeniti se imamo mnogo. — Dčla je dosti. Rok tudi. Samo organizacije nam manjka!
Pristopajte k Zvezi, podpirajte io s knjigami in tudi z denarnimi prispevki! Vse je nasloviti na Zvezo slovenskih ljudskih knjižnic v LJubljani, VVoifova ul. 10. I. Za vse informacije Je Zveza vedno na razpolago. Uradne ure so od 3. februarja dalje vsak dan od 4.-8. popoldne, ob nedeljah ter praznikih od 9.—12. dopoldne.
Ako katera knjižnica še ni dobila na upogled pravil in poslovnika Zveze, naj se obrne nanjo, da ga jej dopošije.
Svarilo za one, ki letajo po zraku.
M'nfstrstvo je prepovedalo aeronavtora letati v pokrajini severno od železniške proge Ajdovščina—Gorica—Krmin—meja, nadalje Južno od proge Trst—Nabrežina — Červinjan —meja, vključlvši vodovje, ki spada k državi.
—	Tudi na Tržaškem in k njemu spadajo-čem morjem se ne sme letati. V Istri pa ne severno od proge Trst—Koper—Porto-rose in nad pripadajočim vodovjem in ne južno od proge Rovinj—Pazin in ceste Pazin—Pičane—Piomin. Zapopadeno je i tu morje z otoki.
Veliki plesni venček šentjakobske Čitalnice se vrši danes zrečer od 6 naprej v novi dvorani „Kons. društva" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Ker je Čitalnica letos radi pomanjkanja prostorov zopet zašla v krizo, upamo, da se udeleže tega plesa vsi, ki se hočejo lepo zabavati in obenem pripomoči Čitalnici, da bo v novih prostorih pričela zopet uspešno delovanje. Vstopnina je malenkostna: za dame 60 stot.. za gospode 1 krona. Posebno opozarjamo, da nastopi ob tej priliki prvič novi Čitalniški orkester.
Bohinj povaben poleti, čaroben v svoji krasoti pozimi. CM podružnica v Bohinjski Bistrici priredi prav zanimivo veselico dne 1. februarja v „Grand hotelu Triglav*. Spored hrani veselični odbor še tajno, govori se pa ?ek) glasno, da tako prijetne veielice Bohinj še ni doživel. Opozarjajoč in vabeč k najobilnejši udeležbi, zagotavljamo, da bo sledil živahnemu večeru sanatorij, kl ozdravi vse dušne in telesne bolezni na sankalifča.
Za CM obrambni sklad so se na-dalle prijavili siedečl p. n. gg. in društva: 1031. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kobaridu, plačala 200 K; 1082 Bo-
Pomir Pikel kot volilo za f očeta Gregorja ikel iz Postojne, plačal 200 K; 1083. desetorica profesorjev v Kranju, plačala K 206 05; 1084. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Smartin ob Paki. plačala 100 K.
Pomen reklame. Kolikega pomena Je reklama, o tem sem se uveril te dal, ko sem bil v Trstu. Hotel sem k brivcu. Hotel se dati zaslužka Slovescu. Ktr pa nisem vedel zanj in ker ga nisen našel tudi med
inserati „Edinosti* onega dne, začel sem nekoliko tavati po ulicah, a slednjič sem zašel, da brivnice, katere lastnik ima sicer slovansko ime, ki je pa zagrizen renegit.
Ne godi samo meni, ampak tudi mnogim, ki prihajajo v tuje mesto, a ne vedo, kam bi se obrnili, da bi nesli svoj denar. Reklama našincu Je dandanes velikanskega pomena ; stotisoče dajejo velike firme samo v reklamne svrhe; ti tisoči pa se Jim bogato obrestujejo. Sicer bi Jih gotovo ne trošili. Le po reklami so postale velike firme tako glasovite, tako močne. Našim ljudem v Trstu bi le svetoval čim pogosteje inserira-nje — če ne druzega pa vsaj naslova in obrti.	Obrtnik.
Novo morsko kopališče ob Adriji. Bogataši hočejo Imeti tako sami za-se nov kotiček ob naši Adriji: Opatija, Ika in Lovrana so jim menda postale preveč priproste, ali slovanske, kdo ve? Union banka, Bodenkredit, Avstr.-^osn. banka in švedsko trgovsko društvo v Stokholrau ustanove, kakor je slišati, novo akcijsko družbo s kapitalom 12 milijonov. S tem kapitalom mislijo napraviti na 535 000 m* prostornem zemljišču ob morju med Opatijo in Reko velikansko novo kopališče.
Tudi Ogrska vlada bo baje podpirala to podjetje; udeležita se ustanovitve te družbe grof Pavel Szapary in F. pl. Kalay, sin nekdanjega skupnega finančnega ministra.
To novo kopališče bo spojeno z Reko in Opatijo z električno železnico, za katero Je baje že dobila koncesijo švedska družba.
Na vsak način bi to podjetje hudo škodovalo Opatiji in Lovrani in marsikateri Nemec, ki zdaj tam dobro živi, ne pride več! — Take govorice se širijo po Liburniji. Ni izključeno pa, da je to le pobožna želja bog ve kake klike.
.Sječa knezova". Dan 23. januvarja 1804. je krvavo podčrtan v zgodovini srbske odvisnosti od Turčije. Ko so v letu 1804. grdobe in prepotence turških mogotcev prekoračale že vse meje, začela se |e srbska raja puntati proti svojim tlačite-Ijem. Objestni mogotci so prišli v veliko zadrego in da bi že v kali zadušili vsak upor, so sklenili, dado da pobiti vse ugledueje Srbe in da tako zastrašljo rajo. To krvoprolitje, provzročeno po turških dahijah, Je poznano v zgodovini pod imenom „sječa knezova*. Tako je dal dahija Mehmed Aga Fočić dne 23. Januvarja 1804 umoriti tudi srbska kneza Alekso Nenadoviča, ki Je bil med najsoo-sobnejimi in najvredne|imi Srbi, in Ilijo B rčanina. Ta klanja so izzvala upor v narodu. To Je bilo spočetje pozneje ustaje za osvobojenje Srbije. Prvaki naroda so se zbrali tajno dne 2. februvarja ter so izbrali za vodjo ustaje — Karag|org|a, po-znejega prvega kneza Srbije in začetnika sedanfe dinastije
Blagim srcem 1 Svoj čas smo poročali, da je prišel na „Corsu* dne 28 oktobra neki deček po nesreči pod električni voz, ki ga je težko poškodoval. DosedaJ je bil deček v bolnišnici in potrebuje sedaj, da se okrepi, v resnici podpore. Vsak majhen dar se hvaležno sprejme. Darovi naj se pošiljajo naši upravi.
Druga otroška predpustna veselica se bliža. Pustna nedelja bo za naše malčke pravi praznik, a za odrastle ravnotako prisrčna zabava. Krasna pantomina Pierotte ia Pierot, k! jo uprizore otroci In slika „Pol Americain" bo gotovo nudila tudi odraslim obilo zabave. Pripravite se torej vsi na to lepo veselico. Opozarjamo, da Je k te| prireditvi priti v poljubni obleki, oz. navadni, ali v kostumih.
Prva slovenska zaloga čaja in ruma v Ljubljani, Rožna ulica It. 41, je izročila CM družbi zopet K 70. Objavljajoč to pridobitev za naše slovenske namene, priporočamo zavednim Slovencem uporabo družbo pospešujočega blaga pred vsem drugim.
Pevsko društvo .Zastava* v Lonjerju priredi svojo pustno veselico v nedeljo, dne 2 februarja, v prostorih „Kons. društva* v Lonjerju. Na sporedu so razni Šaljivi pevski zbori, godbene točke, katere Izvaja domače godb. društvo „Voiarič", ter ponovitev krasne ifcre, dvodejanke „Anarhist", katera je in bo gotovo vsem ugajala.
Po veselici, ki se prične ob 4 popol., se vrši ples do polnoči. Vabimo torej si. občinstvo, da poseti v čira častnejšem številu to veselico, kajti nikomur ne bo manjkalo zabave in kratkočasja.
Zgodnji koprski grah — za seme. Kmetijska družba za Trst in okolico si |e nabavila večjo množino igodnjega koprskega
OSTftEDNl BANKA CESKYCH
SPORITELEN PODRUŽNICA t TMTU
Pontaroaao 5. — — Tla Nuova IS.
Vloge na knjižice 4 V4- 5•/, \ po odpoved-Premijne vloge «*/0 J nem roku. Stalne vloge In vloge po tekočem računu s: po dogovoru najugodnejše. s:
TiDLJE a KAVCIJE - • - IEKJALKICA-
Urada« ara ad #.—12.V, do?, tn 2.*/!-». pop .
Danes ob 6 zvečer ples šentjakobske „Čitalnice" scs pri Su. Jakobu
graha prav dobre vrste, k! ga oddaja svojim članom po izredno znižani ceni, to je po 60 vin. kilogram. Ker se dobra semena mnogokrat težko dobivajo, se opozarjajo člani družbe, da se priglasilo zanj čimprej v družbeni pisarni ul. G. Galatti 14. II.
O občnem zboru »Tržaškega Sokola** priobčimo poročilo v Jutrišnji številki.
Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo naznanje pravila novih društev: „Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov" s sedežem v Trstu in „Katoliško slovensko izobraževalno društvo Orlovec" v Straži (tolminski okraj).
Slovensko gledališče.
Danes popoldne ob 3 30 točno se poslednjikrat ponovi velezabavna Horstova burka
.NEBESA NA ZEMLJI", ki Je imela pri svoji premijeri najlepši uspeh; občinstvo se je izborno zabavalo in smeha je bilo mnogo. Kdor hoče preživeti par veselih uric, naj *i ogleda to burko.
Zvečer ob 8 pa poslednjikrat kakor večerna predstava se ponovi krasna Guil-bertova opereta
„ĆEDNOSTNA SUZANA".
Predstava je v abonementu Đ.
Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v „Narodnem domu".
Tržaška mala kronika.
Trst, 25. Januarja.
Izgnanci. Tržaška policija je te dni odgnala preko avstrijske meje zopet enajst tičkov, ki jo se odlikovali tu s svojimi lo-povstvi. Med njimi je bilo osem renji-kolov.
Tatvina na krovu. Na zahtevo zapo-vedništva Lloydovega parnika „Amphitrite", ki je zasidran pod hangarjem št. 55 v novi prosti lukl, sta bila aretirana 301etni Edvard Maršić, rodom s Krka in Marij Privileggi, star 30 let, iz Rovinja, ker sta kradla na parniku vino.
Iz izložbe tvrdke Cavalcante v ulici Nuova je 421etni črevljar Avgust Piutti, rodom iz Čedada v Furlaniji ukradel več komadov perila in stekel. Dotekel pa ga Je neki uslužbenec omenjene trgovine in ga izročil policiji. — Piutti le izgnan iz Avstrije.
Perila nista imela. Ludovik Sablatnig, rodom iz Koroške in Josip Zellmann, sobni slikar, iz Maribora, sta prišla k neki perici v Rocolu, češ, naj jima izroči perilo, ki ga jej je dal oprati neki Anton Lepold, strežnik na parniku „Babsburg". Perica jima Je izročila perilo. Pozneje se je izkazalo, da Lepold ni nikogar poslal po perilo. Goljufa so aretirali.
Prostitutka okradena. —V tolerančni hiši Št. 45 v ul. Beccherie se je neka tamošnja „dama" za trenutek oddaljila iz svoje sobe, v kateri je ostal „gost" samv Ko se Je vrnila, je našla sobo prazno in z ljubeznivim gostom je izginil tudi znesek 400 K ter zlata ura s srebrno verižico, kar je imela spravljeno v omari. Okradenka ni mogla storiti drugega nego stvar ovaditi policiji, ki pa še ni zasledila neznanega „ljubega" gosta.
Loterijske številke, izžrebane dne 25. Januarja :
Line	38 29 78 31 17
Društvene vesti«
Tržaško kolesarsko društo „Balkan"
priredi danes plesni venček v „Konsumnem društvu v Rojanu. Zabava bo velika. Na-prošenl so vsi člani in njih prijatelji, da pridejo danes na ples. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Klub dram. dil. na Prošeku vabi na občni zbor, ki se vrši danes ob 1 popoldne v Pontarju.
Telovadno društvo „Sokol" na Op-činah ima danes ob 1 popoldne svoj redni občni zbor v svoji dvorani.
Peško društvo „Danica" na Konto-velju priredi v nedeljo, dne 2. februarja, (na pustno nedeljo) veselico s petjem, šaljivim prizorom, igro in plesom. Ker Je čisti dobiček namenjen „LJudiki knjižnici* na Kon-tovelju, upamo velike udeležbe. Odbor.
Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi vse gg. odbornike k važni odborovl seji, ki se vrši v torek, dne 28. t. m. ob 8 in pol zvečer v kavarni „Balkan".
Mae, del. organizacija,
V Lloydovem arzenaln odpuščajo celo take delavce, ki so že 35 let v službi, med tem ko renjlkolov ne odpuščajo, dasi-ravno so po večini šele par let uslužbenl. Kam naj gre vendar delavec, ki je bil 35 let pri Lloydu in Je tam pustil vse svoje moči? Penzije Jim pa Lloyd tudi ne da, da bi mogli živnti. Aii naj gredo krast? Dr. Rvbaf je zaradi teh skandaloznih razmer že neštetokrat interveniral pri Frankfurterju in tudi na Dunaju. Toda vse intervencije so brezuspešne. Kakor stvari stoje, se delavstvu ne bo ugodilo toliko časa, dokler ne nastop« z vso odločnostjo, kar se pa tudi zgodi, ker delavztvo postaja vedno bolj ogorčeno.
Ženska skupina NDO sklicuje za ds nes, dne 26. t. m., ob 5 pop. Javen ženski
shod v društveni dvorani NDO, ulica Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: „Slovensko ženstvo v Trstu in organizacija".
Na shodu govori tudi drž. in dež. po-' slanec dr. Otokar Rybaf.
Konferenca odbornikov vseh skupin i NDO se bo vršila v danes ob 10 predp. j v društveni dvorani NDO ul. sv. Frančiška ! štev. 2, po napovedanem dnevnem redu.
Skupina čistilnice petroleja N. D. O. ! sklicuje za danes, točno ob 4 popoldne ! občni zbor v „Konsumnem društvu" pri Sv. Ani po napovedanem dnevnem redu.
Zidarska skupina NDO. Odborova seja v torek ob 6 zvečer v društvenem prostoru.	_
Za veliki Clffl-Hetotlou ples
so nadalje darovali po K:
Hribar Viljem, Opčina 4, dr. Mikutlčič, Trst, Ante Topič, Trst, dr. Juraj Lučlč Roki, Trst, Delavsko podp. društvo, Trst po 10, Anton Kalister, Trst 20, dr. Ivan Grškovič, Trst 20, Josipa Šuman, Škedenj 6, Franc Barbich, tu 4, Franjo Duboko v ič, Reka 10, Miha Žgav, Arbanasi 4, Ettore PollJch, Trst 40, Celestin Sirk, Trst 10, M. Sapundocieff, Trst 4, Janko Malenšek, Trst 4, Anton Med-vedič, Klana 2, Jakob Dimnik, Ljubljana 6, Josip Flegar, Sušnjevlci 10, Dalmatinski skup, Trst 10, kap. Petar Karlovič, Trst 10, gdč. Ema Čampa, Trst 10, T. vitez Cossovich, Trst 20, Josip Vitek, Trst 4, prof. Josip BaruČ, Split 6, Davorin baron Turkovič 6, Aaton Šutej, Zagreb 10, dr. Amruš, Zagreb 10, Ljudevit Tomičić, Trst 10, Vladimir Pol-lich, Trst Mato Pollich, Reka 30, B. Mim-belli, Trst 50, M A. Ternovec, Trst 20, Maks Venedig, Trst 4, Nikola Slovinfć, Budna 3, Josip, Radomičfć, Dobrota 4, Fran Franetovič, Komiža 4, Oprtaljsko društvo, Livade 4, Ivan Nežič, Livade 2, Sava Mipa-novič, Dubrovnik 4, dr. I*o ŠubelJ, Dunaj 10, Češka Beseda v Trstu 10, Živnostenska banka, Trst 50, Petar Rčff-elli, Trst 4, A. Zafred, Trst 6, Božo Borštnik Trst 2, Fran MatejCč. Trst 20, M. Stojič, š benik 4, Ivan Medič, Šibenik 4, Družina Logar Trst 6, Anton Vagaja, Trst 6, Tomo Gjaja, Trst 2, Fran Suša, Senožeče 2, Ana Štrukelj, Opčina 3, Urbančič-Gruntar, Bazovica 5, Glavarstvo, občina Kastav 20, Fran Rosič, Split 4, Anton Krasten, Trst 10, Županstvo občine Jelšane 20, „Solo", tovarna užigalic, Dunaj 50, Katarina Kenda, Postojna 2, A. Pavich pl. Pfanenthal 3, Setničar Angela, Sv. Ivan 4, Josip Mrevlje, Rojan 6, Ante Trobec, Sv. Ivan 4, Pavel Tripkovič, Trst 10, Angelj Dekleva, Trst 6, Mihael Lavren-čič, Trst 4, Ludvik Matko, Trst 10, Franjo Matiassi, Reka 10, Fran Gulič, Trst 10, Vicko Marinkovič, Komiža 10, obitelj g. Franjo Žagarja, Trst 10, dr. VacI. Svoboda, Nabrežina 10, Anton Ravbar, Komen 4, Hrvatska rad. čitaonica, Trpacj 4, Vekoslav Jazbar, Nabrežina 4, Franjo Zarli, fin. svet v. p. Trst 4, Matko Kiavora, Trst 2, M. v. Zebisch, Dunaj 2, Anton Jerič, Trst 4.
Vesti iz Goriške.
Poroka. Danes se Je poročila gca. Cecilija Železnikova zv g. Mirkom Ktrsičem, sodnikom v Gorici. Čestitamo I
Žel. asistentu Adrario v Podbrdu v album. Začeli ste od ljudi, ki Jim ne mpo-nira posebno Vaše mlado dostojanstvo in d jih Iz neznanih vzrokov prav po Vaši maniri črtite, zahtevati peronske listke, ako-ravno je Vam, načelstvu in direkciji dobro znano, da tukaj zaradi neugodne postajine ege ni možno zapirati perona tako, kakor )o mestih. Pa naj bi bilo, če bi merili z ednako mero in če bi se pri vratarskem joslu vsaj vedi', kakor se vede navadn vratar. Kako to, da zahtevate listke s^mo od nekaterih Vam neljubih ? Zakaj ne vprašujete po listku tudi svoje 121etae miijenke, ali pa svoje v obilnosti živeče tsšče, ali kaj Vam je že ? L'ubl Marijo Adrario! Edino uteho in zavetišče Podbrdom imate še pod okril;em svoje — tašče; tako daleč ste
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlaS za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konknrenčne.
-mi
9r. AL Martinem
Cesare Cosciancich
m
tacnijtffirati ttft-tetmfk «
ordbtlrm od 9.—1. fa od 3.-6. Trst, Barriera vecchla 33
H. Mi Tetefoa 1708.
dO
Dr. Pesnik
ftrst, vfa S. Caterina štev. I,
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i
8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V.—l in 7—7'/,.
IESD:
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perjjiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.	^^
— veso,
Fratelli Mauber
Trst, ullsa Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
AR TURO M0DRICKY
Prodajalnlca aiaauf. blaga In drobnih predmeta*
Trst, al. Belvedere 32.
Šivane odeje od K 640 do 18-—, volnene K 3*— do 20'—, bel in pisan j fuštanj, bombaževi in volneni tri koji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestji niče, dežniki itd. Velikanska izbera.
v»	_
čovarna čevljev
MOOLING
x? Trstu
130 fllljalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-&-vis ul. Madonna del Mare}
FinI čevlji po ljudskih cenah. Izključena usaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K
v	.........„
„ fini Goodjear Welt . . . m „ amerikanski .... „	n najfinejši
nizki čevlji črni......
„ zelo fini črni.....
„ amerikanski Iuksus . .
Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... „ lakasti „ . . . . a
nizki čevlji, močni......
„ „ chevreau . . . . „ „ najfinejši Goodjear Welt » „ amerikanski Iuksus . . „ „	„v barvah
„ lakasti
7*50 9-50 13-50 11'— 17'— 6*— 11*30 16'—
l 5
K
3*20 4'20 5'— 7*50 11*— 13«— n 14—
„ 15*—

čevlji visoki in nizki za otroke od 2 K dalje.
CORSO 21 UL CAVANA 11.
SVOJI K SVOJIM I
SVOJI K SVOJIM 1
Nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah,
SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za madrace, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti).
Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga.
V največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova štev. 37.
Zmerne cene. Doma?a in jolidna postrežba. Uzorci na zahtevo franko.
Novo! Fondo Coroneo
Novo I
Veliki plastični-anatomični muzej
~ s prizori iz balkanske vojne.	—
Odprt vsak đon od 9 dop. do 9 zvečer. -
ODVETNIK
Dr. JOSIP FERFOLJA
je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Trstu, ul. Molino piccolo št 7, II. - TeL 26-5
Tovarna
koTiegor In potnih torb v vseh velikostih Im popravila po nizkih oenah — PoillJatve na vae strani.
Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8.
Ljudska uparna
BOGOMIL PIMO
Trstf ulica Vincenzo Bellini št. 13
(lasjriti certTB ir. iifia lereca)
O Bogat izbor
^^^ ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene.
liSIIIBIIBBRBaBHHBBaill
KAREL DE LAMI
po visokem c. kr. namestništvu
KONCESIJONIRANi ZOBOTEHNIK*
Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6.
Pri remnotizma ln neo-roiglJoh
blaži bolečine, pri trganju odstranjuje otekline ter napravi ude zopet gibčne, odstranjuje nadalje neprijeten občutek mraza, za drgnjenje, masa?o, ob-kladka in kopelji pripravni
Čitajte in strmite 1
600 komadov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v.
Krasno v ognju pozlačena, velefina remont, nra oa sidro, s pozlač. številnico, ima dobro gredoč« 35 urno kolesje, za kar se garantira 3 leta. 1 krasna kravato* igla 8 ponaraj briljantom, 1 v ognju pozlačen prstan z imit kamnom za gospode ali damer 1 krasna ovratnica iz okrog 150 orijentalakih bise. rov, najmodernejši damski lišp, 1 krasna garnitura manšetaih, ovratniških in prsnih gumbov, gar-3°/® zlati double a pat. zaprt, 6 pristno platne it žepa b robce7, 1 veleeleg. žepno pisalo iz niklja, 1 krasno toaletno zrcalo v e^uiju, 1 dišače toaletno milo, 1 fino vezana beležnica, 72 aDgl. pis. pere«. 20 korespondenčnih predmetov, 396 raznih predmetov ▼ hiši koristnih in potrebnih. Vse skap^j z goldinasto uro, ki je sama vredna še enkrat toliko, ■tane samo 4 K 20 v. — Razpošilja po povzetju eksportna hiša
H. SPINGARN, Krakov št. 240
Kdor naroči 2 zavoja, mu dodam brezplačno lep žepni nožič z dvema reziloma, k več nego 2 zavojema k vsakemu po en tak žepni nož. Za neogajajoče takoj denar nazaj, tioraj je riziko. izključen.
I
Caffe Kuovo
T^	(NOVA KAVARNA)	L l
Trst, Plazza Bat riera Settefentane "
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard« Seifert Telefon 19-81. Poleg kavami se nahaja tudi izvrsten
B U F F E T,
Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
coiiMHMi m mn Ur
Beaadna znanka zavaravana
Pulti ii iu izlila U lztiiaratil]a.
Tudi če se ga dlje Ča«a vporablja nima iu kakih škodljivih učinkov, zato bo^ji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki. 1 eevka 1 kram«.
Po polti proti napvej poslanem znesku 1 eevka K 1-50 j 5 cevk „ 5— V franko. 10 s»vk n 9 — ) Iađelavanje lm pismo akla*Hč* :
LEKARHA B. FMflNER
o. k. dvorni zalagafeelj PRAGA III, 203. Zaloge r»o l.karnah.
I se podari I
Ker sem aam prevzel razprodajo, mi je mogoč« ponuditi za samo 2 K 50 rn, veleelegantno 41 kar. zlato duble-remont, uro aa sidro s verižiio vred.Ura ima dobro gredoče 36 urno kolege ua sidro inje elek. potom pravlečaaa s pristnim zlatom. Gar. za pr«c. tojo 4 leta, 1 komad 2 K 60 vim., t komada 4 £ 70 vin., 3 komadi 7 K. Razpošiljanje po povzetjm. — Svetovna raipošlljalna kiša :
CH. JUNGWIRTH, Krakov F|50.
NB. Zamena dovoljena ali danar nazaj.
Zakaj naj se uporabljajo
samo
€rmima Varbinek
manufakturna trgovina
Trst, ulica Ginlia St. 14.
Velika izber oblekac za otroke, damak^b blna, kri rae izdelano po zadnji modi, bo« ia vseb mannfak. ;urnih predmetov. — Stezniki, paaovi, drobnarija Cana najnižje, brez koakuranes.
K
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
G?usto Pilotti fo Gius.
ustanovljena leta 1842	TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev, 14
Specijaliteta: ladijske vretUjlte Posoda in škatlje im bele in kamno-barvne pločevin*.
Žlebovi, cevi in zidne tbloge
iz vsake anovi v kosih po 2-»» (brez zvezave).
Osramove svetiljke
z vlečeno svetilno žico?
1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico.
S. „Oiramova" svetiljke z vlečeno svetilne žico prihranijo 70% toka.
3. „Osramove" svetilke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč.
Vsaka pristna „Osramova" svetilka z vlečeno svetilno ftoo mora imeti na stekleni kroglji vjodkan napis „Cteram*. Kdor skrbno pasi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ni* opraviti z „Osraiaom".
DRUŽBA OSRAMOVIH SVET1LJK, z o. z., DUNAJ.
Zaloga to- lo liozooi. vio iplrlta Hksrjov Is razprodaja na drob m !■ debelo
JAKOB PERHAUC
Trst, Via dslfe Ae§so it 6, Trst
(N up roti Oafft Csairale) TtBk libn francoskega lam pas j ca, pcoeSh d«wV ath ttalrjaaakih la a vatro - ograkih vim, Bordeau Sorfuder, raeakih via, Meaalla ta Ckiasti. Srna, koajak, ran« I|uj« ter poeabai pristal tropiaov«, ilivovac ia brinjavac. IadalU L vrst«, deili ia 4» tčnlk krajev. Taaka mančbm a« takoj Izvril. Ram R^ja m po povzetja. O«miki um aahtevo la traako.
Razpredala od pol litra ssprej. w
Prodajalnica ur in dragocenosti A
Bucher
(e* drug Dragotina Vekjeta)
Trst Sd.^ Corso Jt. 36.
Bogati izbor zlatanine, srobrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in meaja staro zlato ii tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstna arebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE^
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
= slaščičarne
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA Sprejema vsakovrstna peciva.
Zdravniško in klinično potrjeni uspehi
dokazujejo, da je pri bolečem kašlju otrok iu. odraslih
THYMOMEL SCHILLAE
dragoceno in koj učekujoče sred tvo.
Be tedna znamka zavarovana.
Ublažuje kaš'lj, ga manjia, odstranjuje kamr, poapesuj« spuščanje glena ter po-
težfeoče pri dihanju. 1 steklemlea K 2*SO. Po pošti, če se plača vnap ej K 2*90 se pođjo 1 steklenico K 7 —, 3 at«klan c« K 20 —, 10 ste-kl«nic franko. N« d*jt« ae premotiti od zukogar, da vzamete nadomecfelna sred-st
Tpražajte svoj pa zdravnika.
Prip.avljatelj in glavna s^loga :
LEKARNA B. FRAONER
o. kr. dvorni zalagatelj — Praga, lil., it. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdek>va*<eli e in ua var-stveno znamko.
Kdor želi kupiti kavo,
čaj, kakao, namizno olje, rnm in konj*k, vso I. vrsto, po niskih oenah,
narodi poitni zavoj 5 kg
Cnotto 4»/4), ki s* dobi poštnine in oarine prosto od zaloge prve • pro dajo na drobno združeno tvrdke
Hany Coetzl Trst, nL Mlrmimr 13.
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica delTlstria it 4
i podružnico na Greti 275 ▼ hiii g. Gombača,
Priporoča «1. občUat?n svojo
trgovino vsakovrstnega koloni-mhm jalnega blaga ■ ■
na drobno in na dobolo. Postrežba na dom. SVOJI E SVOJIM I
* Umetniški predmeti 1
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene naj-nižje. Obrnite se na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
■ |i i s
Trst, ulic« S. Lazzaro 20. ToTa;rna pohištva lz bambusa, in<iljske?a trsja lil protja.
Praktični in kuriatr.1 darovi
za vsako priložnost.
A
Jfans Schmldt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
7VST ul. della Zonta št. 7. /.
l€ek«>
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Hlojz Saletelj
uilea Carradorl 18, v bl'žlni gestlWie ND0
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-3B nalnih posodah iu drugo, bhb
Orar Raimondo Bisiach
Trst, ulica Caprin 9,
vogal olice Gnardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Rs|u!atarJI In budilke- Poprava
po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
Novi zobozdravnišKi ambulatorij
ul. Rossini št. 12 (vogal ul. delle Poste)
laboratorij za moderno dentlstiki.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljSe kakovosti po K 2.
Izdiranje zob brez bolečin po t E. Ordinacijske ure:
od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 m-rečer. Ob nedeljah in praznikih od g do ia.
lajne,j_nar_oCg9D|l^
Ogl^ae (Inaerate) treba naalovljati na na Uredništvo lista, ln oa na Tiskarno »Edinost«, na na .Narodni Dom" in mm. aa „Hotel Balkon- v Trstu, ampak edino
na „Inseratnl oddelek" nfl&aa Rs!«
®= Ali na Upravo. «=
Uredništvo, TIskarna, Narodni dota ia Hotel Balkan nimajo 1 oglasi nika-kefa opravila.
To si dobro sapoimtijo ki na-lo a^laae v satena t!*tu Ib MA, da toteo uvrlćatl — — —
Srntsta pregnan, Jrsl
ali ca S.. Lazarja iter. 17.
Skladišče kož
raaraa la 6raa za iavljarj« in sedlari« z lavni c« gara/lk dtlav iavljnv (tanaaja). Ttleije kota iraa la ranata« (lekskalfe). ^a**ita aa aajbalja vrata za barvan« iavlj«. Naraiks za ne kraj« ieiele Izvriij« tata« I« Utr«.
P' ^id učiteljska konferenca slovenskih ljudskih Sol
se je Trfiila kakor znano, dne 7. t. m. v vr-deljpki ljudski šoli.
Po določitvi predsednikovega namestnika in namestnikonega namestnika (Stipe Ferluga in Anton Požar) in po volitvi dveh tajnikov-zapisnikarjev (Jože Čok in Ana Svagelj), je otvori predsednik, c. kr. ckr. gol. nadzornik krof. Ivan Nekerman, kmalu po 9. uri ponferenco in konstatiral bkoraj popolno udeležbo ; manjkala je le četvorica izmed službujočega učiteljstva ia sic^r zaradi bolezni. Čital je opravičila nekaterih povabljencev, kakor ono bivšega c. kr. dež. šol. nadzornika vit. Antona Klodiča Sabladoskega in ono Nestorja tržaško slovenskega učiteljstva. ravnatelja Antona Valentiča, ki oba želita konferenci najboljših uspehov.
Dalje je opravičeval odsonost okr. gla-varja-voditelja uradov, c. kr. namestništvega svetovalstva dr, E. pl. F n b r i z z i j a in c. kr. dež. šol. nadzornika Fr. Matejčiča, ki oba, nujno-uradno zadržana, želita konferenci najboljših uspehov.
Pozdravljal je dalje navzoče učitel|e-ka-tehete in učitelje privatnih Sol, ki so se odzvali vabilu, dasi neprimorani,
Pfclje se je predsednik spominjal še v vzvišenih besedah Njega Jasnosti, tržaškega ces. namestnika princa Hohenlohe, kate remu je učiteljstvo zaradi zaslug, ki jih ima v dobrobit šole in učiteljskega stanu, na predsednikov poziv zaklicalo navdušen „Slava".
Predsednik je zaključil svoj uvodni govor, spomin jajoč se onih izmed učitelj stva, ki jih naoi je, pač prerano, odtegnila kruta Bmrt, namreč Andreja Široka, sestre Rafaele Kovačič in Frana Pelicooa. Tem v spomin so se zborovalci dvignili in zaklicali Slava.
Nato je sledila volitev stalnega konferenčnega odbora za dobo do prihodnje okrajne konference. Po kratki debati so bili izvoljeni po * zkliku : Ivan Danev, Pavla Hočevar, Ivan Kraševec, Josipiua Pošega, Iva Sabadin in Josip Vrščaj.
V pripravljalni odsek za ustanovitev okr. učit. knjižnice so bili izvoljeni isto po vzkliku : Mira Eugelman, Fran Fonda, Hoza €ruli, Marica Gregorič, Ferdo pl. Kleinmayr in Ciril Valentič.
Sledilo je poročilo okr. šol. nadzornika prof. Iv. Nekermana o stanju šolstva.
Poročilo, sestavljeno z vso natančnostjo in vestnostjo, je poslušalo učiteljstvo z vidn -napetostjo, ker se je v njem v resnici zrcalilo pravo s'anje našega šolstva, ki ima še mnogo in vsestranskih potreb ! Pač, kar se je moglo storiti — in pri danih razmerah je to mnogo — storjio se je vse v vsestransko povzdigo šole in to naj bo učiteljstvu v prijetno zavest, to naj bo gospodu nadzorniku v zadoščenje za vse prizadevanje, za vsa stremljenja, ki je ima on za povzdigo naših šol; njegovo poročilo je jasna slika vsestranske delavnosti učiteljstva, združenega s svojim priljubljenim nadzornikom. Burno ploskanje koncem govora ]e b:la primerna zahvala za podano poročilo.
Nato je sledilo predavanje dr. Ver« č o n a, okr. zdravuika sežanskega o temi : „Prva pomoč v nezgodah v šoli. Keko je učiteljstvu postopati v tem slučaju in uporabljati šolsko lekarno?"
Gosp. zdravnik je razložil pozornim poslušalcem v poljudni besedi več slučajev, v katerih bo vešča učitelja roka nadomeščala zdravnika, ki ga Šola nima vedno na razpolago. Hvaležno učiteljstvo se je strinjalo s zahvalo, izrečeno mu po g. predsedniku na predavanju, ki je bilo splošno odobravano.
Po zdravnikovem predavanju je biia konferenca prekinjena do 2 in pol.
Popoldansko nadaljevanje konference je obse galo šest točk, in sicer :
1.	„Nasveti glede šolskih knjig, ali ostanejo v rabi Gangl-Josinove čitanke, ali naj se uvedo druge, katere — referat : V Trobec-K. Gerdol-K. Rode.
2.	„Nasveti glede preosnove podrobnih učnih načrtov*4 — referat: F. pl. Klein-mayr-A. Sancin E. Peternel A. Germek.
3.	„Nasvtti glede preosnove nadaljevalnih šol, ker dosedanji nadaljevalni tečaji ne odgovarjajo današnjim zahtevam" — referat: Fr. Bratoš-J. Pošega.
4.	„Ženska r.čna dela11 — referat: J. Vodopivec.
5.	„Enotna ureditev normalnih urnikov na ljudskih šolah tega okraja" (se odslopa stal. kolfer. odboru).
6.	Posebni predlogi.
Vsem točkam je učiteljstvo sledilo pazljivo in vstrajno.
Izvolila se je enketa 20 članov za sestavo novih čitank, ki bodo odgovarjale kra jevnim razmeram in današnjim zahtevam in enketa 6 članov za sestavo novih podrobnih učnih načrtov.
Sprejele so se različne resolucije, kakor: Uvedba K. Vidrovega „Moje prvo berilo", odprava P. Končnikove „Slov. slcvnice* in uvedenje Schreiner-Bezjakov? „Jezikovne vad-rrlce*, prošnja do prof. A. Černivca, da izdži m- računico za V. in VI. razred, predelanje i.alijanskih učnih knjig po Schreiner-Bezja-kovi metodi, uvedba H. Druzovičeve pesmarice ; uvedba italijanščine s IU., nemščine s IV. šol. letom; vtč tedenskih ur v nadaljevalni šoli in primeren učni načrt, ločen za
dečke in deklice in posebej za spodnjo in posebej za zgornjo okolico ter posebne strokovne učitelje za to; posebne učiteljice za ženska ročna dela in dr.
Ob sklepu konference se je zahvaljeval predsednik vsem udeležencem za vstrajnost pri konferenci in za zanimanje, s katerim so sledili dnevnemu redu. Zahvaljeval se je Šolski oblasti za dovoljenje, da se je smela obdržati konferenca, zahvaljeval se svojima namestnikoma podpredsednikoma pri konferenci, zahvaljeval domačemu učiteljstvu za vse udobnosti, ki jih je imelo zborujoče učiteljstvo tekom dneva, posebno voditelju Šole, Ivanu Danevu,
Pred razstankom se je spominjal predsednik v vzvišenih besodah Njegovega Veličanstva, kot prvega zaščitnika in dobrotnika šolstva in učiteljstva ter je pozval zbrane, da se v znak udanosti do Nj. Veličanstva zakliče trikratni „Slava". Temu pozivu se je učiteljstvo navdušeno odzvalo. Slednjič se je zaključila konferenca ob 7 in četrt zvečer z odpevanjemprve kitice cesarske pesmi.
„Veda" 1912.
Lux ex Oriente! Ob najjužnejših mejah Slovenije se je zbrala pred dvemi leti kopica mladih znanstvenikov, ki so sklenili, da vpeljejo kultur^ našega naroda na nova in uspešnejša pota. Bit će dana — smo rekli lani in letos moramo z navdušenjem pribiti dejstvo, da že visoko stoji solnce in da pušč i za seboj z gorkoto in zlatom obsuto polje. „Veda" je postala činitelj slovenskega kultu;nega življenja! Te dni, ko začenjajo pravna p edavan a na „Revoltelli" v Trstu, predavanja, ki naj bodo nekaka začetek laške univerze, te dni je stopila „Veda- v tretji letnik in bo skušala tudi letos v „posestrim-skem mestu" dokazati, da imamo tudi mi že univerzo, kulturo in docente a da manjka vsemu le forma in legalizacija. „Veda" naj poda dokaz, da nismo Slovenci katehumeni in da imamo vse pravice za vstop v svetišče. Pa še nekaj ! Kak-rr klin je vtisnjeno naše ozemlje v dve veliki masi narodov, med Nemce in Italijane. Na „Vedi- je, da vzdrži naš narod kulturno tako visoko, da nas ne bo mogla raznaroditi tuja kultura, nje naloga je, da sprejema tujo kulturo in nam jo potem nudi v boljši obliki. Na meji Italije smo ! Pred nami ležijo solnčne poljane tujerodcev in nalahko nas objema prijetno-omamljivi cefir laške kulture. Na „Vedi- je, da nas ta celir ne vspava, ampak vzdrami, da se povzdignemo nad soseda. Ona naj tvori mogočen val, ki z vehemenco udari proti severu in ustavi tujcu prodiranje. Južno podnebje naj ji da ognjevitost in potenco, da bo za-mogla vršiti svojo nalogo preko Ljubljane daleč proti severu.
Tudi letos je bilo uredništvo v najboljših rokah in razveseliti nas mora dejstvo, da čitamo med uredniki ime prof. Seidl-a, ki je vzbudil s svojim spisom „Kamniške planine" na slovanskem jugu občno pozornost, nahaja so pa vmes tudi mlad mož, ki je zadnje dve leti z mladeniško ognjevitostjo kot publicist napisal nebroj člankov in referatov, zraven I „Socijalizma". Njegova brošura „o slovenski univerzi v Trstu*4 je vzbudila na celem jugu velikansko zanimanje. Filozofijo, psihologijo in peda ogiko je urejeval prof. Ozvald, priznani šolnik iu učenjak, katerega ime se vdobi v vsaki slovenski privatni knjižnici, Znana je njegova „Logika" za srednje šole. Zraven Kramerja sta ostala Prjatelj, ki urejuje slovstvo in kult. vino in priv. docent Vošnjak.
Letošnjega zvezka vsebina govrstna, dokaj je razprav in člankov gospodarske v-ebine. Brezigar je spisal temeljito razpravo : Konjunktura, kriza in depresija, Agneletto: Denar. Zanimiva je razprava bivšega kranjskega dež. poslanca Mandelja : Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva ; aktualna je ta študija in vzbu dila je po svojej strogo stvarnej vsebini v našem političnem in gospodarskem življenju vst občno zaoimanje. Seidl prinaša : Mehaniko duševnega delovanja in reči moram, da je ta razprava, pisana znanstveno, a obenem tudi tako poljudno, da jo mora vsak iajik čitati z največj-m užitkom, saj obdeluje snov, ki zanima skozi tisočletja človeštvo. Vošnjak in Knfcflič prinašata par krajših člankov, večina „pregledov in referatov" pa je njunih; pomagajo jima O^ru, Ozvald, Žmavc in drugi. Prijatelj prinaša „Gradivo" o Kordeševem ži.ljenju, prof. Murko Štrekljev nekrolog, Zar- ik zanimivo štu iijo : o oblikah s pomešanimi možkimi in ženskimi znaki. Iz ženske roke ni potekel nobeden članek. Jako dobrodošle so nam tri razprave v hrratskem jeziku. Z vesel em nas navdaja to praktično jugoslovan3tvo in odkritosrčno želimo „Vedi-4, da bi tudi v tretjem letniku: vspešuo razširjala Slovencem obzorje.
F.
Trgovina razne
PERUTNINE
Svinjsko meso;
dnevno, frišno, 5 kg, poštnine prosto, kron 6-—; boljše vrste kron 7-—, pebrecinsko salo kg 5 kron 7-50 poštnine prosto, pošilja po povzetju
.Consum1 Fle?sch*Export jerebioe, »kalne Jerebice (kotornl), fazani
v bogati izberi.
Crst, nI. Campanile št. 15. - Jel. 759.
Purani, goeke, race, piščanci, štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajci, srne.
Nagyszalonta št. 203 (Ogersko)
čajno maslo in Jajca.
Vbc po ceni, da se ni bati nilrake konkurence.

Q/ermvaHo
bolekn* In nkonT»leio«iit«
Prevtreča vetje io Jedi, itrMt želede« ia ejačuje tali erfaalzea
Priporočene ed nšjeloreSih mdrmrmikor w rscA mlućMjih, kmdMT m je treba pm bolesni oj mM ti,
Odliko^in* ■ 13 Kolajnami na runih rtvUrtk b • «000 adiamliklml ipfl&TiIL
Iibora! okna HM MT* Isbora! akta |
W
Lekarna SerraVallo - Trst
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN - TRST
Telefon št. 231 - Riva Grumuia Št. 12. • Telefon St. 231
Z?stop?tvo in glavna zaloga
najfinej i i vrst pšenične rn^ke ia krmnih izdelkov poznanega
valjčnega mlina VIMtt (VIAJ0IĆ v branju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.	Brzojavi : TRUDEN - TRST.
«5
mm
uredništvu zgodo-
je kaj mno-
jfova trgovina modnih preSmetov
in moške, ženske iu otroke
ka varne
v Trstu, ul della Caserma 17 <bUlD '"j'®3™	oasproti
Velika zaloga klobukov, kap. čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugib predmetov po najnižjih cenah.
P Velika laloga in tovarna pohištra f?jf
" -	*	^ S <8
1»# Sf %
« r i
-"i
ANDREJ JUG - TRST
H* Via S. Lucia 5-18	Via S. Lucia 5-l8|| i
S g BOttATA IK LEPI EEBK&A FINEGA IF FATAONEGA POHIŠTVA TAPET ARI J # * ,f DELO SOLIDNO	t> viaktvntitt ftoli«.	OSNE ZMERNE. 0 .

m »
,AIS' AVV AMT AftlilO-
Trst, ulica Sette Fontane št 8.
Trgovina z narejenimi oblekami
za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROCiLA PO MSRI.
III ■■■! I ■»■! III I ■■III lil III
Veliko skladišče klobukom
s
dežnikov, bale !■ pisane srajce, Izlatfsk. platna žepnih robcev, metkih negovlc itd. Itd.
m
K. CVENKEL.Tr«, o,.„32
Cene zmerne. - Postrežba todna in vestna
Huodu trgovina. iou Narodna trgovina.
LJUDSKA HRANiliNieft in POSOJILNICA v TRSTU
V testn; hiši — ulice Tcrrc b;enca štev. 2! (ob ulici delle Poste) i
regtstrov. zadruga z neo flfcjeno zavezo
IDvigljive \o 1 meseca prej dani odpovedi po
43 0 | Dvigljive po 6 mesecev prej g 0 ^ 4 0 'i dani .doovfcdi ........J ^
OSrcsfHleS^i'rt
brez cdoitka ra. re"tni da^cfc cd nbrrz'!.
— Uradne ure se : . - a k o , i o o t ao ^ aopoid^e .. J^ 3. dio ^5. ^o^ ^i^ji.
Stran VI.
.EDINOST" St, 26.
V Trstn, dne 26. januarja 1913.
- Celeste Furlani ■■
Trst, ulica Beivedere štev. 57
priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
Blago je vedno sveže in cena jako smerne. Postrežba tudi na dom.
Moderm železna ogreje
vila (ivtroe), vrte, tovaroo, dvor*Ma, pmtm za Im« I IlaalrovaD katalog	104 brospla&ao.
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
SPECIJALITETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicnmi. peresnicami, zrcalom in mramomatimi ph ćami vred — iz mahagonijevega, orehovega lesa, amerikanBiega oreha, jerenovega,
SEjt« LUIGI FALCIERI
Trst, ulica Fonderia 12, I. nadstropje.
ČISTILNE KROGLJICE
111 JL\M Industrija alpskih L dežel" Fert Je««* Sčhne - Rldjenfnrt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovara« v Gradcu, Oostingen Maut; podruiaica tovarne na Pur fin IV/1 Fr(SEg£8ee 29. Tel 4144.—=—
MUKKKttVe K ******
NEPRODIRNE PLflflTE
atioooot za vozove, vagone, blago i. t. d.
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
GlOV. SIVSTZ, Tarst
Telefon št. 18-83.	ulica G. Galattl Št. 8.	Telefon št. 18-83.
Skladišče oailci In đru
zs coriTB, pstrolja is stavfe. matarijala §
Josip Miceu«!
Tr«t »la San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) f
Hermangild Trecca
Bnrritrm raechin štev. M
ina volik® s&Ugo
mirtvfttkik predmetor
VENCI "TO
c»
©
ki prenavljajo kri dobra proti hemorejdam, sestavljene ia rastlinskih anovij, priporočljive ia redna delovanje črevea, proti hemorojd-nim n&dležnoatim glavobolu Itd. — Cena ikatljl 50 ototlnk. Glavna zaloga:
m
lekarna „Saleno", Trst, via S. Cilino.
Obleke, suknje,
površniki
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti.
I Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti.
|Barriera št 4, I. nad., desno.
Odlikovana krojačnlca
Dr. Leopold Mraček Rnselmo Marcorin
zobozdravnik
Trst, Corso 17.
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po
najmodernejših sistemih. ■■	Za uboge znižane cene. —-----
5
Nova klobučarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska iabera angleških čepic
za može in dečke. Cene izredno zm&rne. Sprejemajo se poprave
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
Nova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano Simador
J ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	--
Josip Zavadlal
Trst, ulica Mareo Polo 6,
Priporoča cenj. občinatvu
svojo pekarno j
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka | iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah, j
4
Nova prodajalni zlatarja- urarja
4lessan9ro Čamaro, Irst
CORSO štev. 23 F odruinlca: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih, tfarliloe, privetkl, zapeataloe, zlata la ara-
« brat are, atenske are Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene aaaerne.
= RESTAVRACIJA ==
,RLLR STRZIONE'
Trst, trg pred ju2. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
fiiperofla M iltTneao oMbitrs ia p»4-aikom, ki potujejo «ko« lat «s obilen obiak. To« s« liTnta« pivo la Tta» prva vrsto. — »OBRA. KUHTHJA. CENB ZMERNE, m
Lastnik Anton Andrijančič,
bivii vratar hotela „Balkan".
Albert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpltaove brikete iz dr-j
venega Oglja, »e priporoča v zalaganje >
hrasto«. In bok. drc prirejenih za pet j
aagležkega in inozemskega svetlega praznoga »
IHTBAOIT, brezplinovih briketov it drvn. oglja , ,,Boaloa" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Ž&rcČi komadi v (mali jajfiji obliki) za odprto ognji { i če in likanje. Naročbe. ki aa Iz vrle to 6 no, je • naal j viti na tovarni §ko pisarno :
Trst. - Via della fesa štev.
ali na naročilno pisarno v Trstn pri Vwdki
Govana Angeli ulic, Vine. Bellinl štev SI
(nasproti cerkvi novega 8v. Antona).
§r Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarne Pieciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clja, akvarel aH pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 koaradov 3 K. Zavod je odprt od- 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem al bodi vremeau.
poreelaaa in Msero* rManik s sso-ltmQ iica. od oasaiisik c^atia » tra* ko vi ia aapisi.
Sliki u |»rcelu£Stii? jtflb* n spmnlU Vajniija fceakmranftne aama
Siulio 555R5
TRST, allea filoaa* Cariasol Itav 21
u TautjfCM itov. «xt a «
amrUi* oroAJo, ort«fo«lal »r^«^ M»4orel, amata« t »ko la aofs, borfije,
kila! pa«l, olaitllal pa«l U oor»vWo, olektroterap ovtliao prlfravo, apara« sa
imha<»oljo.	1
IKUMMI ».tr.stts* aa ^jfiSUglTi



EMILIR CEREORTO
Campo ban GSacomo Štev. Priporoča cenj. občinstvu svoja
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodala razglednic in igrafi vseli vrat
Restavracija FINDING
Trst, viaColognal*
Vsako nedeljo in praznik
TLKS
Vstop 50 stotin k, po 8 30 sto t K plesu svira mestna g dba.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it 25.
Cđie tovorne. Plačilo aa titim.
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja Igo!, olja in aparate«.
Kupuje in prodaja že rabljen
šivalne stroje. 601
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine =
IGNRZIO P0T0CMK3
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKA ZALOGfl oblek za maSke In detk*. Specijaliteta: palctojl, Crni in modri, raglatri,. kavne in pepelnate barv«, kaUor tudi modelni
VELIKA IZBERA BLAG/1 ZA MOŠKE.
--Izdelujejo so obleke tudi po meri. —
— Cene, da s« ni bati nikaks konkurence.

»a
Prva jugoslovanska A||fjJJ| PSCflF
tovarna glasovitjev
D
Trst — via Fameto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasoviije, pijani ne itd.
_ Delo točno. ———— Cene nizke.	~~
Proračuni zastonj!
^ , Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetijt T|i*esalke, kopelji in kopeljski peči. V^ako : vestne sobne peči, acet. aparati. Zalotr aparatov za žarečo luči. Mrežice ia ste i
Rodolfo Sismond
|! avtorlzlran mehanik - inšta!at;.F Trst, ulica Muda vecchia 5.
zaloga Izdelanih oblek ^
Velika izbora vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliieta v veznji. — Izbera volnenega blaga
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
♦ NA OBHOKE! Zmerue cene! t
K3
Adolf Ko&toris
Trst, ulica S. Giovanni Št 16, 1. nad.
zravna »Buflet Autom — Telefon 251, Rim. II
:: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ^

j
Dr. i. Cermšk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehniV
• TRST -
ulica della Caaernrta ftt. 13, II. n.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitlčne in kožne bolezni — IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold Stev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6'/t pop.
TRGOMO-OBBTHA Z1BRU5A T1™ n",n 1
:iilull iusiiia. al. S. Fraueesoo tlMslsi St. 3 L nadstr.
Ptatno brfcsttsi&a račun 74.379	Telefaa 16-04.
Podpisana si vso j a naznaniti ela vnetne občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
■ Male hranilne skrinjice r Vsaka družina, kakor tedl vsak pssaaezslk liMa^ebl takt skriajiot, U ss prlaisnis ta prlhraolsvaijt atlih BMnjlh svst.
Skrinjic« aa doba pri podpisani zatHft
Hrgov. obrt. zadruga sprejema hranilno vlogo od vsakogar, Sadi fio ni Slan in jih obrestuje po
Bentnl davok od hranil, vlog plačnjo zadraga sama. Daje posoj. na razno obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila so dajejo v urada mod uradnimi nami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 uro dopoladno la od 8 do 5 aro popoldne.
Trgovsko-obrtna adrogi v Trsta.
I	bL S. Francesco Stev. 2. L nadstr.	I
ALOJZ KRŽK
' B^rkovlje, (Bovsdo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
F
RRM BRTRQEL]
== čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10.
v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnems občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naroČila po meri. Cene zmerne.
V Trstn, dne 26. jannarja 1913
EDINC8T" it. 26
8tran VIT.
3
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delnifika glavnica K 8/03,000.— Rezervni zaklad: K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Plazza della Borsa Stev. IO, telefon itev. BI8.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico št. 3.
TELEFON ST. 4 3 Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade*,
VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI
4«
trgovina z nsnj«m in čevljarskimi predmeti
s priklopljeno lidelo valnlco z gro rs Jih delov In preflivalnloo ter zalogo napetnlko* ### v ali o i Belvedere itev. 49. %%%
IVAN SIMONIČ.
SSSg Trifolium
20 prodajalnih prostorov.
Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773
čisto, domače, filtrirano
m 1 nl/rv paatcurlai rano, ohlajeno 11 llt/i\U na nizko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače
in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke I
Naravni led t kosili in kolih iz tovarne v Banak MIROSILNICA

Antonlo Urslch
ul. Barriera veochia 14.
j Zaloga barv. flrnežev, j ' čopiče v, sveč, suhega ' sadja, voska, laka xa tlak, dišav in krtač.

ANGELO REHIER
Rojan, ulica di Rolano St. 2.
Prodajalna manu fakturne ga blaga ia drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Tovarna kovfteg-ov i a potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE StEV. 5.
SproJ»znajo •• naročila ln popravila t* atroke -- Cene absolutno konkurenčna. Izvršujejo mm odpoalljatva na deželo.
ilberto Finzi & €.0
Trst, ulica Gaetaiio Doulzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele ln fine otrobe, oves lil Sueivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ, parnih mllnav „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umore* se pošiljajo na mahtei o. Telefon St. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
Austro - Američana
= brza zveza z Ameriko- =====

cooocoooooooooooooooooo soooooooooooooooooooooo
I priporoCljiue TURDKE I
o	o
ooooooooooocooooooooooo O "300COOOCOOOOOOOOCOOOOO
------- ocoooooooccooožo
C C C ~
Krojači:
rnjtu DUD kl I IS krojaSki mojster, Tr
rnnfi nUrnilV, ulica Geppa st. 10, L
Trat, n.
Čevljarji:
Filin Pilfin TRST, ulica Mollno a vento 11. I IIIJJ llRlu priporoča svojo delavnico ia prodajalnico črevljev. Izdeluje po meri in prodaja no&ena čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim
MESAR
Mesarji:
ALOJZU (Luigi) DOLENZ. ulica Belvedere 5t. 2.
— Trst,
PfllStol 10 ITI in al' °hčinatvu naznanjam, da I riJdlvIjDlIl sem prevzel vodstvo dobrosnane gostilne g. Tomaži ča v Trstu, ulica Molino a venta St 3, kjer bom točil pristna vipavska, istrska ia dalmatinska vina, kakor tudi Dreher-jevo pivo prve vrste. Jako ugodna in cena kuhinja vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča LEANDER PEGAN.	2978
Trst- NewYork
„Eugenia" dne 1. februarja. „Oceania" dne 8. februarja.
Trst — Buenos-Ayrea
„Atlanta" dne 12. februarja. „Laura* dne 13. februarja.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Čadu in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulloa Malin plccelo it 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & Co, Trat, ulloa Ponteraaao it 3, I. n.
• •
Kabaret „91axim" ::1
Litton Srcigoj, Trst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno
s prodajo Jestvln In prodajo koloailjal-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene m me me, postrežba.
Svoji k svojim ! točna. Svoji k svojim I
Avtoftzovana dunajska Sala. m
Ufttovaajm tbtok la parHa
AHA hovrk - TUST
ten
Zaloga 50 bistva i i Sotona
=	ha obroke	:
Trst ulica Hadonnlno 5.
Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli* rane ter posamezno pohištvo, tudi £6 lezno; Šivalni stroji, stenske ure, slike ogledala, manuf. blago. - Zmerne oene.
Ravnatelj: K. Maurice. TrSf, Ulica StadlOll Št. 10. PriglasovirjuF. Leopoldi. Od 16. do 31. j an u v ar j a 1913. KRASEN PREDPUSTNIPROGRAM Sestanek mask pred plesi in po plesih
Clairette Vallony, mednarodna zvezda. — Revež Kato, Elsa Walter, kabaretni pevki. — Kortes Rita, recitatorica. — Gita Dolores, plesi in izpremembe. — La bella Tosca, vokalna pevka. — Jacque Paul, humorist Olga Perry, mednarodna Sansonetka. Ferry Varday, ogr. Sansonetka. Roberto de Ferrara, lirični tenor.
Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; U. prostor 1 krono.
9 žrebanj na leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 7B.OOO In 20.000 In I po K 30.000 In 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov« naslednja priporočljiva skupina :
1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. |	iz L 1888	| srca J6sziv iz 1.1888
PrepuSčamo to skupino sre6k proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na
HT 5O mesečnih obrokov pa K 3a50
a popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lisiine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom postnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk polije na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
'Jt.kl.UlfM posodje, popolno, iz aluminija, za IlUmnjSKO K 35 —, ieleznina, se prodaja uL Caserma 14. Umberto Casca.	2313
m . « AIUah^i zavod za izdelovanja
Antonio AlDBrll in barvanje kožuhov
„ ___- ulica Ponziana 131. Telefon 23 56
v ,	:rbera vsakovrstnih kožuhovin
^'vloga ia bogata w	^opravljanje. čisti ia
Prevzema HaroCbe in vsako t	1572
pere vsakovrstno kož uho vine
KniinnvA7nira	kkpenSek je
IMIJitJUVUAllIUcI edina slovenska knjigovez-oica v Trstu, nlica Oecilia St. 9. — Izdeluje vsa £n)igoveika priprosta in fina dela točno ln po Konkurenčnih cenaa.	1760
7nnoLn looi izčešljane in rezane kupujem Collolvo Idol po d j ori cent A. 5 e b e k vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1865
Pozor Slovani!
gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najbolj&a dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino :
staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 88 „ Čez cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem časa. Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večera, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu in Članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. 2408
rntnnpofa Antona JerkiČa naslov: Trst, al. rutujjrdld delle Poste 10, Gorica, Gosposa
ulica 7.
4444
Stari časopisi (papir)
Z glasiti se je v upravi „Edinosti".
se prodajo po selo nizki oeni, 1149
Korespondent
za hrvatski in nemgki je tik išče trajnega nameAčenja, Cenjene ponudbe pod lifro .Marljiv" na inseratsi Edl
oddelek Edinosti
225*
Stara grška žganjarna .".
w Trstu, Via Oavana ft. Tu se dobi bogata ta-
bira likvorjev; specijalitete: grški ln hancoskikoBjak, kranisri brinjevec, kraški slivovec in briski tzoptao-vec in rum. Oena nizke. Izbera grenčic. Slaščice ia sapečencL Grška mastici is Sija. — Se priporoča Andrej Antonopula.
ITot U H Milio I Trat< Pia"a Ponterosso 5. ■Val. VII. mUlDj, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno Čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 5066
spomini so artistične fotografije na kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je
Najljubši
S nagrobne kamni >djetja zh re IOVANNI PELLZZARI, urar, Trst. u Lica Nuo^a
št. al (palača Salem).
1498
ima prihaj
Velika zaloga blaga za damske obleke In barhentov, zadnjih novostip od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za dameke obleke od 90 vin. dalje.
VSE V DOBROZNANI PRVI SLOVANSKI TRGOVINI
IVAN OKLOBZIA
TRST, ulica Barriera vecchia Stev. 37. (ex PEKIC).
■
tfllniliom ^iezo, stare kovine : Anton Uerneca, IVUpUJUm Jrst, uL Olmo fit. 12.	1730
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
Pozor 11 agi; asursa aagtfsa I Restavracija-Hotel Balkan (as)
1
Carigrajska jeca.
Na trgu sultana Ahmeda t Carigradu, kjer stoji krasen vodnjak, ki ga je zgradil omenjeni sultan Ahmed, se nahaja tudi glavna carigrajska ječa. Poslopje so zelo poškodovali požarji in potresi.
Po polzkem potu prihajaš do Btarih železnih vrat, ob katerih stoji straža. Na levici vodijo lesene, nezanesljive stopnjice v poslopje zavodove uprave, kjer so tudi nameščeni politični hudodelci, na desni pa so vrata v pravo ječo. Ali nimam — piše neki mornar — pri sebi dober revolver, me je vprašal moj voditelj, komisar Hasan bej, po čegar priporočilu sem tudi dobil dovoljenje, da si ogledam to ječo. Hasfan l;ej se je pri vprašanju prijazno smehljal in se mi je zdelo, da ni mislil tako resno, ker so naju po njegovem ukazu spremljali štirje čuvaji.
Vstopili smo na prostrano dvorišče, polno ljudi. Ta del se imenuje „aristokratski", ker se nahajajo v niem boljši elementi. In zares se med temi ljudmi more opaziti po kak inteligenten obraz. Danes je topel dan, zato je večina jetnikov na prostem. Nekateri so se naslonili ob zidove in se pogovarjajo, drugi pa se izprehajajo. Uniforme ni videti nobene. Vsak nosi na sebi. v čemer je b 1 oblečen, ko so ga prijeli. Motre nas popolnoma ravnodušno, ali pa zelo radovedno. Tamkaj, čisto spredaj, sedita dva popolnoma mirno. Videti sta najodličnejša. Dočim čepi večina njunih tovarišev na tleh, sta ta dva prinesla s seboj dva majhna stolčka in se dita na njih. Oblečena sta dobro, celo elegantno. Zmenila se nista čisto nič zame, dasiravno sem ju motril z velikim zanimanjem. Sedela sta mirno in kadila cigareto za cigareto. Imenujeta se Ahmed in Nazim ter sta navadna ubijalca. Oba sta obsojena na smrt, toda čakata izvršitve obsodbe z isto hladnokrvnostjo, s katero sta ubila svoje žrtve. Na tem dvorišču se ne drla nič.
Na desnici in levici bo lesene barake, zapori, kjer stanujejo jetniki- Na tleh so slamnice, na njih stara pogrinjala, potem blarne in kovčegi, lesene coklje, bednji. Ko se je oko privadilo temi, zagltda v notranjosti človeške poBtave, ki počasi vstajajo in prihajajo k vratom. „Koliko vas je tukaj ?" — „Oseminpetdeset." Na prostoru, ki je dolg komaj Bedem metrov, širok pa komaj štiri 1 Kako jim je vsem mogoče dobiti prostora, mi je prava uganka. Vse je v nesnagi. To besedo razume človek šele tedaj, ko vidi to.
Na levi na dvorišču ste majhna džamija in cerkvica. Med njima ie podrt zid. Veliki kamni so tu porazvrščeni drug p ileg drugega, To predstavlja stopnjice. Po zideh curlja voda.
Tam nekje je odprtina z močno mrežo, poleg nje pa lesena vrata s štirioglato izrezo. Tu so najhujši zločinci. Naslonjena na mrežo nas gleda odtamkaj črna, podivjana gla^a. Potemnele, upadle oči btrme apatično v dal jino. Zadaj se nekaj premika. Potem kar naenkrat ]ezna psuvka, krik, rožljanje s težkimi verigami, dokler paznik ni udaril po vratih. Pogledal sem skozi oni izrezek v notranjost. Jama 1 Pravcata temnata jama, kakor Bem jih videl v južnih državah, kjer shranjujejo v njih olje. Nekoliko umazanih cunj na tleh, drugega uič ! Tu je nameščenih šest ljudi v težkih verigah, brez svetlobe, brez zraka.
Pohitel sem naprej, dokler se ni razprostrlo prt d menoj prostrano dvorišče. Tudi tu je vsenatkoli zid, nema, podivjana lica. Nekateri, posebno nevarni, so obloženi s tež kimi verigami. V sredi je nekoliko bolje ; tu delajo. Iz modre, rdeče in bele volae pleto torbice in steklenice.
Videl sem zapore v Newyorku, Parizu, na Dunaiu, v Londonu, poznam tudi ječe v Južni Italiji. Toda, nikjer nisem videl kaj takega, kar bi bilo podobno carigrajakim glavnim ječam. Hasan bej mi je rekel : „Će bi mi imeli take ječe, kakor jih imajo v Evropi, bi se zločinci množili kakor pesek v mor u, ker bi take ječe za na§e jetnike ne bili v kazen, temveč v nagrado
rRiečki Novi List*,
Strašna noč.
O ponočni bitki na Mladnu Nagovičanu piše neki bojevnik v svojih spominih:
VeB dan se je bil ljut boj...
Našemu bataljonu, ki je bil uvrščen v drugi bojni vrsti, je bilo zaukazano, da se u ar, akne kolikor mogoče daleč v ozadje, da v slučaju neuspeha krije umikajoče se prednje čete.
Mrak je že legal na zemljo...
Tema je postajala gosta kakor testo.
Hladne debele jesenske deželne kaplje bo padale iz oblakov, r.amskajoč že itak prej razmočeno zemljo. Pa tudi veter je začel močneje pihati, da tudi on v družbi z drugimi nevšečnostmi očrta Čim jasneje težino noči, ki je prihajala nad nas.
S sprednjih pozicij so se slišale ostre oddelne salve pušek, napovedujoče, da noč ne bo mirna...
Naš bataljon se je neslišno in brez hrupa, potegujoč komaj noge iz debelega blata, umikal na svojo določeno pozicijo v ozadju
Tupatam je kaka zašla puškna kroglja zažvižgala nad rašimi glavami... Neki vojak iz zadnje čete, ranjen v prsi — pade... Toda vse to ni niti najmanje vplivalo na bataljon,
da bi korakal počasneje. Bataljon se je umikal na svojo določeno pozicijo.
Ko smo koraka i približno Četrt ure, smo dospeli do pozicije, kjer naj bi se utr dili. Ni potrajalo dol^o in naš bataljon se je molče hitro začel ukopavati. Lopate so se krepko zabadale v vlažno zemljo in grude so letele na sprednji obronek, in strelski rob je rastel in rastel.
Deževalo je dalje in dalje, namakajoč prezeble vojake.
Naenkrat, kakor na povelje, so vsi vojaki prenehali s kopanjem in bo uprli svoje poglede skozi gosto temo, proti sprednjim pozicijam.
S sprednjih pozicij je zadivjal strašen vihar.
Iz topovskih žrel je bljuval ogenj, ki je v tej črni noči natančno očrtaval turško in srbsko bojno črto ; — bilo ju je videti kakor dva kriva, dolga, mnogokrat prelomena, raz-žarjena droga. Mitraljeze so sejale svoj peklenski ogenj — puškni streli so se bliskali, da se mi je zdelo, kakor da se je zemlja razpočila na turški in srbski poziciji in da suklja iz nje žareča lava, ki hoče vse pokopati pod seboj, bilo je videti, kakor da se hoče prelomiti nebesni svod...
Od časa do časa je pritekel kak pešec od sprednjih pozicij, a pogled se mu je vedno obračal nazaj proti sprednjim pozicijam v strašno, peklensko noč.
Vprašamo ga : Kam hočeš ?
Stresel se je in bojazljivo odgovoril:
—	Pobiti smo l Iščem polk !...
To mu je bil samo izgovor. — Pod pritiskom silnfga strahu, ki ga mu je prizadejalo železo in svinec, se je izgubil in blodi,; da sam ue ve, kam ! — Zblaznel je...
Na našo pozicijo so dospele isto noč tri baterije v istem namenu kakor mi. Nekoliko artiljerijskih častnikov, stoj* čih v gruči in tresočih se mraza, je udrlo naprej proti sprednjim policijam, gledajoč ponočno bitko, edino v zgodovini vojen.
V nočni tmini, ki jo je tako strahovito preaekavalo gromenje topov in blisk strelov, sem zaslišal tiho, toda odločna zapoved poveljnika baterije :
—	Baterije ne smemo zapustiti, dokler e samo en mož. Baterija se mora žirtvovati.
Na sprednjih pozicijah so nadalje topovska žrela bliuvala ogenj in skozi ta dishar-monični jek so se komaj in komaj še slišali turški kriki: „Alah ! Alah ! ..."
Ves bataljon je opustil delo in je strmel tja napre , kakor da bi hotel z očmi prebiti strašno, črno noč in da vidi, kaj se godi tam spredaj — vse je bilo v strahu, da ne nastopi katastrofa pri sprednjih četah.
Ob eni popolnoči je utihnilo vse — kriza je prišla.
Zbrana donavska divizija se je obržala na svojih pozicijah.
Deževalo je venomer...
Bataljon je dokončal ukopavanje.
Ob zori se je zaslišalo na našem skrajnem desnem krilu gromenje topov in pokanje pušek — drinska divizija energično napada turške postojanke in s svojim nastopom prihaja na pomoč in daja odduška naši diviziji...
Splošen nastop... Uspeh na vseh točkah....
Naš bataljon je zapustil zavzeto pozicijo in krenil naprej !
*
• *
Od sprednjih čet, ki so se borile to noč, smo slišali, da je to strašno noč dvanajst turških polkov naskakovalo naše pozicije z namenom, da bi predrli našo divizijo, toda naše Čete so jih s svojim hrabrim nastopom in naravnost peklenskim ognjem odbile in vrgle naza] ter jih prisilile, da se umaknejo.
To strašno noč je bilo turško carstvo potreseno v svojih temenih.
Od te noči nosi turška vojska v sebi kal poraza in strahu.
BSrbobranu.
VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ |
-------—---——■ ^
ulica Gioachmo Rossini 24,
r	jmrsggafflESž..
- TRST — vogal ulice Caserma,
DAROVI.
—	Za Božićnico so darovali po K: Anton Zavadlai 5, g a Knežič 2, g a Du-gulin 1, ga Kuliš 2, rodb. Bufc 5, G č*-Ita —-50. N. N i, PočksJ 2, ga Dujraovič 2, Kos 5, g a Petr 2, Vatovec 1, StsDič 1, Valentič 1. Sserl —.60, F. G. 1, Krajec 5.
—	Si^v. akad. fer. društvu „Ralfcan" so darovali &g. : Josip Cefkvenik 5 knjig, Jafco Pogorelec 1, g.ca Angola Bekarjeva 3 S;avko B^kar 1, Slavko Pr&šelj 3, F..nda 4 M. Negode 1, Z.-bec 2, KoSuta 1 knjigo. Društvo se tem potom cenjenim darovalcem najprisrčnejše zthvaljuje.
—	Moški podružaicl družbe sv. Cirila ia Metoda v Trstu je darovala gosp^ Marija Nadrah iz Skednja št. 922 K 10, kot volilo, določeno po pok. Ivanu N^drah. U ka'.enke poravnave Karfa JeluSi£a preti Josipu Uršiču iz S:orlj je slednji plačal K 5. Denar hrani predsednik.
—	Pri krjtu I^ana Mororo nabralo se ie K 2 za podružnico družbe sv C. in M. v Ro|'?vu.
ob strani cer ve sv. Antona novega.
Velikanska zaloga s prodajo na deb. lo in drobno v-;eh rrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, usDjatih predmetov in .a potovanje, kuhinjskih predmetov, ra ia, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja, i'ic iu žličic iz berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov ia stolov za otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščenega in amerikan-keea platna, ruh:c iz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevine. klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vladen in platna na meter, kuhinja .ih stopnjic in -tolov. sveč, nočnih sveuljk, voščil in angleanih mazil za čevlje, užigalic vst.h znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaškov iz španske plutovine, kositrastih kapic za botiljke, kletek. igralnih kart, kovčegov, pleteuic in pota h torb. sandalov itd. — Vse po najniljih conah, ki se Jim ni bati konkurence !
Ces. kr. priv.
S&iunono Adriatica di Sicurta v Trstu
ustanovljena leta 1883.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognje,.
streli »n eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti raibitju. Zavarovanja proti tatv.ni z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glasnica In rezerve dne 31 decembra 1911 K 11*.V 1.604*43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. i Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih g'avoih mestih !n važne] tib kraj h Avstro-Ogrsk« mo ar ija.
^iivivnvn »I MU
Elfzabetina družba za parne m\m (£EE)
Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo
glavno zastopstvo:
ferOtat) funt, frsl
ulica Miramar štev, 21. ooo
Žito in otrobi na debelo.
Na nobeni miz? ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, mar&asina ia Zadra
ki se more kupiti po oenah. ki se ne boje nonene konkurence v Žganjarni
AL QUISI3ANA
Carlo Pollak
trg Ponterosao 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču al. Uauimo d'A teglio 1.
Preden se kupi, se tahko poskusi!
Češ^o perje za postelje
5 kilogramov novega, prerezanega K S'60t bo Ijega K 12—, belega, mehkega, pr rezanegaK 18 do 24, čisto belega, im hkei*a K 30 do 3b. Ud-pošiljater franko po povzetju; proti odškodnini poštnine se menja blago tli pa vzam - nazaj.
Benedikt Sothsel, Lobes 5teu. 183
pri Plznu, ČEŠKO.
Aote Lisica
Trst, uL Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi-k.
i Pekarna in odlikovana slaščičarna
M. STOPAH
Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6 Telefon 16 64 a.
Trikrat na dan svež kruh.
Velika izber slaščic, biškotnr, mandorlata in mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in — in z1 makih vin in likerjev. ——•
IHI - TVROKA
COEN & BARUCH
prej na Corau it 2 0, palača Salem ■e Jo premestila
v ul. S Strici one 7, vogal al.Car.aifc
nb priliki praznikov nova zaloga molkih ln Aciitlb oblek. Inoztaako In domaće blago — Oens najnižje. Sprejemajo ae naročila po meri.
Silvestro Ricci
Trst, nI. deli' Istrla 79
(Zg. Čarbola, Ponzano sap )
Tovarna cementnih plošč in cevi
v veliki izberi. Izvršuje'o se tlataiska dala. Cene nizke.
mm Sc&eidier
= zobotehnlk =
Zl^ Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. K'1 Trst, Ptazza C. Gt,I<loui št. II.
| Razvoj luči po nizki ceni. Deset-lmU V Udi • krat cenejšo od električne luči da
in raixIiiG blago ta guspode is dame. priporoča
KAREL KOCLsM X X tovarna eufena X X v Humpolcu (6ešk' X X Uzorci franko X X
Založni zastopnik za Trst in Primorsko, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino:
Ginsfppe Je§eli. Trst
H	Zastopnik za Instalaoijske potrebščine.
Izložba in prodajalna c!. JVf. B'flzegHo 3. ||
gagjj Instalacija in izposojevanje aparatov za atet len«ki in
bencinov a&rogensu plin.
Glasovi iz Koro&ke.
„Mngterbefepiel der Verdrekungs-
kun$t". „Freie Stimmen" žge grozno (kakor je razvidno iz članka „Spraehenhetze and noch kein Ende" nedeljske številke) interpelacija aloTen8ko-brT. kluba, vložena t državnem zboru po inioijativi poslanca Grafenaue ja glede Škandalov pri žeUznicah, posebno na glavnem kolodvoru v Celovcu. To interpelacijo, ki je gotovo na mestu, imenuje omejeni liat: nMusterbetspiel Grafenauerscher Ver-drehungskunst" (vzoren vzgled Grafenauerje-vega zarijanja. Nadalje piie: „Ker večjidsl tuji agitatorji (landesfremde Agitatoren), ki znajo tudi dobro nemški, zahtevajo vozne karte v slovenskem jeziku in se pri tem po služujejo slovenskih krajevnih imen, ki niBO bila nikoli običajna med slovenskimi Korošci, ampak importirana iz Kranjske, potem je to pač provokacija (mutwillige Herausforderung) in nič druzega I Pri prometu se gleda povsod na potrebo in ne na žrljo in voljo neodgovornih „Sprachenhetzerjev". Da ni na glavnem kolodvoru popolnoma nemškega mesta nobenih potreb po slovenskem uradovanju, to ve vsakdo, kdor pozna razmere, torej vedo tudi železniške oblasti".
Kes hladne krvi mora biti Slovenec Korošec, ki ne vzkipeva od jeze, čitajoč tako nesramno zavijanje. Ta članek je pač „Muster-beispiel der Verdrehungskunst der Fr. Stim-men". Kdo je bil vendar Miklavič, župan z Blata na Spodnjem Koroškem, ki je bil are tiran, ker je slovenski zahteval vozni list ? Bil je gotovo kak tuj agitator, morda celo kak Brbaki špijon ! In drugi domačini Korošci, ki so bili odklonjeni; tudi pri Djih ni veliko manjkalo, da niso prišli vsled tega v ječo ! To niso posamezni slučaji, takih je nad sto ! Tukaj je torej potreba in nič želja „hetzer-jev". Nič boljši pa tudi ni na drugih kolodvorih, kjer bi marsikdaj bilo dobro, da bi prišel s spremstvom, ako ne vas morda še naklestijo, kakor kje v Sibiriji I Ako ima potnik boljšo obleko, tedaj je že — verkapp-ter windischer Hetzer; in tak ne eme dobiti listka! Zakaj so pa uradniki pohajali šole, ako se mora vsakdo, ako se vozi v Celovec ter pušča tam denarja — učiti nemški?! Slovensko ljudstvo seveda naj podpira lenobo nemškega ali nemškutarskega uradništva ! — Vsak pametem človek (edino naši koroški na duti po8ili-Nemci ne) ve, da je uradništvo za ljudstvo tukaj, ne pa ljudstvo za uradnike. Uradnik naj ae uči slovenskega jezika — ako mu pa to smrdi, naj ne reflektira na taka mesta, marveč naj gre na Prusko, kjer ga nihče ne bo nadlegoval z grdim „windischu ia kjer bo slišal samo lepo nemščino! Ne rabimo slovenskega uradovanja na celovškem kolodvoru, pač pa imamo pravico zahtevati vozni listek — ki ga pošteno plačamo — v svojem jeziku, v slovenskem jeziku, v jeziku, ki je v deželi običajen! Dolžnost uradov pa je, da ustrezajo stranki, ki zahteva list, ker so za to postavljeni, če pa nečsjo, naj gredo — gnoj kidat ! Štimce in iyih pristaši že bržkone sanjajo o neki nemški provinci „namens Kirnten" ! A, tako hitro pa še ne maramo poginiti 1
Največja zapisana budalost pa je menda ta, da krajevna imena, ki se jih poslužtgejo potniki, ko zahtevajo vozne listke — n i e o med Slovenci na Koroškem obi-čajna, marveč, da so importirana iz Kranjskega! Celovec, Beljak, Žihpolje, Poreče, Podrožica, Svetnaves, Bistrica, Rikar-javes, Sinčaves, Pliberk itd. to vse je iz Kranjske. Res dobro, da imamo predor skozi Karavanke, ker drugače bi pač množin« fabriciranih krajevnih imen ne mogli izlahka zvoziti na Koroško.
Dobro, da za članek ni potreba kakega voznega listka, ker res ne vemo, kako bi ga zahtevali nemški na Trst.
Kaj je novega na KoroSkem? Cu vajev teror je tudi že prispel med nas Korošce. Sildmarka in Volksrat imata najetik nekoliko hujskačsv, da ovajajo poštene Slovence kakor veleizdajice. Po nemiurskih gostilnah preže take barabe na svoj plen. S pogledi izzivajo pasamezne prišlece tako dolgo, da ti nemškim ovaduhom kakšno mastne zamažejo. Potem si izmišljajo nemški i al o ti kak dogodek za ovadbo. Sodniki p« seveda postopajo pri navedenih razsodbah prav strogo. Zatoženci izgubljajo volilno pravico, dobivajo po več tednov zaporne kuni, trpijo potemtakem denarno in hudo duševno kazen brez vsega vzroka. Taki brezvestneii si potem segajo v roke in vpijejo : „Deufcschland iiber alles". „Ich ksnn einen hellen Edelstetn*. Seveda pogledujejo pri takih imenitnih uspehih tudi globoko v — čaše in si ob takih prilikah srkajo poguma za izvajanje gesla „D rang n a c h S t! d e n". Kaj mara, če se jim poizgubljajo denaroi, saj jih podpira breiobrestno Stdmarcka s tisočerimi bankovci ! Plačani falotje se izkazujejo hvaležni ter udrihajo po Slovencih na vse pretege in rešujejo ■ tem prav izvrstno — jugoslovansko vprašanje !
***
Občinske volitve. Na občinskih volitvah v Beljaku ja zmagala na vsej črti nemško-nacijonalna stranka. Razaih protikandidatov ni bilo, ker m vsaka stranka boji savoionoffa občinskega gospodarstva.
* *
Iz Vellkovaa. Pred par dnevi je pretresla naše mestece grozna novica, da so zaprli v Gradcu našega dimnikarskega mojstra W. radi — srbofilstva. Res pa je bila stvar tako-le: Gosp. W., Nemec od glave do kur« jih očes in tudi sicer dober meščan, jo je bil krenil pred tednom dni v Gradec, da si tam poišče pomočnika za svoj črni posel. In kakor je že navada pri takih izletih, se ga je v neki kavarni prav pošteno nalezel. Levstikov „Ubežni kralj* ni mogel imeti lepših saqj od našega možakaija. Zd^o se mu je, da stoji kakor hraber oficir pred še hra-brejšimi vojaki tam doli v Srbiji. In njegove zmage so mu tako ščegetale v nosnicah, da je dal temu čustvu tudi duška, jel je kričati kar se je dalo: Živela Srbija! Vse je bilo po konci, telefonirali so na policijo in urno je odvedla sveta hermandad gosp. W. najprej na policijo, potem pa v zapor v deželno sodišče. In poslanca Dobernig in Nagele sta imela mnogo opravka, da bo dali „srbskemu oficiiju" zopet zlato svobodo. Pravijo, da je zdaj že zopet doma pri ženki, ki je prestala zanj toliko strahu.
V merodajnih krogih trdijo, da se bo vendar gradila naša „Ostbahn", a samo do Velikovca. Celovškim meščanom tudi ta zadostuje, — iz gospodarskih, kakor tudi iz političnih ozirov. Celovec dobi nov dotok za svojo aprovizacijo, velikovška okolica je zanje hvaležen „Hinterland" — in bistre gla vice okoli Volksrata trdijo, da dobe z Veliko vce m ključec do spodnje Koroške. In to zadostuje! Da potem nastane grozno razburjenje v „Hinterlandu" in da so dnevi državnemu poslancu Nageletu šteti, jih malo briga. V kratkem bomo vedeli, koliko je resnice na teh vesteh.
, . , Nagele čuti že sam, da so mu dnevi slave šteti in trudi se, da dobi za to nadomestila pri — Slovencih. Izdal je poziv občinam na desnem bregu Drave (torej v Gr a f e n a u e r j e v e m volilnem o • kraju), ki bo večinoma slovenske, da podpišejo žnpani, oziroma njih namestniki, če slučajno pridejo v Velikovec, peticijo za železniško progo Sinčaves — Velikovec (!?) in v ta namen naj prinesejo seboj občinski pečat. Zelo praktično in komodno, kakor vidimo! Peticija se odda po poslancu Nageletu osebno novemu dež. predsedniku, ko pride 22. t. m. na obisk. Koliko podpisov je Nage5e nabral, nam ni znano, menimo pa, da jih ni veliko selo na limanice. Slovenski župani, oziroma občine pač le predobro čutijo mrzlo sapo, ki veje iz Velikovca.
C ig a ret nT'p a p i r i np cigaretne stročnice
ABADIE
r PARIZ
t Dobe se v vseh trafika
Za spomladno gnojenje
vseh žitnih polj, travnikov, pašnikov, s'dnih vrtov in vinogradov je zelo važna THOMASOVA ŽLINDRA z zvezdno znamko. Spomladno gnojenje s slovitim umetnim gnojilom
Thomasovo žlindro
Ster^^tarke
ZVEZDA
je doseglo tako sijajne uspehe za kmetovalce, da že povsod spomladi poiipajo velike množine Thomasove žliadre. Zato se vsem kmetovalcem, ki dosedaj še niso poskusili tpomladne gnojitve, najtopl-je priporoča, da napravijo poizkus. V zadevi morebitnih pojasnil o uporabi Thomasove žlindre ali ponudeb obrnite se na izključne zastopnike.
ESHANNO TURECK & Co., Trst, ul ca S&nlt*, Sto v. 8.
PS. Iščejo se zmožni zastopniki za posamezne kraje v Dalmaciji. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo naravnost v Trst na gornji naslov.
Nova trgovina
ulica Campanila št. 21
nasproti
f srbski pravoslavni cerkvi
Marejene obleke
za gospe in otroke
PERILO
za gospe in za gospode Velikanska izbor
v >✓
d i ncn sviieni 1 LilJU |f «*lana
— - - — baršuna
Črno spodnja krila ln barvasta
Bluze iz svilenih čipk, iz batista Voile de laine, barhent, baršun itd. itd.
CELE OBLEKE
ia se ni bati koukireice.
Ulica Campanila ii 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Dražba terjatev.
konkurznega sklada „Mizarske Zadruge v Solkanu'4 se bo vršila dne
31. januarja 1913
dopoidne ob 10. uri na c. kr. okrožni sodniji v Gorici (soba št. 4) in sicer v skupinah:
1.	skupina obstoji iz terjatev (izvršljivih proti jadnuaikom iz naslova jamstva v Bkupnem znesku okoli 68 tisoč kron.
2.	skupina pa iz terjatev napram blagovnem dolžnikom v skupnem znesku okoli 123.0o^ kron.
Terjatve obeh skupin se bodo oddale najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Izklicne cene ni.
Dražbeni pogoji in seznamck dolžnikov so na razpolago pri podpisanem upravitelju stečajnega sklada, ki da sploh vsako zahtevano pojasnilo.
Odvetnik dr. Franko,
upravitelj.
Stavbena mizarska delavnica
z veliko zalogo
LOPRRJEV
za peke In slaščičarje.
MORETTI & C.
Trst, ul. Domenico Rossetti št. 43.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrina razglasna ali reklamna naznanila je po ifljati le „Inserataemu oddelku Edlaoati',
ANTON SKERL ■ TRST
mthanik, zaprisežen izvedenec. Trfl Carlo Saldoal štev. 10—11. Tel 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokole« itd. Genera nt zastopnik tovarna avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokoles itd.
Napeljava in aaloga električnih zvončkov ; prodsja gramofonov, ksenofonov in fonegrafov. Zaloga priprav za točeaje piva. Lastna delavnica za popravljanje Ki valnih strojev, kolen, motokole« itd — Velika zaloga pripsdkov.
Vtltu NkVi'«i |*tm*. •"«» «•> Boki 16, V«M' sil M SoaoMr«
num V9A7. srarnt ra witm oaaDKmsr aVTOMlSIU IA POSODO PO UUI1 CESI.
Kaj je .Sabinalin'?
odlikovan c zlatiau kolajnami t JTeapeljn, Parizn in Newyorka-
Ssbisalin je najboljše do ssd^j poznano zdravilo proti balam« toka, nszmaftaostl url-mlraaja, lmpotaaat. krvmlaa aaradaaatlaa ftm lzost&aja maastraaalj« in je edin«
sredstvo, ki takoj in bras bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma neškodljivo.
Sabinalin s« dobiva v vseh valjih lekarnah, ako ne, se je obrniti direktno na
Slavni zastop ken- farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6|ll.
kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto ia diskratno odgovarja. Gana v steklenicah po 6 in 10 kron ; v obliki tablet po 4 K.
Kaj je kulanca v zavarovalnih stvareh
kaše najjasneje ta le pripis, ki ga je prejel generalni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani:
„Slavni generalni zastop 1
V privitku pošiljam vse tri pravilno podpisane pobotnice, potrjujoč prejem zavarovalnine svojega pokojnega soproga dr. Janka Vilfana ▼ Radovljici.
Ne morim si kaj, da ne bi ob tej priliki izrazila Bvoje najiskrenejše zahvale in priznanja za nad vsa točno likvidacijo In neverjetno hitre Izplačil« zavarovalnina.
Moj* soprog je bil zavarovan še pri drugem zavodu, toda ugotoviti moram, da točnost tega zavoda daleko na dosegi banke „Slavija".
V Radovljici, dna 20. decembra 19ia.	Jela Vilfan. 1. r.

prišli s svojo znano objestnostjo. Ne mara Vas ljudstvo, ne marajo Vas uslužbenci, ne kolegi! To Vam v album, si. direkcl|i pa v primerni premislek.	Magister.
Kolesarsko društvo „Danica* v Gorici naproša uljudno gg. člane, da blagovoie v kratkem plačati mesečnino, ker se bliža občni zbor. Znesek na| se blagovoli vposlatl g. blagajniku Alojziju Schivitzu, Tržaška ulica, ali predsedniku Franu B'tjelu, Stolna ulica. Občni zbor se bo vršil dne 9. februarja v društvenih prostorih. Dnevni led po pravilih. V nadi, da se takoj odzovete temu pozivu, Vam kličemo krepki kolesarski »Zdravo".
V	Avberu je imelo pevsko-bralao društvo „Kraški Vrh- dne 19. t. m. ob 3 pop. svoj redni občni zbor. Po poročilu ta|nika in blagajnika se |e Izvolilo v ncv odbor te-le gg.: predsednik Alf. Grmek, podpredsednik jos. Orel, tajn. in knjižn Albert Polj Jak, blaga|nik Jos. Turk, ml., od bornikom pa: Fr. Pegan Žvokelj, Jos. Kos, Drag. Jazbec in Dom. Orel, namestnikom: Maks Orel in Nik. Grmek.
Novi odbor je sklenil, da društvo pre neha biti ud »Dr. sv. Mohorja", ker izdaj* ta družba knjige s strankarskimi članki Da bodo rednejše pevske vaje, Je najet proti primerni nagradi nov pevovodja v osebi g. Jos. Kompareta, učenca tuk. orga-nista in novoizvoljenega predsednika. — Želimo, da bi se mu veselje do tega truda-polnega posla pomnožilo ter da bi njegov trud donašal najlepših vspehov. Istotako naj oi se tudi poleg pevskih vaj naša mladina obojega spola zanimala za knjige, ki bodo na razpolago v kratkem času v društveni knjižnici. Brez dušne hrane je človek idiot. Tako bomo dospevali s „kraškega vrha" n3 višjo stopnjo omike. — Naprej torej z izobrazbo za narod, svobodo in pro-sveto!
.Javna ljudska knjižnica" v Nabre-žini priredi dne 2. februarja t 1. popoldansko veselico s petjem, začetek točno ob 4 popoldne, veliki cvetlični ples, s šaljivim srečkanjem, šaljivo poŠto, raznimi smešnimi prizori in svobodno zabavo v vseh prostorih restavracije. Vstopnina k plesu K 2 —. Dame proste. Dostojnim maskam Je dovoljen vstop. Vstopnina k popoldanski veselici po znižanih cenah. Začetek plesa ob 8 zvečer. Sviral bo domači orkester.
SamoumOr vojaka v Gorici. Poročal« smo, da si je pognal krogljo v prsi korporal plan. polka Dolenec po imenu. V bolnišnic) je po hudih bolečinah umrl. Pogreb Je bil v petek popoldne. Za krsto so stopali žalujoči sorodniki.
Mladi tati« se klatijo po Gorici in skuŠa|o ponoči tudi ulomiti v kako trgovino Pred kratkim so poskušali svojo srsčo pri Wokulatu pa Jim je bila sreča nemila ; v noči na Četrtek pa so hoteli udreti v trgovino Or zanovo na Korsu, pa tudi ni bilo uspeha; uspeh Je pa imela policija, ki je fantiče spravila na varno.
Iz Sežane. Na plesu sežanske mladine Je bila gosplca Milka Stojkovlčeva iz Trsta odlikovana z rečno torbico v znak, da Je dobila največ razglednic pri šaljivi poŠti. Ta dar pa Je gospica prepustila .Kraški vili" in je se svojo pridnostjo in vstra|nostjo nabrala na dražbi lepo svoto K 16 77.
Bodi blagi gospici izrečena na tem mestu na|prlsrčneja zahvala „Kraške vile".
Kobarid. V noči 22. t. m. se Je utrgalo skalov|e nad državno cesto med Kobaridom in Trnovim, tako, da Je bil promet z avto mobili in vozmi dva dni popolnoma zgprt.
V	nedeljo, dne 26. t. m. napravi tu kajšnjo prostovoljno gasilno skupno s so kolskim društvom ples, svirala bo vojaška godba c. kr. pešpolka štev. 19 iz Tolmina Izreden slučaj |e prineslo leto 1913 v Kobaridu; trem materem zaporedoma je pii nesla Štorklja dvojčke in sicer po 1 fanta in 1 deklico.
Mu ni Slo. V sredo zjutraj je prišel Rudolf Tomasin iz Št. Vida v Furlaniji n £ tukajšnjo sodnijo. Predstavil se je katcelij-skemu cficijalu g. Sobanu in ga prosil, naj mu izreči neko sednijsko spričevalo Ivana Manzenija iz Tržiča. Gosp. Soban ni mogu vstreči tej želji in Tomasin je moral iti do mov, ne da bi kaj dosegel. Ko pa Je hotel g. Soban opoldne domov, ni našel več v veži svojega kolesa. Naznanil Je seveda koj to tatvino polici|i, ne da bi bil njegov sum padel na Tomasinija. Naslednjega dne |t prišla sama gospa Manzoni do g. Sobana s prošnjo, naj izroči njej dotično spričevalo. G Manzoni je imel iztirjati od bolniške blagajnt svoto K 50, ker je bil poškodovan v nektm prepiru. S tem izprlčevalom bi bil dokaza; g. Manzoni, da ni bil on iaiivač in bolniška blagajna bi mu šele nato izplačala omenjeno svoto. Ko je g. Soban povedal gospe] Msn zoni, da |e bil prejšnji dan Tcmasin z enake prošnjo pri njem, mu je ta odvrnila, da k ni možno, ker nikdo ni dobil takega poob lastila ne od nje, ne od njenega soprog*. Sedaj je g. Soban (el sumiti, da nikdo diug> ni mogel odnesti njegovega kolesa, nege ravno Tomasin. Naznanil ie stvar policiji ki je Tomasina utakniia pod ključ.
Iz Hrepelj-Dutovelj. C. kr. namest ništvo v Trstu Je vzelo na znanje spremembe pravil tukajšnjega Gosp. društva. Ta tdkk namestništva Je okrajno glavarstvo v Sežaci že dostavilo društvu.
V	noči med 18 in 19. t. m. so gospodje tatovi osrečili se svojim obiskom tudi
zalogo našega društva pri postaji. Šli so v zalogo skozi odprtino nad durmi, kfer so razbili šipe. Odnesli pa niso ničesar, ker Je bilo v zalogi samo tako blago, da ne bi imel nobene koristi oni, ki bi |e odnesel.
Živinorejci v našem okraju so se začeli Jako zanimati za to panogo gospodarstva. Na to kaže dejstvo, da kupujejo pri društvu čim več močnih krmi!, da torej vedno več cenja veljavo tega blaga. Tudi za tekoče leto je društvo napravilo pogodbo s tovarno za deset vagonov sezamovih in orehovih tropin in za 130 kvintalov modre galice. Blago bo pristno. Tudi umetno gnojenje se že razširja čim dalje bolj.
V Dutovljah imamo c. kr. organe, s katerimi moremo biti zadovoljni. Orožništvo in finančno osebje sta postrežljivi. Tudi s poštarico smo sedaj zadovoljni.
Dne 11. t. m. so šli predsednik našega društva, Fran Tavčar, potem Emil Čeme, veleposestnik v Tomaju, in Anton Turk iz Šepulj v Buzet, da si ogledajo tam stroje za izdelovanje cementnih stebrov za vinograde. Izdelovali bomo cementne stebre, ki so jako trpežni in ceneji, nego hrastovi za vinograde.
„Sokol" v Sežani priredi dne 2. febr. t. i. (na svečnico) v prostorih gostilne na „Vagi" veselico s telovadnimi nastopi, pe-nem, igro .Srce mu Je odkrila" in plesom. Sodelujeta iz prijaznosti „Dram. klub" in „Glasbeno društvo". Za etek ob 7 zvečer, vstopnina za osebo 1 K. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Pevsko-bralno društvo „Tomaj* v Tomaju priredi na pustno nedeljo dne 2. februarja velik pusten zabaven večer v dvorani gostilne A. Cerneta. Spored obsega razne pevske, glasbene ln Šaljive točke. Po veselici bo ples. Svirala bo svetoivanska godba. Cisti dobiček Je določen v narodne namene.	_
Vesti iz Istre.
Iz Štramarja (Žavelj). Danes prired| naše mlado, koma] pred enim mesecem ustanovljeno društvo „Obmejna straža" prvo svojo veselico. Kolike važnosti bo to društvo za napredek slovenstva v občini miljski, ve le oni, ki so mu poznane tukajšnje razmere.
Dasi tvori občino miljsko večina slovenskega prebivalstva, vendar smo se slepo pokorili italijanskim sinjorom in našim „dobrim, pr vičnim" socijalistom 11
G. dr. Rybar Je v zadnji seji mestnega sveta tržaškega zaklical: .Tega mora biti enkrat konec I" In tako kličemo tudi mi danes istrskim tiranom: .Tega mora biti enkrat konec 11*
Naša istrska društva so sicer za po-vzdigo Istrskih Slovanov mnogo pripomogla, a mnogo dela )ih še čaka na narodnem pol]u. Tem pa hoče marljivo slediti tudi naše mlado društvo „Obmejna straža" 1 Pri današnjem prvem nastopu bodo iz prijaznosti sode ovala bratska društva: Dramatični Klub iz Ricmanj, „Domovina" iz Ospa, .Slovanski dom" iz Elerjev, „Straža" iz Piavij, „Primorsko" iz Mačkolj in „Istrski grmič" iz Škofij.
Veselica se bo vršila „pri orehu" v veliki, obsežni dvorani. Začetek ob 3. pop. Pr* veselici in plesu svira narodna godba iz Piavij.
Medsebojna mržnja nas ubija, iz
Voloskega: Pod tem naslovom piše dopisnik Šibenskega .Naprednjaka" iz Vo-iosite-Opatije o slogi, oziroma neslogi Hrvatov in Slovencev, ki da vlada v Voioski-
Opatijt.
Gospod dopisnik gotovo še ne pozna debro tukajšnjih razmer, pa ]e vsied tega u.alo preojatro zgrabil za ušesa tukajšnji hrvatski živel], oziroma gotove faktorje, ki pa se jih nikakor ne more proglašati odgovorne za kake nepremišljene besede petelinih oseb. So to pač ljudje, ki mislijo, da s ičt&im nepremišljenim govorjenjem fcoristijo značaju svojega rojstnega Kraja. Slabo je pa tudi gospod dopisnik iLfoimuan glede prepovedi vporabe dvorane v „Narodnem domu" v Voio&ki od strani „S.ov. izobr. in podp. društva" v Opatiji. Slovensko društvo je prosuo .Posojilnico" v Volossi, da do-»on vporabo gitdaiisčne dvorane, ne da bi trebalo vsako&rat posebej prosili za tako dovoljtnje. Uprava (ne predsedništvo) je ugodila te] proSnji, ail le za predstave, ne pa za skušnje. Seveda |e napravilo to pri gotovih osebah .slabo kri". Toda na tozadevno vprašanje se ]e sivar razjasnil d, v smisiu, da prcdsedniStvo sploh nič nc ve o tem dopisu, a da je sigurno, da tudi uprav-ništvo ni mislilo s tem nič siabega, ampak je le pozabilo motivirati, zakaj ne dovoljuje d vOiane za skušnje. Zato namreč, ker ao »cdeij ni nobeno društvo plačalo „Posojil-ciM električne razsvetljave povodom skučen), pač je morala „Posojnaica* pi*cau elektriko ravno tako, kakor od predstav in jtesov samih. Vsied tega tudi od sedaj na-p ej ne mere dovoljevati dvorane, ce s« d uštvo ne obveže, oa plača razsvetljavo tudi za okdiževanje skušenj. Tega pa se pač e more in ne sme smauati kakor soviažea astop od strani naših bratov Hrvatov proU nam Slovencem. Da nam pa gotove ne* tompcter.tne osebe mečejo včasih v obraz, da smo tujci, tega ne smemo sprejemati tragično, ker dotičniki dajajo s tem le sebi spričevalo nezrelosti.
Kar se pa tiče .Slovenskega izobraže-
valnega in podpornega društva" v Opatiji, se pa ni ustanovilo v namen, da se separira Slovence od Hrvatov, ampak Je bilo ustanovljeno edino radi tega, da služI tu bivajočim Slovencem v izobrazbo in da jim nudi v potrebi primerno podporo. K 1or trdi nasprotno, je človek, ki ne ljubi miru, Je človek, ki bi rad videl, da se koljemo med seboj, česar pa ne doživi. Priporočalo se je pa že večkrat in se še priporoča, da bi se take malenkostne stvari ne spravljale v javnost, ampak da jih medsebojno poravnamo na način, da osebe, ki se tako daleč spo zabijajo, da pljuvajo v lastno skledo, lobe pouka, da je sovraštvo med brati n; grja stvar na svetu !	A. V,
Iz Materije. V nedeljo, dne 19. m. S3 je vršil običajni plesni venček Ciril , Metodove podružnice za občini Oclzla-Klanec in Materijo v salonu občinskega glavarja g. Božidara Kastelica. Ples je bii prav dooro obiskan, poleg domačinov se ga Je udeležilo lepo število gg. učiteljev in učiteljic iz občine Materije In sosednje podgrajske i občine. Iskrena jim hvala ! Počastila nas Je z mnogoštevilno udeležbo „Narodna čitalnica" iz Brezovice, najsrčnejša hvala zaved nim udom. Najlepša hvala udom bližnje kozinske podružnice, ki so nas posetili s ' svojo navzočnostjo. Svirala je sokolska godba iz Herpelj povsem pohvalno.
Vstopnino so preplačali: Sturm K 2—, Marčelja K 1-—, Kastelic K 4 —, Bubnič K 3—, I. Dekleva - Kozina KI- , Čebohln K 1—, Erna Jakac K 2 —, Š. Šiškovtč K 1—, N. N. K 1—, L. Muha 40 vinarjev.
Srčna hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tej zabavi in pokazali simpatije do dične naše družbe!
Prevrat v Carigradu.
Pred par dnevi Še je bilo čitati po vicm časop:sju debelo tiskane naslove nad poročili iz Londona, kjer sedaj vare usodo Balkana — „Mir zagotovljen". In bilo Je tudi pričakovati kaj takega, kajti velevlasti so končno vendarle izpregovorile resno besedo na naslov Turčije in visoka porta, njej na čelu veliki vezir Kiamil paša, je začela izpregledovati, da Jej je ves upor zaman, da se mora vdati zahtevam balkanskih zaveznih držav in velesil. Turška vlada se je ravno posvetovala o odgovoru na noto velesil in, kakor se je izvedelo, bi bil ta odgovor zadovoljiv, ln mir bi bii sklenjen. Seveda Skader, Janjina in — Drinopolje ne bi bilo več turško.
Tu pa Je, kakor strela iz Jasnega, udarila v to lepo diplomatsko idilo vest iz Carigrada, da so se oni Mladotiirki, o katerih se je mislilo zadnje čase, da so že popolnoma shranjeni „ad aeta", zopet, kar preko noči, dokopali do moči, da so se Jim postavili na čelo najodličnejŠi častniki turške armade, cirenaJŠki junak En ver bej, general Mahmud Šefket paša in drugi, da so prisilili Kiamil pašo in njegove ministrske tovar.še, da so odstopili, in Je sestavo nove vlade prevzel Mahmud Šefket paša sam. In nova vlada je že sestavljena in sultan jo je tudi 2e odobril. Nesreča |e hotela, da je ob tej priliki izgubil življenje tudi mož, na katerega so zrli Mladotuiki vedno s prikrito ln očitno mržnjo, Nazim paša, bivši vojni minister in vrhovni poveljnik turške armade na balkanskih bojiščih, mož, kateremu očita vsa turška javnost, da je kriv nesreč, ki so doletele turško armado v bojih proti balkanskim zaveznikom. Ali je bila to res samo nesreča, ali ne, o tem se seveda vsa] sedaj ne razpravlja v Carigradu.
Turčija ima torej novo vlado, vlado, ki Je zavzela svoje mesto v silno kritičnem trenutku in pod zelo neugodnimi auspioji. Mladoturki so pač tisti element, ki ]e hotei v Turkih izrabiti narodnostni moment, v svrho izvedbe svojih strankarsko političnih namenov, in sedaj mislijo Mladoturki, da je prišel tisti trenutek, ko je mogoče s pod-netitvijo narodne samozavesti dvigniti oto-i mansko ljudstvo do odločilnega boja proti drugim narodnostim na Balkanu in si tako s končno zmćgo zagotoviti zopet trajno gospostvo nad njimi. Vojaštvo je bilo nezadovoljno, duhovščina je hujskala ljudstvo proti vladi, ki hoče brez nadaijntga boja prepustiti gjavrom narodne in verske svetinje drinopoljske, in prevrat Je bil tu, žnjim pa tudi temeljita izprememba v mirovnem vprašanju, kajti možje, ki so izpodrinili z njenega mesta vlado, ki Je bila naklonjena sklenitvi miru, prav zato, ker je bila taka, ne morejr
Išče se mladeniču
vojaščine prost, zmožen italijanskega in slovenskega jezika (želi se tudi znanju :: :: :: nekoliko nemškega jezika) :: :: ::
za špedicijske posle
pri neki stari špedicij-»ki tvrdkl.
Prosilci, ki dokažejo znanje špedicijske stroke in carinskih manipulacij, imajo prednost. — Ponudbe pod štev. 193 :: na inseratni oddelek tega lista. ::
Franc Firec
Trst, ulica deli' Industria št. 3
uljudno priporoča cenjenemu občinstvu Bvojo
PEKARNO
Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. Postrežba tudi na dom.
Najcenejše in najboljše zavarovanje zoper
vlomu in nezgodam
pri slovanski družbi
PATRIJI
Generalni zastop :
v Trstu, via Nuova 15, II.
Slovanska zavarovalnica
išče v vsakem kraju poverjenike proti dobri proviziji in eventualno potnike
: na stalne dohodke. :
Ponudbe na postni predal 125 v Trstu.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
£nton Srcigoj, 7rst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pek&mO s prodajo Jestvia in prodajo koloaiijal-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba
Svoji k svojim ! točna. Svoji k svojim !
Franc Štrancar
gostilničar v Trstu, ul. Giullanl 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo
GOSTILNO
v kateri teči pristno vipavsko domače vino lastnega prlJelka, ter Istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk.

»O O
ts k
Hotelsko delniško dražbo .Grllon-Mlromar4 pri Trsta
ražpisuje
stavbna dela
pri svojem hotelu t Grijanu.
Načrti in popis, splošni in podrobni pogoji so na ogled v družbenem uradu, v prostorih Tržaške posojilnice in hranilnice, Piazza Caserma 2, II.
Dela se oddajo na podlagi enotnih cen.
Pismene ponudbe se morajo vložiti najdalje do 1. februarja t. 1. opoldne v družbenem uradu.
storiti drugega, nego ono, česar ni storila izpodrinjena vlada, namreč, da se odločno upro zahtevam balkanskih zaveznikov in velesil ter zopet z orožjem poskusilo rešiti čast turškega imena. Pa saj tudi že poročajo iz Carigrada, da se vrše zopet veliki vojaški transporti na Čataldske pozicije, kjer se vrše mrzlično hitro priprave za nadaljnji boj. V Carigradu je vse mirno, a za tem mirom se skriva trdna volja: — ne odnehamo I
Vest o prevratu v Carigradu Je napravila vsepovsod zelo mučen vtisk. Balkanske zavezne države so prepričane, da bo treba nadaljevati boj do končne zmage. Na Bolgarskem velja le eno: če nam Turčija ne da Drlnopolja izlepa, si ga vzamemo z orožjem in ne odaehamo prej, dokler naše čete ne vstopijo v Carigrad. In gorje potem Turčiji. j rago bo potem plačala miri Tako in podobno govore tudi v Belgradu in na Cetinju. Za balkanske zaveznike Je stvar Jasna: vojna se bo nadaljevala ln tisti, ki bo trpel posledice, ne bomo mi, temveč Turčija.
Nekoliko drugačna, in če hočemo reči tako, nevarnejša je stvar za veliko Evropo, za velesile, ki vidijo kar naenkrat, da se jim je izjalovila vsa njihova tako lepo zasnovana misel o sitem volku in celi ovci. In že so začele vstajati razne podmene o gotovih skrivnih načrtih, ki Jih ima baje trosporazum z azijsko Turčijo, ki si jo hoče razdeliti med seboj, ne da bi se tudi le količkaj oziral na interese, ki jih ima morda Nemčija v Mali Aziji in morda tudi še kaka druga država trozveze. Rusija da namerava v slučaju, ako bi se Turčija ne pokorila ukazom velevlasti, udariti v Malo Aii|o. Govori se tudi že o tem, da bi v slučaju, ako bi Rusija prekršila nevtralnost, tudi ne bila več srbska meja in pa novopazarskl sandžak nedotakljiva. Za koga ? Za Avstrijo I In Italija da bi zahtevala zase otočje v Egej-skem morju. Evropska vojna da bi bila neizogibna.
Vse drugače presojajo položaj na Ruskem. Tu so menjenja, da izprememba turške vlade ne pomenja prav nikake izpremembe položaja. In pravijo, da se je izrazil Sasonov, da Je puč v Carigradu le še popolnoma pojasnil položaj, da je sklenitev miru le še vprašanje par dni, da bo v dveh tednih cela stvar urejena ?n on, Sasonov, potem lahko odide na enomesečen dopust.
V	Carigradu so torej za vojno, za nadaljevanje vojne, in ta izprememba )e prišla tako hitro ter se je izvršila s tako, rekli bi skoraj, akrobatičnc lahkoto, da se misleč Človek le težko vzdržuje suma, da je vse skupaj dogovorjena igra. V krogih trozveze vidijo na evropskem horizontu vstajati naj-pogubonosnejše oblake, dasiravno b? prav radi prikrili svoj strah pred niimi in zato tudi oficijelno govore o „neizpremenjenem" položaju. Trosporazum, zlasti pa Rusija, ne vidi v car igraj skem prevratu prav nič posebnega, kar bi moglo vplivati na izpremembo položaja. Na Balkanu pa pravijo, da je nadaljevanje vojne neizogibno.
V	balkanskih vprašanjih se navadno zelo motijo. Tudi pred začetkom vojne so rekli, da do vojne ne sme priti, a vendar je prišlo. Rekli so, da {e „status quo" alfa in ornega vse evropske balkanske politike, a danes se za ta „status quo" ne briga Živ krst več. Io če danes pravijo, da se položaj na Baikanu vsled dogodkov v Carigradu ni Jzpremenil, |e pač najverjetnejše, da Je ta izprememba tolika, da bo skoraj odmevala Evropa njenih posledic.
*
* *
Na Dnnajn so optinistl.
DUNAJ 25. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih so še vedno optimističnega naziranja kar se tiče mednarodnega položaja. Izjavljajo, da se je tudi novi turški kabinet uverfl, da je imel Kiamii paša prav, ko |e na noto velesil zadovoljivo odgovoril.
V Carigradu se vrše dnevno posvetovanja ministrov, note kot odgovor na kolektivno noto velesil pa je še le pričakovati v 4 ali 5 dneh. Sicer pa prevlada nazlranje, da se bode ta nota v bistvu krila s propo-zicfjami bivše vlade, a možno je, da si bode pridržala glede Drliopolja še kakih večjih pravic.
Trdi se, da |e odločitev za mir ali vojno v rokah balkanskih zaveznikov, ker kdo ve, če bodo oni dovolj potrpežljivo čakali na razvoj dogodkov. Po drugih glavnih mestih Evrope pa dunajskega optimizma ne poznajo.
Rusi so tudi optimisti.
BEROLIN 20. (Izv.) „Lokalanzeiger"Ju javljajo Jz Petrograda, da se je izrazil Ko-kovcev napram politikom zelo optimistično. On trdi, da se nove vojne ni bati, ker ]e mladoturški vladi sojeno le kratko življenje; vsled tega se ni treba vznemirjati.
Razna ugibanja o turški aoti.
LONDON 25. (Izv.) Tukajšnji diplomt-tični krogi so mnenja, da izpade odgovor porte na kolektivno noto velesil neugodno, vsaj odstavek o DrinopoIJu. Možno pa je, da popusti Turčija glede otokov, da bi rešila DrinopoJje.
BEROLIN 25. (Izv.) „Lokalaazeiger« javlja, da je program nove turške vlade, rešiti Drinopolje in otoke. Vlada baje ne mara vojne, ampak hoče doseči uspeha z diplomatskim pogajanjem.
Novi kabinet koče čuvati čast TnrClje.
CARIGRAD 25. (Kor.) Minister za zu-
najne zadeve Muktar je izjavil nekemu ln-terviewerju, da sedajni kabinet ni kabinet vojne. Mi smo le prisiljeni, je rekel mi ,* nister, premotrlti mirovne predloge, da bi se strinjali z dostojanstvom domovine.
TnrSka vest o pripravah.
PARIZ 25. (Izv.) Tukaj bivajoči Turki izjavljajo, da se |e za prevrat pripravilo vse v Parizu. Turčiji se je posrečilo spraviti preko Konstance pred Čataldžo dokaj materijala. Pri Cataldži je sedaj 200 tisoč Tur-ikov, pri Galipolju pa 100 tisoč. Tudi finan-(cijelno vprašanje je že rešeno.(?)
Poslaniki svarijo velikega vezirja.
CARIGRAD 25. (Izv.) Poslaniki velesil so danes obiskali velikega vezirja in ga nujno svarili pred nepremišljenimi koraki.
Balkanski delegati z generalnim pooblastilom.
LONDON 25. (Izv.) Balkanski delegati so dobili od svojih vlad dovoljenje, ustaviti pogajanja s Turki, čim bi se jim zdelo potrebno.
Turški državni zbor.
CARIGRAD 25. (Izv.) Čuje se, da bo razpuščena zbornica zopet sklicana.
Turški odgovor velesilam.
CARIGRAD 25. (Izv.) Danes se je ves dan vršil ministrski svet, ki se je posvetoval o noti, ki jo Turčija preda velesilam kot odgovor jutri aH pa v ponedeljek. Porta si hoče pridržati Drinopolje, sicer pa ne sklene miru. Tudi se hoče pogajati z zavezniki brez evropskega posredovanja.
Bolgari se vojne ne boje, a vendar čakajo.
SOFIJA 25. (Izv.) Bolgarski vladni krogi izjavljajo, da se Bolgari nadaljevanja vojne prav nič ne bojijo, vendar pa bodo čakali, da velesile uvidijo njih korektno postopanje.
Bolgarija vstraja pri svoji politiki.
SOFIJA 25. (Kor.) Posamezni tuji poslaniki so se informirali pri ministerskem predsedniku Gešovem o utisu carigrajskih poročil in o ponašanju Bolgarije. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, vlada niti ne misli, da bi izpremenila svoje dosedajno postopanje.
Turčija 2e kliče črno vojsko.
BEROLIN 25. (Izv.) Iz Carigrada ima „Anzeiger", da je vlada vpoklicala črno vojsko za obrambo glavnega mesta.
Važni posveti v Belemgradu.
BELGRAD 25. (Izv.) Sinoči se |e posvetoval kralj s Pašičem in ruskim in francoskim poslanikom, nato pa so se poslednji trije še razgovarjali z avstro-ogrskim poslanikom Ugronom.
Italijanska eskadra pluje v Egejsko morje.
DUNAJ 25. (ob 11. zvečer.) Ravno |e prišla iz Rima vest, da je pomorska divizija, obstoječa iz treh velikih križaric, treh manjših oklopnjač in več torpedovk odplula danes iz Taranta proti Egejskemu morju. Govori se, da hoče preprečiti tihotapstvo z vojaštvom in vojnim materijalom, ki ga hoče Enverbe) spraviti v Libijo, kjer je organiziral novo vstajo. Drugi glas pa pravi, da se približuje divizija Dardanelam, da bode bliže, če bo treba.
Ogorčen italijanski glas proti novemu kabinetu.
RIM 25. (Izv.) Oftclfozna „Tribuna« piše kaj ostro proti novemu turškemu kabinetu, ga označuje za .jato parazitov" in pravi, da prevrat ni bU naperjen tako zelo proti Kiamilu paši, kakor proti Evropi, vsled česar je treba prekucuhe napraviti neškodljivimi.
Devet žrtev carigrajskega prevrata.
CARIGRAD 25. (Kor.) Še le danes so mogli konstatirati, da |e bilo pri včerajšnjih krvavih prizorih ubito 9voseb. Davi so zanesli v porto 9 rake v. Žrtve so vojni minister Nazlm paša, oba njegova adjutanta Nafiz in Sallf, sluga |ustičnega ministra in sluga porte, tajnik porte in baje stotnik Kiais Isli Tevflk in dragoman Nedžid. Deveta Žrtev |e dosedaj neznana. — Pravijo, da se Je Enverbej najprej javil z vizltnico po slugi in je zahteval vstopa k minister-skemu svetu. Ker ga pa ministri niso hoteli spreleti, Je nastala rabuka, pri kateri |e adjutant vojnega ministra prvi streljal. Ko pa je prlhitel vojni minister k vratom pogledat, kaj je, ga |e zadela smrtonosna krcglja.
CARIGRAD 25. (Kor.) Pogreba vojnega ministra so se udeležili tudi inozemski atašeji. Pripoveduje se, da je pri rabuki v ministerski posvetovalnici tudi Nazlm paša pomeril z orožjem, pri tem pa ga je zadela edna kroglja v oko, druga pa v desni senec.
Sprava med sultanom in njegovim bratom.
DUNAJ 25. (Izv.) .N. W. Tagblatt* javlja, da sta se bila sultan Mohamed in njegov brat ezsultan Abdul Haraid noč pred prevratom pobotala, kar je baje dokaz, daje prišel puč čisto nepričakovano.
Srbski konkordat z Vatikanom.
RIM 25. (Izv.) Italijanski listi razširjajo vesti, da Srbija res namerava ustvariti konkordat z Vatikanom za svofe katoliške državljane. Pripominja pa se, da bode srbska vlada zahtevala od vatikaaa slovesno ob-
ljubo, da ne postane nobeden Avstrijec duhovnik ali pa celo škof v Srbiji. To naj bode vse prihranjeno Italijanom in Francozom.
Konferenca poslanikov.
LONDON 25. (Reuter.) Poslaniki velesil so se danes opoldne sestali h konferenci.
Tnrki na TaraboSu.
BEROLIN 25. (Izv.) „Lokalanzeiger" trdi. da je turška posadka skušala prodreti s Taraboša, da pa so jo Črnogorci zavrnili.
Bjelovučićev polet preko Alp.
DOMODOSSOLA 25. (Kor.) Avijatik Bjelovučlć je danes opoldne vzletel v Briegu in je preletel preko Atp nad prelazom Monscera. Rabil je pri lepem vremenu za svojo pot 25 minut in je prispel ob pol eni v Domodossolo, kjer ga je zbrano občinstvo navdušeno pozdravljalo.
Stavka natakarjev v Ameriki.
NOVI JORK 25. (Kor.) Tisoči stavkajočih natakarjev in ljudi] ki slmpatiz r |o z njimi, so pričeli sinoči delati nemir. Stavkajoči so kamnali Šipe hotelov in gostilen in so mučili delavoljne in one natakarje, ki niso hoteli opustiti posla. Tudi streljalo se je in mnogo oseb je bilo ranjenih. V mnogo velikih hotelih in restavracijah trpi obrat, ker je oseb je ustavilo delo.
Nezgoda avijatika v Puli.
DUNAJ 25. (Kor.) Pomorski poročnik in avijatik von Tenzl je pri poskusnem poletu padel s svojim mehanikom na otočič Katerina v puljskem pristanu iz zračne višine 15 metrov. Oficir se je na nogi ne koliko poškodoval, dočim se ni mehaniku ničesar pripetilo. — Aparat pa je precej pobit.
Nagla smrt poslanca.
BUDIMPEŠTA 25. (Ogr. urad.). Poslanec Jurij Szekelyi je danes nenadoma umrl.
Leksikon in serenta je časniški katalog, v katerem najde najzanimivejše podatke za svoje publikacije. V ta namen izdaja anončna pisarnz M. D u k e s nasl. (Maks Augenfeld & Emerig Lessner d. d.) Dunaj I., Wollzeile št. 9, že dalje časa izredno skrbno urejen časniški katalog, ki podaja inserentom najnatančnejše informacije. Ta katalog je pravkar izšel in je inserentom zantvnj in poštnine prosto na razpolago.
NaSe podnebje povzroča večkrat bolezni vsled prehlajenja. Tudi najlažje oblike takih bolezni je treba zdraviti takoj, da ne nastanejo resnejše bolezni! Prav dobro dišeče lahko prebavtjivo, po zdravnikih toplo priporočano domače zdravilo je Tymomel Scillae B. Fragnerjeve lekarne v Pragi, ki se dobiva po K 2 20 skoraj v vseh lekarnah. Paziti je strogo treba na im Tymomel Scillae.
n ZOBOZDRAVNIK n
Dr. Hlnko Dolenc
Poslano *)
Dobra lekcija.
Samo da prisilim gotove ljudi, da drža •roj jezik za zobmi, sem smatral za potrebno nastopiti sodnim potom proti nekemu gospodu S Ivestru Pernanic, ki je prav kakor papiga ponavljal in raznašal neumno insinuacijo, da sem Jaz zblaznel, da se dajem vzdržavati po duhovnikih in podpirati s podporami', in druge take hudobije.
Da dokažem vsemu občinstvu, da v resnici nisem blazen in ne vzdrževan po nikomur, sem vložil tožbo proti imenovani mu gospodu, prepuščajoč mu kar najobsežnejši dokaz resnice.
Tekom razprave, ki se je vršila v sredo, dne 15. t. m., pred sodnikom dr. Vinzijem, se je jasno pokazalo, da je Šlo le ca obrekovanja, ki so se raznašala z edinim namenom, da bi bil jaz oškodovan moralno in materijalno.
Ta obrekovanja izhajajo od gotovih oseb, ki jih dobro poznam in proti katerim bom postopal v primernem času. Teudar pa je gospod Pernanic dobil lekcijo, ki jo je zaslužil, ker mu je sodnik prisodil 24 ur zapora, ki se ne da izpremeniti v globo.
Čuteč dolžnost, da naznanim to občinstvu, da se more popolnoma prepričati o hudob* nosti drugih in o moji poštenosti in sveBtnosti, opozarjam vse svoje obrekovalce, pa naj so zgoraj ali spodaj, da bom postopal proti njim z vsemi sredstvi, ki jih daje zakon na razpolago vsakemu poštenjaku v obrambo njegove časti.
Gorica, dne 16. januarja 1913.
GIOVANNI GYRAj
antikvar.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredniStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
|/q |fr*ćrinl#n I i piaareko delo se sprejema. — IValU OIIUKUII Ponudbe pod št. 180 inBerat-nemu oddelku Edinosti.	180
MnHlC+inio prodaja najlepše klobuke, toke, mUUlOLIIIJCl klobuffinaste klobuke po K 3-—. Obnavlja. Ulica Nuova 45, prvo.	167
8e inteligenten gospod, ki bi bi obiskoval loUU vse trgovce v mestu. Poena vanje branše ni potrebmo. Visoka provizija Natančne ponudbe pod „Merkur*, poste restante, Gorica.	192
Qnkn b Kuhinjo se odda. Via Molino a vento 7, OUUd L vrata 9.	207
Cnetilno se odda v najem Naslov pove aUolllHa odJelek Edinosti.
ros . 194
ordinira
ulica S. Lazzaro it 23.
Sprejema od 9—1,
XXXKXK!*KKXKXXXXK
Gosp. podporno društvo o Trebčah
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na
občni zbor
ki se vrši
▼ nedeljo, dne 9. febr. ob 10 predpoldne
v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Razno.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
*»tt*ttKKXKKK*KKKX
PrnHo 86 tri vrstna nova harmonika po nizki rruua ceni. UL Giuliani ŠL 12, IV. nad. 206
Čevljarski g
omočnik za vsa dela se išče. rainer, Boceaccio 4.	208
QnhO z vao opravo se odda v najem. Ulica OUUd Ferriera St. 31, IV. nad. vrata 10. 209
PrnHain 86 vrata» popolna okna, stopnjice, rrUUdJU umivalniki, tramovi i. t. d. Ulica dei Piccardi 5t. 18.	206
Costante Marco JK".^
n jarno in slaščičarno, nahajajoč o se v ulici M o lin a vento St. 51. Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene mmerne.
Henrik Gropaiz L'^lTm^t"
Cilino 458.	60
NajboljJe in najmodernejše sukno xa moške ln volneno za ženske obleke razpoillja najceneje D tTCnucri/i Jugoslovanska razpoiiljalaa K. 5 1 LKlVlLtM
V CELJU št. 302.
Vnaiom odd*m hiSo z vrtom in vinogradom I loj BIII v Barkovlj ah. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	152
I IPfiflAP 'eten* »e sprejme v trgovino UtClivu, jestvin. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.__161
QnhiA«k 8 brano se odda. Torre bianca št. 25 OUUIbd vrata 11. __is*
Havliarclfi Pcm°čnl'fc za mešano ddlo se uovijaioai sprejme. Cologna in Monte Štev. 310 pri L. Blažita. Delo trajno.	183
Dvsiontlotna Bospodična se želi seznaniti UVajOt? IIU III a * gospodom s stalno službo v svrho ženitve. Dote 3000 K. Naslov: „Danica 1913", poštno ležeče glavna poŠta Trst.	18«
V Gabrovici,	^
JOO hektolitrov. Cena po dogovoru. Kupci naj se oglase pri Josipu Pnrgerju St. 32	173
Prnrla 8e hi?a' * prostori, z vodnjakom in i i uua lepim vrtom. Scalaaanta 226.	1S2
IČfam T8ak dan od 800—1000 litrov pmsterizi-IOUUIII ranega mleka. Naalov .Latteria" posta restante Giuseppina Trst 5.	išg
Qnhn meblirano, v bližini Narodnega doma išče ' B*mec« Ponudbe inseratnemu oddelku Edinosti.	2215
P()7f|fi f Za mlade trgovce ali vdove se v bi-1	■ žini Gorice odia majhna trgovina pod
zelo ugodnimi pogoji. Prometa tudi 25.000 K. Trgovina Ima stanovanje. Ponudbe naj sd pošljejo pod Ugodnost 100", poštnoležeče glavna poŠta, Gorica.
Dola	19 leten mizar, izočen solkanskega
uoia	in nekaj stavbinskega dela. Naslov
pove inseratni oddelek Edinosti pod 8tev. 178
Trgovina jestvin, I^ns^T
bro vpeljana, pri Sv. Jakobu v Trsta, se proda takoj, ker lastnik je obložen t dragim delom. Skromne s ah te ve, dobri pogoji Naslov pove Edinost od Stev. 108.	Iga



fAlOB IV DBTIZ&
TRST« VIA MH* * mMM ST. 5 (USTM
l NA KMJtllCB 4% KX> DNEVA V2DKU
____tikaS^** ***
- DEF08ITS. — FROMESS.
___UfKi O BTOJMA*
NA TEKOČI IN ŽKO-RAČUN PO POOOVORU. &V4BBA ZVEZA Z AKEBIIO. - AKKBDITIVL
URADNE URE: 9—12, 2V»—5Vi.
d J« FMTI »OCTIPOHTOM BPCiHtfA.
h i&ZSA »AR&CTELA. - WKASO tfcLBTOin: »»tm
Opat!]! !n Lfublfpn?.
Zobotehnični ambulatorlj Univ. zdravnika
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik.
Trst, ulica Caserma 8tev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom in , porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene, j Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol.
Ivan Kosmerlj
Ivanov
Rojan, ul. Montorslno St. 7, podružnica ul. Moreri 5t. 77,
priporofia o. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
F. Pregel
Trst, via Eluseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mirodiltiico.
Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne
S
OE
□E
Ti
RESTAVRACIJA
AURORA
Najstarejša restavracija za koncerte
Trst, nI. Cardncti št. 13.
Podpisani opozarja epoStovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo :
„G O R A"
(6 gospic in 3 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K 1 e p i Ć a.
Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petie,
KONCERT
traja vsaki večer td 7. do polnoči
VSTOP PEOST.
Za mnogobrojan obisk se priporoča
JOSIP DO MINEŠ.
Poleg renomiranoga Goessovega piva se .,, toči pivo Beachel-Brfia iz Ealmbacba. s
jfeM=	■y=Ji
Gostilna Max
Trst, via Petroalo 2 (pri nov, trgu). Toči se lati ako !n domače črao In belo via o. kraški teran vlpavs'-'O vino ln Dreherjero pivo. ToA'iO se tadl veakovratnl likeri ln žganje ter < av>. j£ahlnja vedno pripravljen* m gcrtjal ln mrzlimi J.d 111.	=
A. SBOGAR
kovač, mehanik ln alaktrotefaaik - z ddmko u nlkellranje, posrekrne*je„ hakranje Iti. Hd.
Trti, Via Gaataao Donlzetti S. - Ttltfeo i26, Rob. IV.
trave za točenje siva, motorje u tu ln benein, seaaljke, šivalne atreje, lotoeikie, bicikle in Izvrive draga dela, kl apaaaje r stroko mehanikov, priprave zrn elektriino razsvetljavo, električne motorje ia vzdigovalnlee, električne zvonce, telefeae in vaako delo elektrotehniško. - Zalefa žarale, stekal is gaa Is alaktrika Is draglk prednstsv.
Tehnična poslovnica
FRAirc & KRAM C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
Taat}yM ■aJftvrttnsJU aotorj« aa bencin, plia, npojai plia ia satarj« m aafta, sistem „Dissel" stoječe in lešsS« ustrojbe.
LakoaakUt aa btazla Ia para. Prevzemajo delo indaatrijalmih tovarn kakor : Mttal za Mki, ttrajl za proizvajanj« olja, tavaraa toda, »troji aa kaaaaatoaa, »tr^i in tovarne sa SMUt, atroji ia na metenja sa alzartk« Obrt, centrala« kaijatov, stroji aa droHjenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščen je sa etoktriftaa razvotijava ia prsaos molu Etoktriiaa ndifala za nek« (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vsdigala za blago. Stroji «a kovaško ia drag« obrti. IMcrat trajis misija. Seaalk« in oovt vsak« vrati.
Skladišče vsakovrstnih	potrebščin. Vsakovrstne eovi. Orodje ia
stroji aa poljedelstvo ia prele sa vio«. Olje, samski, pipe itd. „Andoro* najbolji ia aajoea^jii pokrov kiš. - - - Frerainnl to oblah ■<
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
Točne ure prodal* I
Emilio Muller
nejagledaojia In najstarejša prodajalni ea w e
Trsta, via a. Antoni«
(vogal ulice a Nlcolfc).
VELIKA IZBERA
varlllo, ilattk. a alk, kakor taAft sten-
Tržaška posojilnica in hranilnica
Plassa ۩lla Caserma Iti - Talefea 9S3.
mu m nzpolii« Jeklena mnttiu ceBco
v katari ae 8HBAMBIOK, ki m oddajale
kl ja varna prati vit v najem in
i oalo lato kron »O, za 6otrt lota kron IS pol lota „ tO, za on moaoo „ 9
„.x^biee m M a viseka, 14 em lizeks. 48 sas globoka, SknasMe aa dragi odpreti kakaz stranka, H same oaabao akranlje aveja stvari, kejJh aš treba prijaviti.
Oddaja hranlln* puftle«
katere ariaoraŠa peeebao atarilem, da aa m aajaevejD la aajTSpelasjl aatta | navajajo Rediti .to J o deeo. Našaljaa pefaeaSa da|e zave« ah aratth mak.
Nov valik dohod
•blek za moške in dečke za jesen in zimo
v dobroznani trgovini
4lla Citta di Irieste
ul. kiuoue Cardaeci št 40
(bivša ul. Torrčnte) kjer dobite obleke, suknje, remglane, povrS-nike, kratke suknje s krznenim ovratnikom; plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc,
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega
blaga. Sprejemajo se tndi naroČila po
meri« Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini
4lla Citta di Irieste
ul. Giosufc Cardu^el St. 40
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST }e preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
)iclkl]ev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
zalagatelj za drage o. kr. driav. aradalkov
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene!, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničalm s.ektričnim strojem. Drž. uradsikom 5'+ popust
Ivan Krže
Trst - Piazza 8. Glovannl it. L
kuhinjskih in kletaraklh potreb, aimlOg A ^La «4 lesa in pletenin, Kkafcv, areat, čebrov in kad^ sed^ekev, lepat, relet, tU In vaa> tovrstnih koSev, jerbaaev in saetel ter mnoge drngffc
Priporoča
kahiajeke posodo vsake vrste bodi »d peieeiena, se» šalje eafiaila, kesiierja ali eiaka, nadalje pasamaBiarja* kletke itd. — Za Kettdni6*rjs pipe, krogl^ maljen« In stekleno posodo ta vino.
Ivan Žnidarčič
Trst, ulloa Belvedere 17, Trat
Trgovina jestvin in kolonijalij.
Zaloga testenin iz Bistrice in Neap>Ja, vsakovrstna olja. dla, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor . otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd po polti. Cene ugodne in točna postrežba#
vpi*^8od^'ooS.ita",ca Živnostcnska 1		banki,	( podružnica v Jrstu RMervBKii2V^,X-I'klmdl
IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE			
Sprejela vloge aa vložne Knjižice is 01 jm 3 i« od ■ga )2 jo do T® 4|	t jSh obieamj« | sorazmerno <io-^ govorjenim Izpla-\J čllnim pogojem.		Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - ---po dogovoru najugodneje. - - - -
j