RADIO/BREZICE
88,7 in 95,9 MHx
številka 142
Leto 6
Cena 240 SIT
29. september 2005
Odpustili štirinajst
delavcev
Krško - Pred kratkim so v krškem Imperialu odpustili štirinajst zaposlenih, kajti slabši rezultati skupine Žito so družbo prisilili, da je začela razmišljati o prestrukturiranju in centralizaciji poslovanja. Odpuščenim delavcem sedaj teče odpovedni rok, ki bo trajal od enega do pet mesecev. Delavcem naj bi izplačali po zakonu določene odpravnine, sodelujejo pa tudi s sindikatom in svetom delavcev. Kot je povedala predsednica sindikata v Imperialu Stanka Bogovič, so jim obljubili, da v prihodnje odpuščanj Več ne bo.
Ljubljanska uprava na čelu z direktorjem Iztokom Briclom sicer do konca leta 2007 napoveduje preselitev proizvodnje bonbonov in žvečilne gume iz ljubljanskega Šumija v Bosno in Hercegovino ah Makedonijo ter v krški Imperial.
...na strani 2
iz vsebine...
Posavske mušice
...stran 2
Ga je zbil in pobegnil?
...stran 4
Namesto v šolo z očetom na rop
...stran 5
Černelčevi imajo “biodar”
...stran 6
Pogovor z
duhovnikom Dorijem ...stran 9
Tudi Brežice za sedež pokrajine
^režice - Svetnik Jože Baškovič je zbranim članom občinskega sveta v ponedeljek predstavil rezultate dela komisije za pripravo khodišč, podlag in predlogov za ustanovitev in določitev sedeža spravnega okraja, sedeža pokrajine Posavje ter vzpostavitev testne občine Brežice. Večina svetnikov je predloge sprejela, dišati pa je bilo tudi nekaj pomislekov.
Brežicah (v Krškem jih je 11), Bre-žičani naj bi imeli tudi aduta v obliki prostorskega, tehničnega in kadrovskega potenciala. Občinski svet je zavrnil sklepe, ki so jih julija sprejeli njihovi krški svetniški (in strankarski) kolegi, ter se zavzel za soglasje med občinami. Milena Jesenko je poudarila, da Brežičani vseh sedežev gotovo ne bodo imeli, zato seje potrebno z ostalima občinama dogovoriti o delitvi institucij. Tudi Avšič in Radanovič sta bila podobnega mnenja, motil pa ju je način komuniciranja posavskih poslancev ter članov Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju.
Svetniki so podobno razpravljali tudi o predlogu za vzpostavitev mestne občine, ki naj bi Brežicam prinesla višje koeficiente pri pridobivanju državnega denarja, po besedah župana Ivana Molana pa tudi prednosti pri umestitvi sedežev regijskih institucij ter prenos določenih pristojnosti z državne na občinsko raven. Brežice izpolnjujejo zahtevo po številu prebivalcev, ne pa tudi po številu delovnih mest (letos junija je bilo delovno aktivnih 7400 oseb, zahteva pa je precej višja, 15 tisoč). M.K.
Komisija, v kateri pa, na to je °Pozoril Stane Radanovič, niso zakopane vse svetniške skupine, je ^ključila, da ima brežiška občina *aradi geografskega položaja, meje s hrvaško, dejstva, da so v njej nagnjene šolske, davčne, zdravstvene 11 narinske regijske ustanove, pravi-C° do umestitve sedeža okraja in ^krajine. Komisija je v elaboratu aštela 12 institucij s sedežem v
Oktobrski
nagrajenci
Brežice - Na zadnji seji je občinski svet določil tudi letošnje občinske nagrajence; oktobrsko nagrado bodo prejeli Slavka Pre-skar, Jože Senica in Jernej Zorko; priznanja občine Brežice bodo dodeljena Društvu študentov Brežice, Strelskemu klubu Brežice in Turističnemu društvu Sromlje. Častni občan Brežic bo postal Ivan Živič, plaketo občine pa bodo prejeli Veljko Jukič, Peter Dim-bek in Cristijan Kajtna, člani brežiškega Karate kluba, ki letos praznuje 30-letnico delovanja.
Veršec ne odneha
Bizeljsko - Pred dobrim desetletjem je v Sloveniji politika spodbujala delitev večjih občin na manjše, češ, da bodo lažje uresničile svoje načrte. Praksa je pokazala, da to ne drži. Tudi na Bizeljskem so ugotovili, da bi bilo aktivnosti za ustanovitev lastne občine bolje za nekaj časa preložiti. Prednost bodo dah gradnji nove šole, ki je za občinski proračun velik zalogaj.
Občinski svetnik Milko Veršec pa se s stališčem večine v svetu KS ne strinja. Po njegovih ocenah je za kraj z nekaj več kot 1700 prebivalci edina prava perspektiva ustanovitev lastne občine. Ima nekaj somišljenikov in nagovaija ljudi, naj se ne odpovedo tej želji, ki so jo gojih več let.
...na strani 3
Resistec v sporu z brežiškimi “dacarji”
Krško - Nemški podjetji Filotec in Holzschuh sta v sporu z Davčnim uradom Brežice. Ta skupina je v Krškem spravila v pogon Resistec, ki je bilo v Sloveniji prvo ustanovljeno podjetje nemške družbe Krah-rwi in je pomembna dobaviteljica v verigi avtomobilske industrije za področje elektronike.
Zaposlujejo 500 ljudi, na prihodnost ohranjanja in razvoja proizvodnje v Sloveniji pa bo najbrž vplivala tudi odločitev davčne uprave v zvezi s priznavanjem stroškov, ki so postali predmet spora med nemškim lastnikom in našo davkarijo.
...na strani 3
lijaž na stolčku Blaževičeve
Brežice - Občinski svet je na ponedeljkovi seji soglasno potrdil dr. med., spec. spl. med. Radeta Iljaža za novega direktorja Zdravstvenega doma (ZD) Brežice. 39-letni Brežičan bo novo funkcijo nastopil 1. oktobra, njegov mandat pa bo trajal štiri leta. V občinskem svetu je bilo izraženih nekaj pomislekov na imenovanje zdravnika za direktoija in začudenje, zakaj se še ni spremenil statut zavoda. Milko Veršec je ponovno poudaril, da v Sloveniji primanjkuje kar 700 zdravnikov. Tudi o tem bo tekel pogovor z novim direktorjem brežiškega ZD, ki ga boste lahko prebrali v prihodnji številki SavaGlasa. M.K.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Odpuščanja v krškem Imperialu
Lokacije odpadkov
Po žvečilne gumije v Bosno
Krško - Slabši rezultati skupine Žito v prvem letošnjem polletju so družbo primorali, da je pričela razmišljati o prestrukturiranju in centralizaciji poslovanja. Do sprememb bo v naslednjih dveh letih prišlo tudi v krškem Imperialu, ki sodi pod enoto Žito Šumi, že sredi septembra pa so odpustili štirinajst zaposlenih, štiri
pa so prezaposlili.
Krška tovarna, katere začetek so zaznamovali rajhenbur-ški trapisti že v 19. stoletju, proizvaja različne vrste žvečilnih gumijev in mehke sadne bonbone, v kar so se usmerili po letu 1970, ko je tovarna prešla v Živilski kombinat Žito. A obrat v Krškem, ki trenutno zaposluje 139 ljudi, že več let posluje z izgubo. “Nujno moramo racionalizirati stroške in povečati produktivnost obrata, če želimo sanirati poslovanje in s tem ohraniti delovna mesta in socialno varnost večine zaposlenih v krškem Imperialu. Žal to za nekatere zaposlene pomeni tudi izgubo delovnega mesta,” nam je trenutno stanje v družbi pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Nina Kofler.
Septembra so v podjetju zato iz poslovnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi štirinajstim zaposlenim, štiri delavce pa bodo prezaposlili. Kot smo še izvedeli, odpuščenim delavcem sedaj teče odpovedni rok, ki bo trajal med enim oziroma petimi meseci. “Delavcem bomo izplačali po zakonu določene
odpravnine, sodelujemo pa tudi s sindikatom in svetom delavcev,” je zagotovila Kof-lerjeva. “Obljubljeno nam je bilo, da v prihodnje odpuščanj več ne bo, mi pa seveda upamo na najboljše,” nam je povedala predsednica sindikata v Imperialu Stanka Bogovič.
Ljubljanska uprava na čelu z direktorjem Iztokom Bric-lom sicer do konca leta 2007 napoveduje preselitev proizvodnje bonbonov in žvegilne gume iz ljubljanskega Šumija v Bosno in Hercegovino ali Makedonijo ter v krški Impe-rial. Tam bodo še naprej proizvajali žvečilni gumi in bonbone, ki pa se bodo prodajali le na slovenskem trgu in trgu evropske unije. V Krškem sicer večino proizvodnje predstavlja izvoz izdelkov v Zahodno Evropo - po ocenah okrog 85 odstotkov, preostanek pa prodajo na slovenskem in vzhodnih trgih ter območju nekdanje Jugoslavije. Bodo poslej v Krškem proizvajali več? “Direktor Šumija Zvone Hrovat pravkar pripravlja evalvacijo predvidene selitve, rezultati naj bi bili znani v mesecu do dveh. Natančne
ocene količine proizvodnje, ki se bo poslej odvijala v Krškem s podrobnostmi, kot so število preseljenih strojev ali potrebe po človeških virih, še niso znani, saj smo projekt šele odprli,” je za SavaGlas povedal direktor Žita Iztok Brici. S temi ukrepi bodo v Žitu racionalizirali proizvodnjo, kiji bodo ustrezno prilagodili stroške proizvodnje, in to tako materiala kot število zaposlenih.
Prodaja bonbonov in žvečilnih gumijev skupine Žito Šumi je sicer v prvem letošnjem polletju nižja od lanskoletne zaradi kasnejšega lan-siranja novih izdelkov, zamenjave artikla v slovenski košarici in predvsem nižjega izvoza. Naj večji delež zaostanka glede na plan pa je nastal zaradi slabše prodaje, in sicer za 8 odstotkov nemškemu podjetju Hitschler, kije glede žvečilne gume naj večji zunanji partner Šumija oz. Imperiala. Za Krško pa je spodbudno, da so letos v podjetju uspeli povečati prodajo teh izdelkov v EU.
Mojca Kosem
Kapele ne želijo radioaktivnih odpadkov v Globokem
Posavje, Ljubljana - Agencija za radioaktivne odpadke, ki je zadolžena za vodenje postopka izbora lokacije za odlagališče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov, nima pristojnosti uradno objaviti lokacij, kjer se bodo to jesen pričele terenske raziskave. Tako kot zainteresirane občine mora tudi agencija počakati na sklep vlade, ki bo o lokacijah odločala na seji konec septembra.
Po neuradnih podatkih je Agencija za radioaktivne odpadke Ministrstvu za okolje predložila tri lokacije za nadaljevanje postopka raziskav - v Krškem ob nuklearki, v brežiški občini lokacijo Globoko in v sevniški lokacijo Cagož v Krajevni skupnosti (KS) Studenec. Lokacije bi morala potrditi Uprava za prostorski razvoj, Agencija za radioaktivne odpadke pa nato uradno obvestiti izbrane občine ter javnost. Vendar je bila na začetku septembra dogovorjena sprememba postopka, tako da bo o izboru končnih lokacij odločala vlada. Po neuradni informaciji naj bi se to zgodilo konec septembra, v končni izbor pa ne bodo prišle le tri posavske občine, ampak tudi Šmartno pri Litiji.
Občinam gre za denar, ki je v obdobju postopka do sprejetja državnega lokacijskega načrta obljubljen kot nekakšna odškodnina za motenje posesti v času terenskih raziskav. Za približno 170 milijonov SIT, kolikor bi na koncu “zaslužile” v postopek terenskih raziskav vključene občine, se KS Kapele ne zdi smotrno ogrožati v turistični razvoj opredeljene občine. Kaj
skozi projekt CRPOV (celostni razvoj podeželj a in obnova vasi) orientirali na ohranjanje čistega okolja in njegovo trženje. Zato so pred leti v nji- I hovi sredini preprečili predvideno komunalno deponijo.
Kapele so v programu Natura 2000. Prihodnje leto želijo v stari šoli odpreti informacij sko točko in se povezati z domačimi in evropskimi nevladnimi organizacijami, ki se posvečajo okolju. Za njihov razvojni program bi bilo vsekakor odlagališče jedrskih odpadkov v sosednjem Globokem moteče, zato bodo na preži glede nadaljnjih aktivnosti, pravi Cerjak.
Branka Demovšek
Halapija ne bo več direktor
Sevnica - S L oktobrom bo dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Sevnica Željko Halapija začel opravljati zasebno zdravstveno dejavnost. Halapija je svetu zavoda že podal pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, občinski svet pa je izdal tudi soglasje k razrešitvi z mesta direktorja.
Do imenovanja novega direktorja bo funkcijo vršjlca dolžnosti direktorja opravljal Božidar Groboljšek. N.C.C.
Anton Cerjak
pa, če za končno lokacijo stroka ne predlaga Krškega, ampak rudniško okno v Globokem? Predsednik KS Kapele Anton Cerjak pravi, da se s tem sesujejo njihovi razvojni načrti, saj so se že leta 1994
POSAVSKE nt/SiCE
Nuša Derenda s policistoma Markom Pogorelcem in Miranom Korenom
Sevnica - popek Posavja
Predvolilni čas je mimo in po nedeljskem glasovanju se življenje vrača v normalne tokove. Iztekli so se dnevi, ki so razvnemali strasti in vnašali nemir med ljudi. Posebej živahno je bilo v Sevnici.
Župan Kristijan Janc in strankarski veljaki socialdemokratske stranke so se dodobra potrudili, da so opozorili nase, na svoje mesto in občino ter po svojih močeh prispevali k izidu referenduma. Lahko bi rekli, da sta sile združili SLS in SDS, ki sta v Sevnico pripeljali samega premiera Janšo (ob nedavnem neurju seveda ni utegnil priti med ljudi!), ki je dobro popihal na dušo predstavnikom lokalnih tiskanih medijev, soočili pa so se tudi predlagatelji in nasprotniki zakona, ki je dlje časa dvigoval politično temperaturo Simoniti, Grims, Repovž in Širca. Prav tako so v Sevnici zborovali parlamentarci odbora za kmetijstvo (zraven so na predre-ferendumski četrtek bili tudi trije posavski župani, na dan volilnega molka pa je Molan sam z Vizjakom mešal golaž!) in še bi lahko naštevali. Vsi so se lahko prepričali,
kako seje trudil župan in poslanec Janc (menda je pripravljen radioaktivne odpadke shraniti kar v bližini do-
Jože Habinc
mačega Studenca), ki je, menda po naročilu strankarske centrale, čez cesto razpel predvolilno sporočilo! Njegov strankarski kolega - krški župan Bogovič naj o podobni zahtevi predsednika Podobnika ne bi vedel nič! Je pa zato Kristijan Janc, ki se je dva dni sončil med oblastniki, v nedeljo, na sam dan glasovanja, nastopil še na Okroglicah. Tako je bil všečen še drugi strani!
Vprašanje pa je, kako všečno bo Jancu in Bogoviču sporočilo “Baškovičeve komisije” iz Brežic, ki je na predlog župana in namesto posavskega dogovarjanja sprejela posebno pobudo. Na ponedeljkovi seji se je namreč pred občinskimi svetniki znašla zahteva, naj bi si Brežice v
prihodnje izborile kar obe najpomembnejši regijski funkciji! Kakorkoli že, podobne odločitve prav gotovo ne bodo prispevale k boljšemu sobivanju v Posavju! Tudi predsednik krške krajevne skupnosti Jože Habinc (ob avgustovskem neurju je poveljeval kar iz brežiške bolnišnice) meni, da žal spet izostaja medobčinsko sodelovanje. Neobremenjeno ugotavlja, da vse funkcije v občini Krško od kmetijstva do komunale prevzema ljudska stranka z županom na čelu, medtem ko ostale stranke spijo spanje pravičnega. Za zdaj je pravzaprav edini, ki uspeva povezovati tanke posavske niti Niko Galeša, ki ga v “ogenj” do državnih organov
Niko Galeša
pošiljajo najodgovornejši, a nemočni energetiki. Brez Galeše bi pri gradnji savskih elektrarn marsikje škripalo!
Streljanje častnikov, svetnikov in...
Sicer pa v Posavju škriplje na vseh straneh. Zdaj, ko se umika podjetje SCT, za njimi ostajajo razdejane ceste, ki z vseh strani vodijo proti Brežicam, Dobova brez kanalizacije plava na fekalijah (le kam so v KS dali denar, dobljen na račun pravkar zaprtega smetišča?) in potresi okrog njih se kar vrstijo, pa nič ni znanega o gradnji podvoza, podobno velja za Brežino, kjer znajo Brežice dobiti še eno krožišče. Kakšnih 300 milijonov vredna brestaniška čistilna naprava še ne obratuje, zapleta se okrog koriščenja gramoza na cerkljanskem letališču, zastale so razprave o gradnji vrbinske ceste med Brežicami in Krškim in do vedno novih pretresov prihaja v vseh treh posavskih zdravstvenih
domovih. Pa tudi Bizeljsko vedno znova opozaija nase. Menda se odrekajo svoji občini, a civilna pobuda z Verščem na čelu meni nasprotno, krožijo pa tudi govorice, kakršna je bom-
bica o hudi toči, vendar pa televizijski snemalci niso našli prizadetega grozdja. Ali pa bombo, kot je čudežni resvera-trol, tako da ljudje z vseh ko-
cev že zdaj sprašujejo, kje je mogoče kupiti vino, ki zdravi raka! Prav zdravilno pa delujejo nastopi Nuše Derenda, ki je skupaj z Orkestrom slovenske policije prav tako navdušila na Bizeljskem. Je pa bilo pred dnevi zanimivo tudi v Globokem, kjer so streljali častniki, ki so se jim pridružili brežiški svetniki. Najbolj seje izkazal domačin Flisov Ciril-najmanj pa Brezinčan Stane Radanovič. Med ženskami je izstopala Šulerjeva Mira, (mama pevke Brigite), ki menda vedno zmaguje. So p° nedeljskem referendumu zdaj na odstrelu tudi novinaiji? Te dni pa je izstopala tudi Beba. ki je za rojstni dan skupaj s
TV snemalcem Mirkom ^ selom na veselo druženje p° vabila novinarsko druščin0' In bilo je veselo!
Vlado PodgotN
AKTUALNO
Dvojno obdavčevanje
Resistec v sporu z davkarijo
Krško - Nemški podjetji Filotec in Holzschuh sta v občini Krško odprli proizvodnjo pred desetimi leti. Jubilej sta proslavili s prireditvijo v Kulturnem domu. Slavju pa grenčico dodaja spor, ki ga ima ta poslovna skupina z Davčnim uradom Brežice.
Filotec in Holzschuh je v Krškem spravil v pogon Resistec, ki je bilo v Sloveniji prvo ustanovljeno podjetje nemške družbe Krah-rwi. Ta je pomembna dobaviteljica v verigi avtomobilske industrije za področje elektronike.
Podjetja v poslovni skupini Resistec, ki jih vodi Anton Gubenšek, zaposlujejo 500 ljudi. Na prihodnjo strategijo ohranjanja in razvoja proizvodnje v Sloveniji pa bo najbrž vplivala tudi odločitev davčne uprave v zvezi s priznavanjem stroškov, ki so postali predmet spora med nemškimi lastnikom in našo davkarijo.
Ker se v Sloveniji artikli samo izdelujejo, prodaja in strateška pogajanja za repro-material pa potekajo s sedeža multinacionalke, se slovenski skupini podjetij zaračunavajo stroški v obliki enotnega deleža od njihovega prihodka. Ti stroški so v Nemčiji knji-
ženi kot prihodek, za katerega je bil plačan davek. Slovenska davkarija pa v inšpekcijskem pregledu poslovanja za leto 2004 Resistecu in Holzschuhu teh stroškov ni priznala in s tem se avtomatično poveča dobiček podjetij v Sloveniji.
Nemci v takšno dvojno obdavčevanje niso pristali in so se pritožili na finančno ministrstvo. To je pred kratkim naložilo Davčnemu uradu Brežice kot prvostopenjskemu organu, da v ponovnem postopku prouči zadevo, slovensko davkarijo pa zadolžilo, da se poveže z nemško. Slovenija in Nemčija sta namreč podpisali listino o preprečevanju dvojnega obdavčevanja.
Direktor Resisteka Anton Gubenšek ne razume, da jim je inšpekcija zavrnila vse stroške trženja, češ, da jih opravlja matična družba. Zaradi dobrega trženja agentov
v tujini seje povečala prodaja, kar je seveda ugodno vplivalo na obseg proizvodnje v Sloveniji. Logično je, da podjetje nosi del stroškov trženja, ker ima od tega početja koristi. Gubenšek je začuden, da za našo davkarijo listine, ki izkazujejo te stroške, niso verodostojne.
Poslovna skupina Resistec nima takšnega lastnika, ki bi jih s poslovno goljufijo izčrpaval. Ves dobiček se reinve-stira. Vodilni v njih so pri postavljanju proizvodnje dali vse od sebe, da so pridobili zaupanje matične družbe za širitev dejavnosti v Sloveniji, še dodaja Gubenšek. Poudarja, da s tem davčnim sporom ne želi sejati nemira med zaposlene, da naj bi bila ogrožena delovna mesta. Je pa dejstvo, da lastnik v deželi, ki v spoštovanju evropske zakonodaje nima za vse enakih meril, ne bo razmišljal o dol-
goročnem obstoju. Že tako je ta panoga v globalizaciji ogrožena s tekmeci s ceneno delovno silo in neodgovorno je, če ji bo davkarija pri nas prva prižgala svečo. Anton Gubenšek pravi, da so v teh podjetjih našli kruh predvsem presežki iz tekstila in lastniki niso ne zahtevah ne dobili niti tolarja za omenjene prezaposlitve.
Pri obravnavanju problema dvojnega obdavčevanja ne gre le za kršenje mednarodne pogodbe, ki stajo sklenili državi, ampak tudi za socialno odgovornost do okolja, ki jutri ne more spet odpreti toliko novih delovnih mest.
“Ne zahtevamo drugega, kot da se tudi državni uradniki naučijo delati po evropski zakonodaji. Če velja za gospodarstvo, mora tudi za vse tiste, ki na račun gospodarstva živijo”, pravi Gubenšek.
Branka Demovšek
Najmanj podpore v Brežicah, največ v Sevnici
Slovenija, Posavje - Državljanke in državljani so na nedeljskem naknadnem referendumu po neuradnih izidih potrdili sredi julija v državnem zboru sprejeti zakon o Radioteleviziji (RTV) Slovenija.
Neuradni referendumski izid je zelo tesen, saj je bilo zagovornikov zakona ob 30,65-odstotni udeležbi le 2067 več kot nasprotnikov. Na uradne izide bo potrebno počakati do 14. oktobra, ko bo potekel pritožbeni rok in bodo preštete glasovnice volivcev iz tujine. Novi zakon o javni radioteleviziji v primerjavi z dosedanjo ureditvijo prinaša predvsem spremembe v sestavi in pristojnostih organov RTV. Med pomembnejšimi spremembami bo zamenjava 25-član-skega sveta zavoda z 29-članskim programskim svetom, povečale se bodo pristojnosti generalnega direktorja in Uveden bo tretji - parlamentarni televizijski program.
V brežiški občini je bila volilna udeležba najnižja, referenduma seje udeležilo le 22,7 odstotka volivcev, v krški 26 odstotkov, v Sevnici pa 28,3 odstotka. Zagovornikov zakona je bilo v Brežicah 49,48 odstotka, proti jih je bilo 49,55 odstotka, v Krškem je “za” obkrožilo 53,64 odstotka, proti 45,71 odstotka, v Sevnici pa je bil rezultat najbolj naklonjen novemu zakonu, saj je zanj glasovalo 54,52 odstotka volivcev, proti pa 44,43 odstotka volivcev. M.K.
Hi
Prvo vrtenje HE Boštanj
°stanj - V torek je bilo na HE Boštanj izvedeno prvo Vrtenje prvega agregata z vodnim natokom, za katera so bili opravljeni vsi predhodni testi na strojni in e*ektro opremi. Dan pred tem so opravili tudi interni ^hnični pregled, s katerim so preverili vso ustrezno dokumentacijo in ugotovili, da so postroji in naprave Pripravljene za prvo vrtenje.
krvo vrtenje predstavlja euk mejnik med končano ^ontažo in začetnimi testi, saj t 2 njim pričenjajo glavna branja na agregatu, hkrati Se potrjuje tudi pravilnost °ntaže strojne opreme. Pri p ejn vrtenju so se namreč lc zavrtele vse rotirajoče
p. ^.aviicie vse lomajuce
A?e agregata, ki na HE Boš-jp, J. Predstavljajo v skupni Sl vrtečih se delov približ-
no 100 ton. V postopku prvega testiranja se potrdi pravilnost montaže ležajev, hladilnega sistema, mazalnega sistema, celotne regulacije in zavornega sistema.
Uspešno opravljenemu prvemu vrtenju sledijo testi na opremi vse do prve sinhronizacije, pri kateri pa omenjeni agregat začne proizvajati tudi prve kWh električne energije. M.K.
Komu bodo verjeli?
Bizeljsko - Ob referendumu v zvezi z zakonom o RTV so na voliščih Bizeljskega zbirali še podpise za samostojno občino. Gre za aktivnosti, ki jih vodi Milko Ver-šec, odkar je Svet Krajevne skupnosti (KS) Bizeljsko sredi septembra sklenil, da preneha s postopkom za novo občino.
Do zasuka miselnosti je prišlo zaradi sprememb v zakonu o lokalni samoupravi, po katerem krajevna skupnost ne more več v državni zbor vložiti pobude za občino, ampak lahko to stori vsak poslanec, občinski svet, državni svet, vlada in 5000 občanov s podpisi. Končno bi na Bizeljskem lahko za “poštarja” naprosili katerega od poslancev, a so željo po samostojnosti potisnili na stranski tir, predvsem zaradi izkušenj malih občin, ki niso tako rožnate, kakor so bile napovedi ob nji-
hovih odcepitvah. Omejevalni faktorje tudi število prebivalcev, saj jih ne premorejo niti 2000, kolikor nalaga zakon za izjeme, sicer pa je najnižje število za novo občino 5000 prebivalcev.
Milko Veršec z nekaj somišljeniki na mnenje predsednika KS Franca Kelharja ne da veliko, zato vodi vzporedno osamosvojitveno bitko. Pravi, da ne želi razdora med ljudmi. Prepričeval jih bo z analizo o Bizeljskem kot občini, ki jo bo v kratkem predstavil. B.D.
Na novem delovnem mestu
Bizeljsko - Na Bizeljskem je od 1. septembra ravnateljica osnovne šole Metka Kržan. Na to delovno mesto je ni pripeljal skrbno načrtovan razvoj poklicne kariere, pač pa bolj splet okoliščin. “V teh dneh je delovni ritem naporen. Ker verjamem v vizijo šole, zaupam sodelavcem, ki so delovni in ustvarjalni, sem sprejela izziv,” je svoje prve vtise strnila
Kržanova. Trenutno bizeljske
4^
Metka Kržan
otroke najbolj pesti prostorska stiska, prav tako pa pri pouku pogrešajo tudi računalniško učilnico. Bizeljska šola je sicer prepoznavna po glasbeni dejavnosti, januarja bodo tako mladi pevci nastopili na jubilejnem 15. zimskem festivalu. S krajani učence povezuje tudi projektna naloga “Nekoč so bili poklici”. Vsi pa zatrjujejo, da bodo najbolj veseli prihodnjega junija, ko bodo položili temeljni kamen za novo šolo. M.K.
Naslednica Černeliča
Krško - Vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Krško Franc Černelič seje upokojil. Župan Franci Bogovič je dal pooblastila za vodenje oddelka do novega imenovanja Magdi Krošelj, sicer zadolženi za kmetijski resor na občini.
Komentar
Davčni “davež’
Finančni minister Andrej Bajuk je v napovedih o spremembi načina plačevanja DDV za obrtnike dejal, da se mora država dobro pripraviti Z ustreznimi spremljajočimi predpisi, saj “domišljija davčnih zavezancev nima meja ”. Seveda je mislil na tiste, ki se skušajo izogniti obveznostim.
Toda bolj kot s strokovnim pristopom so z domišljijo obdarjeni tudi nekateri davčni uradniki. Po izjavah krških obrtnikov sodi med posebej “našpičene” Davčni urad Brežice, s katerim se v tožbi spopadata krški Resistec in Holzschuh, sicer v lasti nemške multinacionalke. Davkarija jim ne priznava stroškov, ki jim jih matična družba zaračunava v obliki enotnega deleža od njihovega prihodka. V Resistecu imajo občutek, da jih obravnavajo kot obdolžence, ki hočejo čim več neobdavčenega denarja pripeljati “v mamino naročje Ker je inšpekcijski pregled pri njih časovno sovpadal z ugotovitvami v belokranjski Iskri, kjer pa je šlo za nečedno zgodbo in je nemški lastnik zavestno ropal podjetje, je območna da vkarija tudi v krškem primeru “iskala tatove ”.
V podjetju menijo, da tak sholastični pristop ne pripomore k ugledu davčnega organa. Tuji kapital ni sam po sebi goljufiv in posploševanje na podlagi početja posameznikov je škodljivo. Ne le tujci, tudi domači podjetniki imajo občutek, da so za davkarijo že vnaprej nečesa krivi. V Sloveniji se davčne uprave nerazumno bojimo, v razviti Evropi pa ta organ ljudje tudi spoštujejo. Skandinavce, Nemce in Angleže so njihovi dacarji že pred desetletji prepričali, da utaja davkov ni “gentlemantsko ” dejanje. Seveda do te stopnje niso prišli tako, da so vsako leto spreminjali zakone in jih zapletali, da jih ne znajo tolmačiti niti sami avtorji.
Ko pomanjkanje strokovnosti državni organ nadomesti z diktaturo, ljudje besedo “davek” doživljajo, kot da izhaja iz glagola “daviti”. Takšen pristop pa zagotovo ni primeren, če hoče država doseči višjo stopnjo “davčne kulture ” pri državljanih, da bodo ti razumeli in sprejeli svoje davčne obveznosti kot državotvorno dejanje.
Branka Demovšek

Gre samo za pobiranje davkov?
Andrej Štricelj, dipl. ekonomist iz Sevnice: Ključna težava davčne zakonodaje je po mojem mnenju v njeni ciljni usmerjenosti, kar pomeni, da je cilj zakonodaje predvsem v pobiranju davkov, pa še tu se kaže nesposobnost v realizaciji. Glede enotne davčne stopnje pa menim, da bo državljanom povečala življenjske stroške, saj vemo, da so sedaj tako prehrana, zdravila in še nekatera področja obdavčena z nižjo, 8-odstotno davčno stopnjo.	a
tej
Milan Jamšek, podjetnik iz Šentjanža:
Vsaka država mora pobirati davke in vsak podjetnik, naj bo majhen ali velik, mora ta pravila igre upoštevati in spoštovati. Glede tega nimam pomislekov, menim pa, da bi morala država davke od neplačnikov dosledno izterjati. Izterjava ni dobra, ker ni do vseh enaka. Sicer pa sem mnenja, da se tudi pri davkih prikriva sociala.
V Sloveniji naj bi do davčne uprave gojili strahospoštovanje, v tujini pa ta organ ljudje bolj spoštujejo. Davčna zakonodaja bi zagotovo morala biti bolj ciljno naravnana, saj bi s tem stimulirala in omogočala razvoj. Kaj narediti, da ta institut ne bomo razumeli izključno kot pobiranje davkov? O tem smo povprašali nekatere Posavce?
Janez Resnik, delavec iz Krškega: Osebno nisem imel slabih izkušenj z davkarijo. Nosilec dejavnosti nisem, sem zaposlen in vedno v roku oddam dohodninsko napoved. Davke je pač treba plačevati in ni pošteno, kdor se temu izogiba. Potem tisti, ki plačujemo, nosimo večje breme. Nekoliko nižje davke bi lahko pričakovali samo pod pogojem, da ta obveznost zajame čim več državljanov in daje manj izjem, ki se “izmuznejo” skozi sistem.
Karel Marjan Gaber, gumar iz Pisec:
Ljudje so dolžni plačevati davke. Tudi sam sem jih kot obrtnik 28 let redno plačeval, sicer pa imam z davkarijo dobre izkušnje, saj se da z njimi dogovoriti. Danes je poslovanje tvegano, saj se ljudje ne držijo dogovorov. Za podjetnika so ti časi slabi, saj davkarija nalaga vedno nove odločbe, pobira pa jih po slišanem sodeč precej selektivno. Zavzemam se za enotno davčno stopnjo.
KRONIKA
Sava Glas, 29-9.2005
Ivan Mervič šest let po nesreči
Ga je zbil in pobegnil?
Sevnica - Danes 50-letni Ivan Mervič iz Sevnice je imel oktobra leta 1999 v Brestanici pred mostom pri železniški postaji nesrečo. Sumi, da ga je kot pešca zbil neznani voznik in pobegnil. Prva policijska ugotovitev pa je bila, da se je spotaknil in padel. Mervič je zaradi tega dobil od zavarovalnice nižjo odškodnino z naslova svojega nezgodnega zavarovanja. Da ni padel sam od sebe, skuša dokazati v odškodninski tožbi proti zavarovalnici. Ne gre le za denar. S tožbo opozarja na neprofesionalen pristop Policijske postaje Krško, ki je dogodek obravnavala.
Ivan Mervič je delavec v brestaniškem Tespacku. Je marljiv in skrben, pravijo o njem vsi, ki ga poznajo. V službo se vozi z vlakom do Brestanice in od tam z avtobusom do tovarne. Tudi 5. oktobra pred šestimi leti je sedel na jutranji vlak ob 5.10. Ko seje iz železniške postaje Brestanica po levi strani napotil proti avtobusnem postajališču, ga je pred mostom po njegovem prepričanju zadelo motorno vozilo. Nevesten voznik ga je pustil nezavestnega ob cesti, kjer sta ga našla Boštjan Kranjc in Ivan Zupanc. Kranjc je poklical policijo. Nihče od prisotnih, ki so se še znašli na mestu nesreče, ni videl, kaj seje sploh zgodilo, le da je možak na cesti huje poškodovan. Merviča, ki je bil nekaj časa v nezavesti, so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe obraza, glave, okončin, zlom gležnja in lopatice.
V bolnišnici je odležal 18 dni.
“Policija je najprej vztrajala, da sem se spotaknil in padel, ker niso opazili znakov udeležbe kakšnega vozila v nesreči. Zjutraj je bilo namreč mračno. Ker se s tem nisem strinjal, so posumili, da sem se peljal na motorju z Zupančevim Ivanom iz Prešnje Loke, ki se je pripeljal mimo in me videl ponesrečenega. To ni bilo res, zato je policija vztrajala pri oceni, da sem padel sam”, je ogorčen Mervič.
Pravi, da bi se iz poškodb na obleki, razparanem čevlju in njegovem dežniku, ki se je nahajal vsaj 50 m naprej od tam, kjer je obležal, utemeljeno sklepalo na to, da ga je nekdo zbil. Policija ni zahtevala obleke kot dokaznega materiala. Na Mervičevo in-sistiranje so jo nekaj dni po nesreči, na žalost oprano, sorodniki vseeno odnesli na policijo, kriminalistični tehnik PU Krško pa jo je vzel v ob-
delavo. Mervič se strinja, da je pranje uničilo sled dokazov o vpletenosti kakšnega vozila. “Toda poškodbe oblačil in čevlja tudi nekaj povedo.
Ivan Mervič
Tako kot poškodbe telesa. Od padca na ravnem, če bi se zgolj spotaknil, ne bi bil potolčen spredaj in zadaj po
telesu in glavi. Ne bi mi razparalo čevlja”, je še danes prepričan Mervič.
Po nesreči seje pritožil na Ministrstvo za notranje zadeve
in na Policijsko postajo Krško. Dogodek so ponovno vzeli v obravnavo po letu dni, naredili skico morebitne ne-
sreče ter na Okrožno državno tožilstvo Krško podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.
Po veljavni zakonodaji pregon neznanega storilca ni mogoč. Da bi Mervič dokazal, kako pomanjkljivo so policisti tistega nesrečnega oktobrskega dne obravnavali njegovo nesrečo, je vložil odškodninsko tožbo proti zavarovalnici, kjer je imel sklenjeno polico nezgodnega zavarovanja. Ta mu je zaradi policijskega zapisnika, po katerem je sam kriv za padec, izplačala 450 tisoč SIT. Če bi bila dokazana krivda vozila, ki mora imeti sklenjeno obvezno zavarovanje, je po obligatornem razmerju zavarovalnica dolžna poravnati prizadejano škodo, četudi gre za neznanega voznika.
V postopku dokazovanja pred sodiščem je Mervičev odvetnik želel predložiti obleko iz nesreče. Leta 2003 je
zanjo zaprosil policijo. Ta mu obleke do danes ni predala, niti ni odgovorila na dopis.
Ivan Mervič od zavarovalnice zahteva 2,5 milijona SIT. Pravi, da mu v prvi vrsti ne gre za denar, ampak za protest. “ Policija me ima vseskozi za bedaka in zavarovalnici je to v korist.V življenju nisem ne pričakoval ne dobil ničesar zato, ker bi lagal ali hotel koga oškodovati. Zakaj ne dobim obleke od nesreče, ki so se jo sprva tako branili sprejeti? Naj napišejo, če so jo izgubili!”
Ivan Mervič se z ženo, ki je slušno prizadeta, drži bolj zase. Tudi njegovo odraščanje je bilo brez običajne mladostniške družabnosti. Teta gaje vzgajala v delu in molitvi. S sedemnajstimi leti seje zaposlil. Živi pravzaprav neopazno. Žal je bil neopazen tudi tistega oktobrskega jutra pred šestimi leti, ko se mu je zgodila nesreča. B.D.
Pomagajte prizadetima družinama
Požar jim je vzel zdravje, dom in hlev
Bukošek, Blatno - Letošnjega avgusta, posebej 22., se bodo pri Levakovih še dolgo spominjali, saj jim je ta dan strela vzela ostrešje starejšega dela hleva, pa tudi zdravje gospodarja Jožeta. Materialno škodo so ocenili na najmanj 8 milijonov SIT, ob tem je zgorelo še 80 nakladalk sena, poslopje pa ni bilo zavarovano. V Blatnem pa je na začetku marca rdeči petelin siknil v prostorno stanovanjsko hišo Zagmajstrovih, ki je bila po požaru v celoti uničena.
Levakovi ob zdravje gospodarja in hlev
Šestčlanska družina - Marija skrbi tudi za Jožetovo nepokretno mamo, ki šteje že 84 let, ne obupuje; potrebno je namreč poskrbeti za 16 glav živine in večje število plemenskih svinj, pa za setev -Levakovi imajo v lasti 20 ha zemlje, in nenazadnje tudi za zasilno ureditev uničenega poslopja.
Gospodinja Marija, ki je sicer zaposlena na brežiški kmetijski svetovalni službi, s hvaležnostjo v srcu govori o vseh dobrih ljudeh, ki so celih 24 ur gasili in pospravljali tleče ostanke, še več dni pa so bdeli nad gorečimi kupi sena, ki so jih odpeljali nekaj 100 m stran. Sena Levakovi praktično nimajo nič, zgorela je tudi koruza, vendar pa večjih količin krme trenutno ne morejo sprejeti. Z možem Jožetom načrtujeta, da bi do zime vsaj za silo pokrili hlev in tako živino po najboljših močeh zaščitili pred mrazom. Šele prihodnje leto pa se bodo od-očili, ali bodo hlev podrli ali ga obnovili, saj je betonska došča med požarom popo-cala. Skupil pa jo je tudi šele )red nekaj leti dokončan hlev, cjer bo potrebno prav tako zamenjati vsaj del strehe, kar 3o stalo okrog 2 milijona SIT, ognjeni zublji pa so poškodovali še molzni stroj in nekaj starejših strojev in notranjost
hleva. Strela je pustošila tudi v hiši, kjer je uničila hladilnik in televizijo, čeprav so bili kabli izključeni, iztrgalo je tudi doze. Nekaj dni so bili Levakovi brez telefona, kakšen dan tudi brez elektrike,
živino pa je bilo vseeno potrebno pomolsti in pripraviti hrano za svinje. Najhujše je bilo v prvih dneh, saj se je poznala odsotnost gospodaija, kije sedaj že doma. Kaj kmalu bi se namreč padec s spolzke lestve v noči požara za Jožeta končal tragično, a je na srečo zlomljeno vretence stabilno in poškodba ni tako nevarna. Vendar pa Jože vsaj tri mesece ne bo smel opravljati težjih del, šele po šestih mesecih se mu bo po mnenju zdravnikov zdravje dokončno povrnilo. Hodi s pomočjo bergel, sedeti pa ne sme. Marija pravi, da brez pomoči bratov in sester ne bi šlo, Jožetov brat Janez s sinom Bogda-
nom sta vedno pri roki za moška dela. Pri lažjih opravilih pomagajo tudi vsa tri dekleta - 11-letna Valentina, Mateja jih šteje devet, Ana pa sedem. Gospodinja je hvaležna članom Kmetijsko gozdarske
zbornice Brežice, ki so jim že zasejali del polj, svojo pomoč pa so obljubili tudi v prihodnje.
Marija se boji, da si bo kmetija opomogla šele v desetih letih, saj so vse ostale predvidene investicije sedaj postavljene v ozadje. Jože pa doda, da se v okviru Kmečke zveze že več let trudi za spremembo kriterijev pri dodeljevanju evropskih sredstev za obnovo srednje velikih kmetij, saj te z lastnim dotokom denarja ne morejo napredovati. “Med pogostejšimi pogoji, ki so “usodni” pri razpisih tudi za precej posavskih kmetij, je denimo ta, da mora biti na kmetiji najmanj 40 glav živine, v lasti ali najemu
pa 25 ha obdelovalne zemlje. V Posavju so take kmetije že urejene ali pa jih preprosto ni, zato ni čudno, da se stalež živine v brežiški občini iz leta v leto zmanjšuje, celo najbolj v Sloveniji,” je do razmer v kmetijstvu kritičen Jože Levak, ki je po selitvi iz enega v drugo propadlo brežiško podjetje zdaj polno zaposlen na svoji kmetiji. Za Jožeta, ki ni več rosno mlad, pa vendar živi za svojo kmetijo od jutra do mraka in tudi ne pozna dopusta, se vse začenja znova. Da bo ta začetek nekoliko lažji, je brežiška župnijska Karitas pri Ljubljanski banki odprla račun “za družino Levak” na številki: 02373 - 0092546466.
Zagmajstrovi sedem mesecev po požaru
V Blatnem je na začetku marca rdeči petelin siknil v prostorno stanovanjsko hišo Zagmajstrovih. Le hitremu posredovanju globoških in krških gasilcev ter prisebnosti soseda električarja gre zahvala, da zublji niso zajeli plinske steklenice in cisterne s 10001 kurilnega olja. Hiša je bila po požaru - vnele so se saje v dimniku - v celoti uničena, iz nje so uspeli rešiti le nekaj drobnarij in posode. Vsi načrti štiričlanske družine so takrat padli v vodo, sedaj pa začenjajo znova. Začasno stanovanje si je družina našla pri
Jožetovem bratu, že po slabem tednu pa so se preselili v najemniško hišo v Pavlovi vasi. Dneve sedaj preživljajo večinoma na posestvu, ki ga zgledno urejajo, družbo pa jim delajo še štirje psi. V dolini Suhadolščice, kjer ob popoldnevih brije hladen vetrič, ki je v jutranjih urah usodnega 7. marca pihal v nasprotno smer, tako da sovaščani niti niso zavohali dima, je pred tremi tedni eno od gradbenih podjetij pričelo z gradnjo temeljev. Gospodar Jože poudari, da bodo uporabili zgolj proti požaru odporne materiale, zato so tudi skrbno izbirali izvajalca. Ob gradnji nove hiše je že tako veliko skrbi, pose-
bej pa po takih nesrečah, ko je treba tudi improvizirati. Že z dokumenti je križ, paziti pa smo morali tudi na zahteve Kozjanskega parka, ki se pričenja nekaj deset metrov
stran, potoži Jože, ki je hvaležen vsem, ki so jim pomagali, tudi sodelavcem iz NEK. “Selitev načrtujemo prihodnje leto, čeprav še ne vem, kako bo z opremo, saj finančne konstrukcije nimamo sklenjene,” je bolj pesimističen gospodar, ki je v posestvo v slabih 20 letih vložil veliko energije, denarja in živcev. Nekaj let so se trudili za normalno oskrbo z vodo, urejali so tudi hudourniški potok, po poplavah leta 1989 so navozili čez 400 ton zemlje, pred štirimi leti so njihovo situacijo rešili z izgradnjo jezu. “Če je bilo doslej že toliko vloženega, pa bomo zmogli tudi to,” pravijo Zagmajstrovi, za
katere je še vedno odprt račufl pri NLB s številko 02980 " 2581526926 in sklicem “pomoč prizadetim v požaru”. D°'
slej je bil odziv bolj skromen.
Mojca Kose>n
Jože Levak z družino
Zagmajstrovi - Jože, Dragica ter sin in hčerka, Borut in J&s~ mina, s psico Laro
KRONIKA
L
Sojenje Brajdiču in Hudorovcu
Namesto v šolo z očetom na rop
Krško - Varnostniki okrožnega sodišča so si želeli, da bi se sojenje Darinku Brajdiču in Darjanu Hudorovcu čimprej zaključilo. Na vrata sodišča so namreč z vseh strani pritiskali Romi. Najštevilčnejši so bili otroci, čeprav ni prišlo vseh 13 otrok obeh obdolženih. A med tistimi, ki so prišli, je bil tudi drzni romski deček Darjan, ki je v kaznivih dejanjih sodeloval tudi kot šofer.
Darjan je 12-letni romski deček z Otočca. Če bi bilo vse po pravilih, bi danes obiskoval 7. razred devetletke. Toda Darjan ne hodi v šolo. Uspešno je sicer opravil 1. razred, pa potem še poskušal in bil neocenjen ali pa neuspešen, v letošnjem šolskem letu pa se je v šoli pojavil natanko petkrat. “Tak pač je,” pravi njegov 36-letni oče Darjan, ki se že dobrih pet let potika po zaporih. Trenutno je zaradi ropa, nasilja in povzročitve lahke telesne poškodbe v priporu.
Roparski pohod
Darinko Brajdič in Darjan Hudorovac s Straže pri Raki sta že vrsto let prijatelja. Prijateljstvo ju povezuje tudi pri skupnih roparskih pohodih po deželi, čeprav Hudorovac s svoj družino trenutno živi na Otočcu. Pri zadnjem ropu, ki se je zanju končal v priporu, pa sta v akcijo vključila tudi Darjanovega 12-let-nega sina.
28. junija so se z neregistri-
ranim avtom Mazda, last obdolženega Hudorovca, podali na območje Sevnice in Krškega. Najprej so obiskali vinorodni Malkovec, vlomili v hišo Vinka Papeža in ukradli nekaj vrečk zamrznjenega in suhega mesa. Nato so se odpravili v Zabukovje pri Raki, kjer domuje Alojzija Čula. Ko sta Hudorovca hotela nasilno vstopiti, (Brajdič je bil ta čas na straži), jima je ženska to skušala preprečiti. Takrat je v akcijo stopil 12-letni Darjan, kije bil sicer “ uradni” šofer roparske skupine ter ostarelo žensko dvakrat brcnil v glavo. Ker jima je ponujala 100 tolarjev, jo je Hudorovac starejši stisnil za roko, jo vlekel po sobi in jo porinil, daje padla. Zaradi groženj in bolečin jima je ženska dala denarnico z 22 tisočaki.
Drzna trojka se je nato ustavila v gostišču Luka na Smedniku, od koder je Hudorovac pred časom že ukradel denarnico s 50 tisočaki in vsemi dokumenti ter nekaj zlatnine. Tokrat so bili zaposleni bolj previdni in so od Romov,
ki sta prišla v lokal, zahtevali, naj ga zapustita. Roma je to tako razburilo, da sta se s pestmi lotila lastnika lokala Aleksandra Tratnika in ga poškodovala. Romski deček je ostal v avtu, ga v tem času obrnil in pripravil vse potrebno za beg. Vsi trije Romi so nato pobegnili, a jih je še isti večer v Krono vem ujela policija in odrasla Roma aretirala. Izkazalo seje, daje roparska trojka istega dne in že tedne pred tem storila več podobnih kaznivih dejanj tudi na območju Novega mesta. Roma sta še vedno v priporu, saj gre za večkratna in specialna povratnika. Tokrat ju obtožnica bremeni kaznivega dejanja ropa, tatvine, nasilništva in zanemarjanja mladoletne osebe.
Zanemarjanje mladoletne osebe
Darjan Hudorovac, brezposelni Rom, je oče osmih otrok. Družina mesečno dobi 350 tisoč SIT socialne pomoči. Vozi avto Mazda 323F.
Občasno ga vozijo tudi drugi člani družine; 12-letni Darjan, denimo. V zadnji roparski akciji seje izkazal kot šofer in kot brutalnež. Tožilstvo navaja, da gre za zanemarjanje mladoletne osebe. Namesto da bi ga oče napotil v šolo, kjer bi se naučil civilizacijskih norm, ga je vodil s seboj in ga vključeval v tatvine in rope, dovolil mu je, daje pil alkohol, daje vozil avto in podobno. Vse to se odraža v otrokovih ravnanjih v šoli in zunaj nje in škodi njegovemu duševnemu razvoju.
Zagovornica obdolženega Hudorovca pa je zahtevala zaslišanje nekaterih novih prič in izvedencev. Prepričana je namreč, da razširjena obtožnica, ki govori o zanemarjanju mladoletne osebe, ne drži povsem. Oče Hudorovac namreč ni mogel izvajati starševskih pravic in vplivati na vzgojo svojega sina, saj se zadnjih pet let zaradi različnih kaznivih dejanj nahaja v zaporu. N.Č.C.
Rabič skoraj pred sodiščem
Sevnica - V začetku septembra je bila na Okrajnem sodišču v Sevnici razpisana obravnava v kazenski zadevi nekdanjega direktorja Jutranjke Mihe Rabiča, ki je obtožen zlorabe položaja in nenamenske porabe državne pomoči. Do obravnave ni prišlo, ker je bila Zaradi preobremenjenosti Rabičevega zagovornika Preložena za nedoločen čas.
Lokalna javnost bo gotovo z zanimanjem spremljala Rabičevo bitko s pravico glede obtožb, daje nenamensko Zapravil državni denar, s katerim bi moral reševati Jutranjko. Tokrat je bil upravičeno Zadržan njegov odvetnik, upajmo, da ob novem datu-teu obravnave ne bo iz upra-ričenih razlogov zadržan obdolženec.
. In kaj se dogaja v podjetja, ki je z Rabičevo pomočjo dokončno potonilo?
Šivalni stroji so v začetku tega meseca utihnili. 15 še Zaposlenih delavk opravlja in-Venturo in gotove izdelke pripravlja za razprodajo, za kate-r° bo stečajni upravitelj To-*haž Kos pridobil sklep sodiš-
ča še pred prvim narokom za preizkus terjatev, ki bo 21. oktobra. V Jutranjki pripravljajo cenilna mnenja za celotno premoženje, ki bodo narejena do 10. oktobra. Izkazalo seje, daje vse pod hipoteko, celo del zalog in strojev, ne le stavbe.
Za navadne upnike torej ne bo sredstev za poplačilo, delavke pa lahko računajo le na jamstveni sklad. Največja upnica Jutranjke je država, kije v tretji prisilni poravnavi prijavila 258 milijonov SIT terjatev. Od tega Ministrstvo za gospodarstvo 188 milijonov SIT, kolikor je znašala državna pomoč podjetju in je bila skoraj v celoti nenamensko porabljena. B.D.
13 - 13 - 13
Težko ranjen motorist
Raka, 16. september - 19-letni občan iz Sevnice je v°zil motorno kolo po regionalni cesti z Rake proti Studencu. Zunaj naselja Raka je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je v desno z vozišča in se prevrnil. V nesreči seje v°znik hudo telesno poškodoval.
Dva huje telesno poškodovana
Brestanica, 18. september - 20-letni občan iz okolice Krškega seje peljal po regionalni cesti s Senovega proti Brestanici. Ko je v Brestanici pripeljal v levi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal v levo preko vozišča in trčil v stanovanjsko hišo ob vozišču. V nesreči sta voznik in 18-letni s°potnik iz okolice Krškega dobila hude telesne poškodbe.
Čustvena pismenost
Čustva in medsebojni odnosi imajo izjemen vpliv na vsa področja človekovega življenja. Nezadovoljstvo na tem področju (doma ali v službi) slabo vpliva ne samo na naše počutje, temveč tudi na naše zdravje. Zato je dokaj nerazumljivo, da smo se tej plati življenja resneje začeli posvečati šele konec prejšnjega stoletja. Rezultat tega raziskovanja je nastanek izrazov kot sta čustvena pismenost in čustvena inteligentnost.
Ali bomo srečni in izpolnjeni, je odvisno od tega, kako se odzivamo na čustva drugih in svoja lastna, kako se soočamo z življenjskimi izzivi, v kakšnih odnosih smo z ljudmi, s katerimi živimo in delamo... Zato je potrebno na novo začeti spoznavati sebe, svoje prave motive, odzive, čustva, svoje resnične potrebe ter izboljšati temeljni odnos - odnos do sebe. Ko bomo zares sprejeli in razumeli sebe, svoja čustva in njihovo funkcijo ter odkrili v sebi oazo miru, bomo lahko bolje razumeli tudi druge ljudi in svet, v katerem živimo.
In če smo se pripravljeni učiti in rasti, bomo v nenehno spreminjajočem se okolju zagotovo našli v sebi mir in stabilnost.
Brane Krapež
vabi na brezplačna predavanja v Krškem
V četrtek, 29. septembra in torek, 11. oktobra Ido predavanje
KAKO IZBOLJŠATI ODNOS DO SEBE IN DRUGIH?
V sredo, 5. in četrtek, 13. oktobra pa
KAJ Ml SPOROČAJO ČUSTVA?
Kraj: OŠ Jurija Dalmatina, Šolska 1 Pričetek: ob 18. uri
Možen bo tudi vpis v šolo.
Po dveh letih zopet žrtev družinskega nasilja
Zdravnica ni verjela “zgodbi” o slabosti
Brezje pri Podbočju - Prejšnjo sredo je v večernih urah prišlo do spora v družini Kodrič v okolici Podbočja, v katerem je zaradi posledic telesnih poškodb še pred prihodom zdravnice umrl 62-letni gospodar. Sledji se je sporekel s svojo 56-letno ženo in 20-letnim sinom, kar je botrovalo pretepu, v kate-
v
rem je zaradi hudih poškodb po glavi umrl. Ženo in sina so kriminalisti po zaslišanju izpustili.
Žena in sin sta sicer smrt poskušala prikazati kot naravno, češ, da je pokojnemu postalo slabo, vendar je zdravnica krškega zdravstvenega doma med mrliškim ogledom zaznala sumljive okoliščine smrti in o tem obvestila policijo. Kriminalisti in forenziki so pobrali vse sledi in ovadili 20-letnega sina Matjaža, ki mu zaradi suma povzročitve storitve posebno hude telesne poškodbe po 135. členu kazenskega zakonika grozi od tri do petnajst let zapora. Vodja krških kriminalistov Sašo Jejčič je še dejal, da naj bi bili vsi vpleteni pod precejšnjim vplivom alkohola, že v preteklosti pa naj bi policisti večkrat intervenirali zaradi prepirov v družini, ki so bili najpogosteje posledica opitosti. Vendar pa noben od članov doslej ni bil nikoli ovaden zaradi storitve kakšnega kaznivega dejanja. Pokojnika so so vaščani opisali kot nenasilnega človeka, ki ni v ničemer izstopal, in so bili presenečeni nad novico o nasilnem dejanju.
Jejčič je še povedal, da policisti v Posavju že dve leti niso obravnavali nasilnega dejanja krvnega delikta, da pa so poprej obravnavali celo po tri, štiri primere podobnih dejanj na leto. Tudi sicer naj bi se število lažjih in težjih poškodb iz leta v leto manjšalo. Policisti še ugotavljajo, da se v družbi izboljšuje odnos do družinskega nasilja.
Mojca Kosem
XII. letni koncert
/,7 i|
v soboto,
1. oktobra 2005 ob 19.30 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice
BREŽICE
Zborovodkinja: Simona Rožman Strnad v družbi Komornega godalnega orkestra Tartini
Prijazno vabljeni!
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Srečanje lokalnih časopisov Slovenije
Lokalni tisk je nepogrešljiv
Sevnica - V Sloveniji je registriranih 160 lokalnih časopisov in enkrat letno se njihovi predstavniki zberejo na srečanju. Tokratno, že deveto po vrsti, sta pod sponzorstvom občine Sevnica pripravili turistična zveza in glasilo Grajske novice.
“Lokalni tisk je nepogrešljiv del lokalne samouprave in je tudi močan razvojni dejavnik v kraju,” je na srečanju v Sevnici dejal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da nekateri problemi, s katerimi se srečujejo osrednji mediji, ne morejo zaobiti niti lokalnih. Pri tem je poudaril pogum, profesionalen odnos in držo novinarjev, česar ne more urejati noben zakon. Janša se zaveda, da so lokalni novinarji podvrženi najrazličnejšim pritiskom. Slabo luč na “svobodno javno besedo” pa meče nerazrešen primer novinarja Petka. Premierje skušal v zbranih novinarjih poiskati tudi zavezništvo za poglavitni dve nalogi, ki sta pred Slovenijo; gospodarska in socialna reforma ter decentralizacija oz. regionalizacija Slovenije.
Novinarji so za tem pri-
Predsednika vlade je sprejel sevniški župan.
sluhnili strokovnim predavan- odbora za kulturo, šolstvo in jem o tem, kako delati očem šport Branka Grimsa ter dopadljiv ter bralcem razum- predsednika društva sloven-ljiv in všečen lokalni časopis, skih novinarjev Grege Rena okrogli mizi o pluraliza- povža, svoje videnje pa je ciji medijev pa so se kresala dodal tudi odgovorni urednik mnenja poslanke Majde Sir- lokalnega časopisa Panorama ca, kulturnega ministra Vas- iz Slovenske Bistrice Bojan ka Simonitija, predsednika Sinic. N.Č.C.
Černeličevi imajo “biodar”
Dečno selo - V Sloveniji je zadnji teden v septembru potekal eko-teden, ki se je zaključil v nedeljo z mednarodnim dnevom odprtih vrat na slovenskih ekoloških kmetijah. Tudi v Posavju se je veliko kmetij že odločilo kmetovati na tak način, v krški občini kar 37, v sevniški 27 in v brežiški 13. Le tri kmetije pa so uspele pridobiti tudi blagovno znamko biodar, med njimi sta dve s Senovega - kmetija Antona Županca mlajšega in kmetija Sonje in Vidka Budna, pred kratkim pa jo je pridobila tudi kmetija Zvoneta Černeliča iz Dečnega sela pri Artičah, ki je edina v Posavju v nedeljo “odprla svoja vrata”.
Družina Čemeličevih - mama Gabrijela, gimnazijka Doroteja, osnovnošolec Primož, ki bo morda nasledil očeta, gimnazijec Rok in Zvone z najmlajšo Evo
Černeličevi so se za ekološko kmetovanje odločili pred tremi leti; gospodar Zvone pravi, da so v tem videli edini način, kako preživeti na majhni kmetiji, pa tudi sicer so tako usmerjeni. Imajo samo 3 ha svoje zemlje in 25 ha v najemu. To so pretežno travniki, saj “je” v njihovem hlevu okrog 30 glav živine -polovica je krav dojilj, polovica je teličkov. Sicer pa živina ni v hlevu, ampak se prosto pase na šestih lokacijah po bližnjih krajih. Živina ni privezana, se sama hrani in napaja, gospodar ni nikoli prisoten pri telitvi, praviloma enkrat na teden jih “obišče”, tudi veterinarja ne potrebujejo, razen za kontrolni pregled ob brejosti, saj krave ne obolevajo.
Na zemlji ob domačiji pridelujejo različno zelenjavo (papriko, paradižnik, kumare, jajčevce, cvetačo, brokoli, korenje, zelje...) in jagode. Po treh letih kmetovanja na
ekološki način, ki ga je nadzorovala kontrolna služba s Kmetijskega zavoda Maribor, in ob upoštevanju zahtevnih standardov, so letos julija pridobili blagovno znamko “biodar”. Ta zagotavlja, da se živina hrani le s travo oziroma
senom, le pozimi ji dodajo sol, kije naraven proizvod, pri pridelavi zelenjave in jagod ne uporabljajo umetnih kemičnih sredstev, umetnih gnojil in umetnih škropiv, tudi besede hlevski gnoj se izogibajo, saj uporabljajo le kompost. Na kmetiji živi šestčlanska družina, žena Gabrijela je zaposlena kot medicinska sestra, pri delu po potrebi pomagajo štiri sosede.
Pridelkov jim ni težko prodati, saj kupci že prepoznajo boljši okus; polovico jih prodajo doma, polovico na eko-tržnici v Novem mestu (ob petkih) in v Ljubljani (ob sobotah). Cene so včasih res višje, včasih pa so enake cenam pridelkov, ki niso ekološko pridelani. Tudi ob dnevu odprtih vrat so imeli precej obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije, ki se želijo prehranjevati čimbolj zdravo.
Jelica Koršič
Ekološko pridelana zelenjava in jagode, ki so jih pridelali Černeličevi.
Timi ob bok gazeli
Novo mesto - Podjetje Gazela R.E. je razglasilo dolenj-sko-posavsko gazelo 2005. Za najboljše hitro rastoče podjetje te regije je bilo izbrano podjetje Sep iz Šentruperta, v ožji izbor sta se sicer uvrstili še podjetji Infotehna iz Novega mesta, ki razvija sisteme za upravljanje dokumentov in procesov, ter Timi Krško -gradbeništvo iz Leskovca pri Krškem. Njegov lastnik in direktor Agim Krasniqi je v Slovenijo prišel pred 38 leti, ko je kot gradbeni delavec ustvaril lastno podjetje, ki seje v zadnjih petih letih povečalo za 16-krat. Cilj podjetja je rast in osvajanje novih trgov predvsem na območju nekdanje Jugoslavije. “Ukvarjamo se predvsem s splošnimi gradbenimi deli, svoje poslovanje pa nameravamo vsako leto razširiti tudi v druge države. Trenutno delamo za Telekom v Prištini, imamo tudi nekaj poslov v Bosni. Mislim, da bomo v tujini v prihodnjih letih delali še veliko več,” je vizijo podjetja orisal Krasniqi. “Slovensko gospodarstvo je obsojeno na gazele, kajti veliki sistemi se postopno lastninijo, postajajo tako ali drugače odvisni deli večjih sistemov. Nekaj velikih družb bo zanesljivo ostalo v slovenskih rokah in se bodo uspešno razvijale, vendar naša naj večja perspektivaj so nova, prihajajoča hitro rastoča podjetja,” je povedal direktor Gazele R.E. Robert Mulej. M.M.
Kulturni dan malo drugače
Pišece - Zadnji konec tedna v septembru je potekalo strokovno srečanje raziskovalcev Pleteršnikove zapuščine, ki se gaje udeležilo 60 mentorjev in učencev z osnovnih šol Dobrovo iz Goriških Brd, Kapela iz Slovenskih Goric, Števerjan iz Italije in Brežice. V petek so sodelovali v raznih delavnicah - slovarski, likovni, literarni, računalniški, se ob tem dogovarjah za predstavitev knjige petih M-jev in imeli sestanek za dokončno izdelavo zgoščenke “obarvana slovenščina” in didaktičnega priročnika. Med njihovim bivanjem sta bili na ogled tudi dve razstavi; mednarodni projekt Unesco ASP mreže “Dediščina v rokah mladih -mladi posvojimo spomenik” in “Namibija - vtisi z dežele in šolske klopi”. V soboto so se mentorji udeležili strokovnega srečanja slovenistov in na koncu vsi navdušeno pozdravili zaključni nastop. Vse omenjeno je bila priprava na bližajoči se Pleteršnikov praznik. M.K.
Po sadjarski pešpoti
Artiče - Tamkajšnje turistično društvo organizira v nedeljo, 2. oktobra, že tradicionalni pohod po artiški sadjarski pešpoti. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri na Banovi domačiji v Artičah, nato pa se sprehodili skozi gozdove, preko travnikov, med sadovnjaki jablan in hrušk, kijih ni prizadela toča, v smeri Dečnega sela.
Svet pomaga Posavju
Sevnica, Krško - Posavje sta obiskala veleposlanik ZDA Thomas Bolling Robertson ter Janusz Jesionek, veleposlanik Republike Poljske. V spremstvu predsednika Rdečega križa Slovenije Janeza Remškarja sta prinesla sporočilo, daje Diplomatski zbor Republike Slovenije na tradicionalni diplomatski regati v Izoli zbral 1.000 ameriških dolarjev sredstev za pomoč družinam, ki so utrpele škodo v nedavnem neurju. Sredstva bodo nakazali Rdečemu križu Slovenije, ki mora poskrbeti za njihovo pravilno in pravično delitev. Na posebnem računu, ki ga je Rdeči križ Slovenije odprl 22. avgusta, pa se je doslej nabralo dobrih 7 milijonov SIT.
Visoka delegacija si je ogledala tudi stanje na terenu, župana Kristijan Janc in Franci Bogovič pavsta se visokim gostom zahvalila za pomoč v nesreči. N.Č.C.
Krški župan z ameriškim in poljskim veleposlanikom pri nekdanjem domu družine Brašnič
Obnovljena Galerija Krško
Krško - Kapela na Valvasoijevem obrežju je v sedemdesetih letih postala mestna galerija. S tem je bilo poskrbljeno, da se je obnavljala notranjost objekta.
Lani so se na oddelku za gospodarstvo Občine Krško lotili še zunanje obnove. Galerija je dobila baročni zvonik, letos pa novo fasado. V obnovljeni lepotici razstavlja ljubljanska umetnica Mojca Zalokar, ki se predstavlja z danes redko videno grafično tehniko linoreza z uporabo slikarske barve. Dela na fasadi so občino stala skoraj 10 milijonov SIT. Objekt je saniran po novi metodi za izsuševanje kapilarne vlage s pomočjo električnih impulzov, ki se kot inovacija v slovenskem prostoru komaj uveljavlja. B.D.
Dan miru v posavskih šolah
Posavje - Ob mednarodnem dnevu miru so v pišečki osnovni šoli posadili slivo. S tem so se že drugič zapored pridružili akciji sajenja drevesa, ki je simbol pomembnosti narave in ohranjanja okolja, sodelovanja med šolami, kulturne raznolikosti, strpnosti in miru. Letos naj bi se akciji pridružilo 400 šol iz sto držav, to je kar dvakrat več kot lani. S podobno gesto so se izkazali tudi na OŠ Brežice, kjer so učenci v učilnici v naravi - to nameravajo še širiti - zasadili drevo, sporočilo dneva pa so širili med učenci tudi z radijsko oddajo, projektnim delom in s primemo izbranimi temami med poukom. Na OŠ na Senovem so dan obeležili kar med poukom, prav v teh dneh pa v Piranu štirje njihovi učenci z mentorjem sodelujejo na Unescovem taboru. Dneva miru so se spomnili tudi na leskovški osnovni šoli, kjer bodo tovrstne aktivnosti bolj zaživele v tednu otroka, in brežiški gimnaziji, ki prav tako sodita med Unescove šole. M.K.
Pomoč v senu
Cerklje ob Krki - Zaradi nesrečnega spleta okoliščin so ličinke majskega hrošča skoraj popolnoma uničile pridelek na travniških površinah Čmovrške planote. Kmetje iz Cerkelj ob Krki, ki kosijo travo na površinah cerkljanske vojašnice, so se zato odločili za solidarnostno potezo in namenih prizadetim kmetom večino druge avgustovske košnje-Skupaj so zbrali kar 150 ton oz. 170 bal sena, ki sojih prejšnji teden odpeljali na Čmi vrh pri Cerknem. Prevoz je organizirala cerkljanska vojašnica v sodelovanju z Logbatom. M.K-
0 pravicah in dolžnostih vojakov
Posavje - V preteklih dneh so v Brežicah in Sevnici vojaŠj^ obveznike že seznanili z njihovimi pravicami in dolžnostim v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti; v dvorani Gasilske^ doma Krško pa bodo to storili prihodnjo sredo in četrtek (5-1. 6. oktobra) in sicer med 8. in 12. uro. Predavanje bodo ponovi tudi v petek (7. oktobra), potekalo pa bo med 8. in 10. uro-
Izjemne učinkovine bizeljskih
rdečih vin
Bizeljsko - Predstavniki Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko in centralnega laboratorija pri Kmetijskem inštitutu so predstavili rezultate študije o raziskavah vsebnosti resveratrola in antocianov v rdečih vinih. Prvi rezultati pričajo o nadpovprečnih vrednostih obeh učinkovin predvsem v vinu modre frankinje.
Kot sta povedala strokovnjaka dr. Mitja Kocjančič in dr. Andreja Vančo z osrednjega laboratorija, so v zadnjih dveh letih proučevali 35 vzorcev grozdja in vina z območja od Sromelj preko Pisec do Bizeljskega in ugotovili zdravilne učinkovine, katerih vrednosti presegajo doslej znane na svetu. V tujini ugotovljene vrednosti zdravilnega resveratrola dosegajo 12,6 enote, v vinih z omenjenega območja pa so izmerili celo 19,6 enote. Po besedah Janeza Šekoranja, predsednika upravnega odbora zadruge, gre v primeru resveratrola za eno najbolj iskanih sestavin v farmacevtski industriji.
Učinkovina resveratrol, ki jo sicer sestavljajo štiri spojine, se nahaja v lupinah grozdnih jagod, v grozdnih semenih, grozdnih listih in vitičev-ju, med pridobivanjem rdečega vina pa vse te sestavine z
vrenjem fermentirajo in se izločajo v večjih količinah. V rdečem vinu so količine resveratrola kar desetkrat višje kot v belem in različne sve-
Janez Šekoranja
tovne raziskave so že potrdile, da ta učinkovina preprečuje in zdravi različne bolezni, v laboratorijih pa so dokazali, da so celo podaljšali življenjsko dobo laboratorijsko gojenih
človeških celic. V primernih količinah, največ štiri decilitre rdečega vina na dan, že lahko prepreči in celo zdravi raka, različne bolezni nevro-degenerativnega značaja, ožilja ali raka na prostati. Izjemno spodbudni rezultati Sromelj sko-pišečko-bizelj skih rdečih vin morda že dokazujejo, daje na obzorju nova dolžina življenjske dobe za človeško vrsto, je bilo slišati na Bizeljskem.
Tudi zaradi tega bo potrebno z izredno dragimi raziskavami nadaljevati. Domači vinogradniki, katerih majhna bizeljska zadruga je že doslej prispevala blizu 5 milijonov SIT, nekaj pa je primaknila še Občina Brežice, računajo tudi na širšo pomoč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gre vendar za raziskovalno nalogo, ki bi lahko močno prispevala tudi k ugledu Slovenije! V.P.
V Posavju sedež združenja rejcev konj pasme Posavec
Slovenija, Posavje - V Kapelah so se na prvem rednem občnem zboru zbrali člani novoustanovljenega združenja rejcev konj pasme Posavec, ki pokriva celotno Slovenijo. Predsednik združenja s sedežem v Ravnem, ki zaenkrat šteje 72 članov, prihajajo pa predvsem iz brežiške in krške občine, je postal Peter Pangerčič iz Globočic.
Iniciativni odbor za ustanovitev združenja je že maja na krški upravni enoti prijavil Pasemski žig, nato pa so stekle
^eter Pangerčič
vse druge priprave, vključno 2 izdajo brošure o Posavcu, ki Popularizira to v preteklosti Podcenjeno žival. Združenje
je med drugim na letošnjem kmrtijskem sejmu že predstavilo 30 posavskih konj, kar ni ostalo neopaženo. Rejcem je bil na sobotnem zboru predstavljen obsežen statut združenja, dr. Janez Rus, član strokovnega sveta, pa je podrobno razčlenil tudi rejski program, ki so ga soglasno sprejeli. Pri tem je veliko časa namenil razlagi rodovne knjige in drugih registrov, selekcijskemu programu, kot pomembnega pa je označil tudi preizkus delovne sposobnosti, ki naj bi ga uvedli čez tri leta. Pasma se sicer v teh 12 let, kolikor jo podrobneje spremljajo, ni okrepila, kot so načrtovali. Pred dvema letoma je bilo sicer registriranih 152 rejcev, ki so redili 345
plemenskih kobil in žrebcev. Po besedah dr. Rusa se bodo z aktivnim udejstvovanjem vseh članov združenja pojavile nove možnosti, bodisi prodor na trge evropske unije, trdnejše povezave s hrvaškimi rejci - njihove konkurence se slovenski tudi najbolj bojijo - ali skupnim nastopom na avkcijah, kjer bi za živali dosegli bistveno boljše cene. Dr. Rus je še poudaril, da mora biti reja konj za rabo, torej tudi mesno predelavo, le stranski produkt selekcijskega ukrepa za izboljšanje pasme. V združenju v prihajajočih mesecih napovedujejo meddržavno razstavo, izdelavo spletne strani, redne predstavitve na sejmih in srečanja s sorodnimi društvi. M.K.
Izžrebana je Patricija
Brežice - V Knjižnici Brežice so z zaključno prireditvijo sklenili občinski knjižni kviz. Tema letošnjega kviza je bila 'Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska”, pot Pjfje reševalce vodila preko Vrhnike do čudovite Notranjske, Kjer burijo domišljijo čarovnice s Slivnice in presihajoče Cerkniško jezero. Na klepet z reševalci so knjižničarji povili uspešnega mladinskega pisatelja Slavka Pregla, kije Predsednik Bralne značke Slovenije ter dobitnik dveh slovarskih književnih nagrad. V brežiški knjižnici so med 450 reševalci iz sedmih osnovnih šol izžrebali po enega nagra-Jenca iz vsake šole, nato pa še glavno nagrajenko, to je P°stala Patricija Kržan iz OŠ Globoko. Nagrajenka bo z Mentorico iz Knjižnice Brežice v tednu otroka potovala na ^ključno prireditev v Ljubljano. Klepeta s pisateljem seje beležilo šest mentoric in 66 otrok, ki so mu postavljali izumiva vprašanja iz njegovega življenja in ustvarjanja, /.^malokrat je bil pisatelj v zadregi, kaj odgovoriti, saj so l*a nekatera vprašanja res nenavadna in izvirna. Ob koncu ječanja so učenci obljubili, da bodo tudi v letošnjem šol-kem letu sodelovali pri reševanju slovenskega knjižnega v'za, saj ta spodbuja branje in širi otroška obzorja. M.K.
Rojaki v gosteh
Podbočje - Mladi harmonikarji iz Podbočja so v petek v osnovni šoli pripravili prireditev z naslovom “Pesem dveh dežel”. Njihov letošnji gostje bila folklorna in instrumentalna skupina iz Globasnice z avstrijske Koroške. Poleg domačinov so zapeli in zaigrali še vokalna skupina Srake z Rake, Trebeški drotaiji ter pevka Daniela s harmonikarjem Tonijem Pirnarjem.
Popravek
V139. številki SavaGlasa smo na strani 6 zapisali, da Jože Faust živi nad eno od brežiški slaščičarn. To ni točno, saj živi nad nekdanjo galanterijo. Prizadetim se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Knjige za rojake
Pulj - KD “Žarek” Brežice in MePZ KD “Franc Bogovič” Dobova sta izpeljala peto akcijo darovanja knjig Slovenskemu domu na Hrvaškem, tokrat Slovenskemu kulturnemu društvu (SKD) “Istra” Pula. Za donatorstvo so prispevale brežiška, krška in sevniška knjižnica, ki je poklonila največ, lepo število knjig pa je zbral še Rudi Mlinar.
Dodatni programi v brežiški bolnišnici
Brežice - Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam dodelilo dodatni program zdravstvenih storitev - ves program po Sloveniji je ocenjen na 5,5 milijarde SIT. Tako bodo odslej čakalne dobe na posameznih področjih hospitalne in ambulantno specialistične dejavnosti krajše. Posavski ustanovi so dodelili 1506 pregledov in mamografij, 98 operacij žolčnih kamnov, 97 operacij kil, 46 ar-troskopij kolena, prav toliko CT-jev, 31 rekonstrukcij križnih vezi na kolenu ter 30 operacij na ožilju. Dodatni program bo potrebno izvesti do konca leta, sicer bo preostanek dodeljen izvajalcem v drugih regijah. Pri posegih bodo dosledno upoštevali vrstni red s čakalne liste in tako naj bi čakanje za navedene posege in storitve v celoti odpravili. Ob tem pa direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko naročene paciente opozarja, naj se na njihove pozive in klice odzovejo. M.K.
Odpirajo se nove knjige...
Sevnica - Pisana množica ljudi se je zgrnila v Leko-sovo galerijo Ana na večer, namenjen domačinu Rudiju Stoparju. Predstavljeni sta bili namreč zadnji dve od dvanajstih njegovih knjig. Večer je popestrila Eva Marija Stopar, pesmi pa je recitiral gledališki igralec Zvone Hribar.
Kipar, grafik in poet Rudi Stoparje od leta 1983, ko je luč sveta ugledala njegova prva knjiga, pa do danes, izdal dvanajst knjig. Zadnji dve sta “Te moje pesmi-tolmuni neba” ter “Haige”. Gre za ponatis haig, ki so pred leti izšle v hrvaškem Ludbregu. Zbirka Te moje pesmi - tolmuni neba pa je ob koncu lanskega leta izšla v zbirki Svitanice založbe Zarek iz Brežic.
Kot je ob zbirki zapisala prof. Breda Vidmar, te pesmi niso balzam za dušo, temveč olje na žerjavico. So pesnikov presunljiv klic in predirljiv krik po drugačnem človeku v tem svetu, kjer se izgubljamo drug mimo drugega; kjer so ostali klobuki brez glav, čevlji brez nog, žare brez pepela, solze brez oči...
Pater Karel Gržan je ob tej priložnosti ugotavljal, da je Stopar bolj cenjen v tujini kot doma, Drago Pirman pa je dodal, daje društvo Zarek s Stoparjevo pomočjo postalo bolj literarno prepoznavno, saj se tiskana beseda širi v svet.
Nada Černič Cvetanovski
Po nepopolnih podatkih živi na področju Istre okoli dva tisoč Slovencev, od tega v Pulju okoli tisoč, kjer jih je v SKD “Istra” včlanjenih 210. Društvo je mlado, staro štiri leta in aktivno deluje leto in pol. Po besedah zavzete predsednice Alojzije Slivar si želijo v društvo pridobiti čimveč članov, saj zanje organizirajo različne zanimive in privlačne programe, od kulturno zgodovinskih, iz slovenske dediščine, do izobraževalnih, pričeli pa bodo tudi s tečaji slovenskega jezika.
24 dobovskih pevcev z zborovodkinjo Aleksandro Barič, predsednikoma društva Dragom Iljašem in zbora Slavkom Požarjem ter trije
Pevci in “Žarki ” pred areno
“Žarki”, ki so ga zastopali Anita Pegam, Tomaž Tomše in Natja Jenko Sunčič, so doživeli izjemen sprejem in nepozabno doživetje, o vtisih rojakov-gostiteljev pa bo gotovo največ povedalo pismo, ki ga je na gostujoče člane obeh društev naslovila Alojzija Slivar, sicer domačinka iz Slivja pri Kostanjevici. Takole je med drugim zapisala: “Dragi prijatelji, po našem prekrasnem druženju si upa-
mo napisati tudi besedo prijatelji z upanjem, da enaki občutki obdajajo tudi Vaša srca. Želeli bi se zahvaliti za prelepe trenutke, ki smo jih preživeli zahvaljujoč Vam. Hvala Vam, ker ste s tem veliko pripomogli k našemu prizadevanju, da v sredini, kjer delujemo, pokažemo kulturo in druge vrednosti slovenskega naroda.
Za konec pa - najlepše, kar se je tisti dan zgodilo, je dejstvo, da ste z donacijo knjig pri nas vzbudili občutek, da nismo pozabljeni v naši domovini, iz katere smo odšli. Zato bi Vas lepo prosili, da nam sporočite naslove vseh donatorjev, ker se želimo zahvaliti vsakemu posebej.”
S kompletoma dveh likovno pesniških zbirk avtorice Brede Videnič Kup-lenik, pesniško zbirko “Pod silo spomina ” Ivanke Vatovec, Žarkovo izdajo “Naš list” ter monografijo “Mlajši tega ne vedo” in lesorezom Branka Bogoviča so člani obeh društev simbolično predali knjige v uporabo, gostitelji pa so vse gostujoče obdarili s praktičnim darilom. N.J.S.
Kapelci spet navdušili Nemce
Bad Schlema - Člani Pihalnega orkestra Kapele, ki šteje že 155 let, so zbirki uspešnih mednarodnih nastopov dodali še gostovanje na 8. evropskem festivalu pihalnih orkestrov v nemški Bad Schlemi. Tam so se pridružili orkestrom iz 12 evropskih držav in ZDA, skupaj seje zbralo okrog tisoč godbenikov. Kapelci so na nemški festival potovali kot prvi Slovenci, stroške potovanja jim je delno povrnila država, organizator pa jih je na gostovanje povabil tudi prihodnje leto. Nad nemškim občinstvom so bili navdušeni, saj se je preizkušen recept z Avsenikovo glasbo spet izkazal kot zadetek v polno; občinstvo je ob plesu na mizah glasno ploskalo.
Festival v Bad Schlemi, ki leži v osrčju Nemčije, velja za bolj prestižnega, v “čakalnici” na nastop čaka kar 40 orkestrov. Kapelci bodo prihodnje leto za gostovanje v tujini izbirali med Madžarsko in Nemčijo. M.K.
stran 8
SmGlas, 29.9.2005
Zlata poroka
“Je b,lo treba 18.250 dni preštet...”
Gorica - S slavjem ob zlati poroki sta pohitela Rozika in Lojze Simončičeva, ki sta se sicer “vzela” v pozni jeseni, 20. novembra, pred 50. leti. Razlogov za predčasno slavje je bilo sicer več, za pomembnejšega pa štejeta obisk Rozikinega brata Lojzeta, ki je z ženo Albino zaradi njune slovesnosti pripotoval iz Kanade. Na slovesni maši, ki jo je daroval župnik Ludvik Žagar, sta se zahvalila za skupno življenje in se priporočila za naprej, dogodek pa sta s prisotnostjo počastila tudi župnik Alfonz Grojzdek in kaplan Joško Kohek.
Rozika, včasih Bazniko-va, se je rodila leta 1933 na Gorenji Pirošici, Lojze Simončič pa dve leti prej na Gorici. Spominjata se svojega prvega srečanja na poti od Drnovega proti Cerkljam, kjer je Lojze s kolesom dohitel svojo pešakinjo Roziko in iskrica je imela čas, da se vname.
Rozika je gospodinjila svoji družini od jutra do trdega mraka, s skrbmi sije imela marsikaj povedati in jih postaviti v vrsto še v poznih nočnih urah, ko se je najprej iz potrebe in kasneje iz ljubezni predajala šivanju; prav tako ljubeče okretna je z zdravilnimi zelišči in rožicami, saj iz izkušenj ve, da za vsako bolezen rož’ca raste.
Tri leta je imel Lojze, ko je ostal brez očeta in je mama ostala sama z njim in tremi sestrami. Leta 1941 so bili izseljeni, delal je na kmetiji, od 1962 v takratni Celulozi, a kljub temu, da življenje ni bilo lahko, sta si z Roziko na Gorici ustvarila topel dom.
Rozika in Lojze Simončič
Sinova Ivana in Lojzeta sta ko veselje in ponos vnuki vzgojila v poštena človeka, Jernej, Ervin in Robi, ki je zlasti pa so jima danes v veli- z mamo Zdenko in teto Ani-
co za jubilej spekel na kilograme sladkih dobrot, ob katerih so se topih sorodniki, prijatelji in sosedje. Vsi njuni so si edini, da sta si tako skrbna, pridna in dobra, zaslužila vso pozornost, ki so jima jo pripravili ob jubileju.
Na zlato poroko sta se odpeljala s kočijo in konjsko vprego, saj so konji Lojzetova velika ljubezen, kar da slutiti, da bo tako tudi na njun novembrski dan. Upata, da bo takrat čas naklonjen tudi Tonetu Partljiču in njegovi ženi Milki, ki je Lojzetova sestrična in se bosta lahko udeležila ponovitve njunega slavja. Sicer pa je Tone v odgovoru na povabilo med drugim zapisal: ”.. .in se pripravite na obisk po Martinovem. Vas imava vse rada, seveda pa čestitava Lojzu in Roziki ob petdesetletnici skupnega življenja in želiva, da bi tudi nocojšnja noč imela podobno vsebino kot tista poročna.”
N. Jenko S.
poročili so se ...
Natalija in Vid Jeler sta se spoznala pred dvema letoma na Senovem, kar sploh ni nenavadno, saj Natalija prihaja z Dovškega, Vid pa iz bližnjega Reštanja. Združuje ju marsikaj, tudi to, da oba prihajata iz številne družine. Natalija ima namreč dve starejši sestri in 3-letnega bratca, Vid pa dva brata. Mlada zakonca bosta po medenim tednih prebivala na nevestinem domu na Dovškem.
Brežice
23. septembra sta v Brežicah tudi uradno zakonsko zvezo sklenila Peter Truden in Maja Imerovič, oba iz Rakeka. Rajec pa je bil 24. septembra prizorišče poroke Ljubljančana Boštjana Anžiča in Brežičanke Romane Štrucl.
Priprave na jubilej
Pohanca - Prihodnje leto bo minilo 760 let od prve pisne omembe vasi Pohanca, ki se prvič pojavlja v dokumentu salzburške nadškofije davnega 22. septembra 1246 in sicer v dveh različicah - kot “Palchverit” in kot “Polchonitze”. To je visok jubilej vasi, ki danes obsega vasi Spodnja in Zgornja Pohanca ter Dolenja vas pri Artičah in se razteza med puntarsko cesto na vzhodu, potokom Močnik in Celsko cesto v Črni mlaki na zahodu ter se na severu vzpenja v pobočje Orlice in Kozjanskega.
Na Osnovni šoli (OŠ) Artiče šega vaščana in vaščanko ter se živijo Pohančani. Pripravili boso se na pobudo domačina dr. pozanimali, kje vse po svetu do tudi komplet spominskih Milana Jazbeca, ki bo vodil programski svet projekta, odločili, da s pomočjo posameznikov in institucij pripravijo monografijo. Ta bo sestavljena iz dveh delov; prvi bo namenjen strokovnjakom z raznih področij, poudarek pa bo na zgodovini, geografiji, demografiji, sociologiji, antropologiji, umetnosti, kulturi, znanosti, gospodarstvu, športu, kulinariki, et- | nografiji, skratka, kulturi bi- »g vanja v celoti. Drugi del pa bo °s namenjen raziskovalnemu pro- ^ jektu, ki ga bodo izvedli osmo- Ji in devetošolci na artiški osnov- ^ ni šoli. Še letos bodo obiskali S vsako hišo v vasi in pri tem od- ^ krivali zanimive posameznike.
Tako bodo razkrili najstarej-
Pohanca
razglednic in 30-minutni DVD, ki bo prikazal postavljanje mlaja v Spodnji Pohanci. Vse izdelke bodo prevedli v angleščino, pri čemer računajo na pomoč sponzorjev, predvsem pa obeh občin in podjetij, v katerih Pohančani delajo. Učenci prav tako pričakujejo prisrčen sprejem pri družinah, ki jih že v naprej prosijo, naj ob zanimivih podatkih pripravijo tudi kakšno staro fotografijo.
Na OŠ Artiče vabijo tudi vse študente in mlade strokovnjake z omenjenih področij, ki bi želeli sodelovati pri tem projektu, da se oglasijo uredništvu SavaGlasa (tel.št. 49-91-250) ali pokličejo Alenko Cizel na OŠ Artiče (031-296-870). A.C./M.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Anica Kerin (na desni) in Alenka Žam sta svoji štručki povili ena za drugo, v razmaku ene ure. Aničinemu Maticu (3360 g, 50 cm) je ime izbral 4-letni bratec Aljaž, Alenka pa je svojemu prvorojencu Žanu (3400 g, 51 cm) ime nadela skupaj s partnerjem Dragom Šribarjem. Žan bo Šribarjev in ne Žarnov, nam je še zaupala Alenka. Pri obeh porodnicah so morali zdravniki opraviti carski rez in fanta sta na svet privekala nekaj dni pred rokom. Sicer pa sta presrečni mamici že takoj postali prijateljici in ne dvomimo, da se bosta družini srečevali tudi poslej.
Rojstva od 14. do 26. septembra 2005
Deklice so rodile: Mihaela Pšeničnik s Piršenbrega, Vesna Bajc iz Podulc, Ljiljana Mršič iz Žalca, Silva lazbinšek iz Stolovnika in Snežana Debelak iz Brežic. ^
Dečke so rodile: Jožica Vintar z Gorenje Pirošice, Marija Ocvirk iz Artič, Nataša Ilič iz Stare vasi, Anica Kerin iz Selc, Alenka Žam iz Velikega Mraševega, Natalija Mustar Krajnc iz Krškega, Dušanka Jurkovič z Mihovice, Mateja Tomše Mlakar z Dobenega in Nuša Skrbinek iz Vranja.
Deklico in dečka - dvojčka je rodila Polona Remih s Senovega.
Krško
17. septembra sta se v Krškem poročila Krčana Vehid Sivac in Elvisa Maslič, pa Senovčana Vid Jeler in Natalija Glogovšek (par na fotografiji), istega dne sta si zvestobo obljubila tudi Alojz Baznik iz Gorenje vasi pri Leskovcu in Sandra Žveglič iz Dolenje vasi pri Artičah.
24. septembra so stopili v zakonski stan Jože Štefančič iz Pleterij in Danica Marinkovič iz Kontiča na Hrvaškem ter David Hudoklin iz Velikih Brusnic in Dragica Bukovec iz Novega mesta.
V	Kostanjevici na Krki sta si 17. septembra prstana izmenjala Primož Markelj in Mateja Šašek, oba iz Dolenjega Suhadola, teden za tem pa še Kristjan Zagrajšek iz Gržeče vasi in Slavica Gorenc iz Dolge Rake.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Pogovor z duhovnikom Izidorjem Pečovnikom ob njegovem obisku v Brežicah
Namesto modnega kreatorja postal duhovnik
Berlin/Brežice - Izidor Pečovnik-Dori ne potrebuje posebne predstavitve. Pred kratkim je obhajal svojo srebrno mašo (25 let duhovništva), proslavil pa je tudi Abrahama in 10-letnico službovanja v nemški prestolnici. Slovenskega duhovnika, ki s ponosom ohranja savinjski naglas, cenijo tudi v tujini, saj kot edini tujec sedi v kardinalovem senatu, pred dvema letoma pa je kot prvi Nenemec prejel zvezno odlikovanje za zasluge iz rok nemškega predsednika Johannesa Raua.
Dori je združil nemško in slovensko skupnost in rad pove, da skupaj praznujejo najlepše praznike življenja. Se kot otrok se je navzel duha dveh naprednih duhovnikov, ki sta službovala v njegovem rojstnem kraju na Vranskem, Vlada Rutarja in Vekoslava Grmiča, kasnejšega naslovnega škofa. Dori - svoj nadi-mek je nasledil od očeta - je v Posavju skoraj doma. Tu ima veliko prijateljev; posebej ceni pišečkega župnika Toneta Kolarja, spoznal je ministra Andreja Vizjaka, z Bre-žičanko Meto Grahek pa uspešno sodelujeta že nekaj let. Tudi letos bo v Berlin konec oktobra potoval cel avtobus brežiških kulturnih delavcev; tokrat na gostovanje odhajajo artiški tamburaši in Mešani pevski zbor KUD Brežice, ki skupaj z ostalimi slovenskimi skupinami navdušujejo tako naše izseljence kot tudi avtohtone Nemce.
Menda imate “talarje” že v družini?
Moj stric Karel, ki je prejel mašniško posvečenje po Vojni v trajnem izgnanstvu -živi namreč v ZDA - sicer pa bo kmalu praznoval 90 let, je Zelo konzervativen. Sam sem vedno raje počel tisto, kar me je zanimalo. Tako sem tudi včasih “prešprical” verouk, pa tudi ministrant nisem bil ravno zgleden. Bil sem nagajiv, radoveden otrok, ki se je rad ukvarjal s športom. Mojo življenjsko pot sta najbolj zaznamovala Vlado in Vekoslav, ki sta me tenkočutno spremljala, Četudi sem bil večkrat črna °vca. Po gimnaziji odločitev *a študij ni bila težka. Moram Pa priznati, da mi je bil blizu Poklic modnega kreatorja.
Oče je bil namreč krojač, zato so nekako pričakovali, da ga bom kot naj starejši sin (imam še tri brate in sestro) nasledil. Pa so se kmalu sprijaznili z mojo odločitvijo. Kot diakon sem pričel svoje duhovno poslanstvo v Trbovljah, nato so me premestili v Prebold, pa v Maribor, Šoštanj in na koncu Šentrupert nad Laškim.
Izidor Pečovnik-Dori
Kako danes gledate na svoja študijska leta?
Mislim, da bi se morali bodoči duhovniki bolj seznaniti z današnjimi družbenimi razmerami. Mnogi duhovniki, pa tudi večina ljudi, se bojijo sprememb, saj bi se izgubili. A je že Kristus rekel “Ne boj se, mlada čreda”, saj je vedel, daje strah najmočnejše orožje pasivnosti. Še najbolj prepričljivim pogosto zmanjka poguma, če obstaja le najmanjša možnost ogroženosti življenjske eksistence. Naše cerkvene institucije so zastarele, taka je tudi njihova morala - neživljenjska. Raje se oklepajo “starih mam”, kar je bolj enostavno, kot najti pot do otrok. Pomagati mladim, da se najdejo, odprejo, je plemenito poslanstvo, saj se prevečkrat zgodi, da se predolgo
iščejo in zato izgubijo.
V Berlin so vas premestili pred 10 leti. Kako ste se znašli?
Nemško okolje mi povsem ustreza, njihov način razmišljanja, širok spekter znanj. V takšnem okrožju neprestano rasteš, bodisi znotraj katoliške skupnosti ali navzven. Po ekumenskem dnevu pred dvema letoma smo bližji tudi s protestanti, zanimamo se eden za drugega, čeprav je njih skoraj desetkrat več kot nas (naša škofija ima kakih 360 tisoč vernikov). Slovencev je v Berlinu kakih 3000 ter po nekaj sto v Hamburgu in Hannovru, ki so tudi v moji pristojnosti. Imam pa še tri nemške župnije, v katerih mašujem (v nemščini) med tednom, torej vsega skupaj 15 tisoč duš. Slovenci so med Nemci priljubljeni, saj so delovni, se hitro prilagajajo, obenem pa ohranjajo svoj jezik in folkloro.
Kakšen je odnos vaših nadrejenih do organiziranja modnih revij?
Te so že stalnica v naših cerkvah, posebej ob dnevu odprtih vrat. Škofija spodbuja prirejanje koncertov, modnih revij. Vedno se kaj dogaja, vinogradniški večeri, praznovanja ob dnevu državnosti (takrat povabimo kakšnega odličnega gosta - ob 35-letnici obstoja slovenske župnije je na izreden odziv predvsem pri mladih naletel nastop Nuše Derenda), binkoštih. Pred štirimi leti je dvojezično polnočnico v cerkvi sv. Elizabe-the prvič prenašala tudi nemška nacionalna televizija. Takrat je nastopila tudi naša župljanka Karmen Stavec. Naši farani so navdušeni nad
slovenskimi skupinami, sam pa vedno pravim, da so glasba, ples, šport naši največji ambasadorji. Za Berlin imam še veliko načrtov. Pred štirimi leti smo v njegovem geo-su (središču) posadili lipo, ki lepo uspeva. V nemški prestolnici je že slovenski dom, imamo vrtec, v načrtu pa imamo še izgradnjo nemško-slo-venskega kulturnega centra.
Kaj najraje počnete kot duhovnik?
Redno vodim tako slovenski kot nemški verouk, obiskujem ostarele in onemogle po bolnišnicah in domovih za ostarele. Osebno sprejemam prošnje vernikov kot nagrado za dobro delo, kar ne sprejemam kot breme, niti mi ne jemlje energije. Prav nasprotno. V prostem času pa rad zaigram nogomet, tudi glasba me navdušuje. Kvintet Dori, ki se mu včasih pridružim, bo letos praznoval 10-letnico obstoja. Osebno mi ni problem polniti cerkve, le da mi pustijo odprte roke. Vsem bi morali pustiti toliko svobode, da si njihova domišljija ne bi mogla domisliti, da bi zaupanje zlorabila.
Pa še nekaj lepih misli za konec?
Ne maram izzivati, rad pa se odzovem na izziv. Ne upam si obsojati. Človek ni žival, čeprav ni vedno tako videti. Bisere nabirajmo v prid človeštvu, svinjam pa mečimo krompir in ne obratno. Jezus je znal to zelo dobro povedati. A se žal ljudje delajo gluhe in slepe. Redko kdo premišljuje o rojevanju in smrti, vsi ocenjujejo le tisto vmes. Povprečje pa ni nikoli bistveno.
Mojca Kosem
Solzice vrnile obisk
Ob 60-letnici obisk
Brač - Vokalna skupina Solzice je prejšnji vikend gostova-na Braču, s čimer je vrnila obisk klapi Volat, ki je lani ^vdušila Brežičane. Po koncertu v Pučišču, kjer so doma sPretni klesarji grško-rimskega sloga in kjer vsako leto organizirajo uspešne poletne šole za mlade glasbene talente -
udeležili sta se je tudi
^išču
Solzic
dvorano
dve brežiški pianistki -so bile pevke izredno lepo sprejete tudi v Su-petru. Tam so po maši priredile kratek, a prisrčen koncert. Kot je na prireditvi poudaril prof. Dragutin Križanič, je kultura svojevrsten okras sveta, brez katerega bi bilo na zemlji precej pusto. Obenem pa so se brežiške pevke izkazale kot odlične ambasadorke ne le šolske, pač pa tudi državne kulture. Hrvaški in slovenski umetniki so izrazili željo, da nadaljujejo s podobnimi gostovanji. M.K.
akademika dr. Toporišiča
Brežice - V četrtek, 22. septembra, je ob 60-letnici Gimnazije Brežice šolo obiskal slovenski akademik dr. Jože Toporišič. V eni izmed učilnic se je zbralo okoli trideset učencev, ki so mu v enournem pogovoru postavili kar nekaj vprašanj. Tako smo izvedeli mnogo zanimivih dogodivščin iz njegovega življenja, pa tudi informacije o njegovi karieri in izobrazbi. Dr. Toporišič je pomemben slovenski jezikoslovec, ki raziskuje zlasti slovenski knjižni jezik. V branje je nam mladim priporočil Levstika, Prešerna in Kopitarja, o katerih smo naše dosedanje znanje ob njegovih besedah le še dodatno podkrepili. Po prijetnem druženju se je gost poslovil s povedjo: “Človeka odnese kvaliteta znanja naprej, skozi celo življenje.” Njegovo misel bomo zagotovo tudi upoštevali.
Sanja Berend in Katja Malus, 2.f Gimnazija Brežice
SPOVEDI
Izobraževanje
30. september
Brežice - brezplačno predavanje “Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice
I.	oktober
Sevnica - tečaj Reiki, od 10. do 18. ure, Mladinski center
3.	oktober
Sevnica - brezplačno predavanje “Kako za starše in družine skrbi država - materialna in institucionalna pomoč družini”, ob 18. uri, galerija Lekos
4.	oktober
Krško - brezplačno predavanje “Kako za starše in družine skrbi država-materialna in institucionalna pomoč družini”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice
6. oktober
Brežice - brezplačno predavanje “Kako za starše in družine skrbi država - materialna in institucionalna pomoč družini”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice
10. oktober
Sevnica - brezplačno predavanje “Vzgoja mladih za življenje brez drog”, Karel Gržan, ob 18. uri, galerija Lekos
II.	oktober
Krško - brezplačno predavanje “Vzgoja mladih za življenje brez drog”, Karel Gržan, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice
13. oktober
Brežice - brezplačno predavanje “Vzgoja mladih za življenje brez drog”, Karel Gržan, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice
Zabava
4. oktober
Brežice - začetek tečaja orientalskega plesa, ob 17.30, Intermarket - Viva klub
Sevnica - gledališka komedija “Agencija za ločitve”, ob 20.30, Kulturna dvorana
Za otroke
30. september
Krško - dan šole, od 16. ure, OŠ Jurija Dalmatina
1. oktober
Krško - dan šole, od 9. ure, OŠ Jurija Dalmatina Brežice - brezplačne kreativne delavnice za otroke, od 10. ure dalje, igralnica Mladinskega centra
3-7. oktober
Krško - lutkovni festivalček v tednu otroka, brezplačne predstave vsak dan ob 17. uri (ponedeljek: Čarobni prah; torek: O miški, ki si je trebušček raztrgala; sreda: Pavliha; četrtek: Pravljica o zlati roži; petek: Trije prašički), Kulturni dom
4. oktober
Sevnica - lutkovna predstava “Volk in kozlički”, Mini teater, ob 17. uri, Kulturna dvorana
Kultura
30. september
Kostanjevica na Krki - odprtje razstave “Vrtovi” Janka Orača, ob 19. uri, Lamutov likovni salon
Šport
30. september
Sevnica - 3. mednarodni rokometni turnir ženskih in moških veteranskih ekip iz Slovenije in Hrvaške, ob 17. uri, športna dvorana
1.	oktober
Sevnica - 3. mednarodni rokometni turnir ženskih in moških veteranskih ekip iz Slovenije in Hrvaške, od 10. ure (vrhunec ob 18. uri), športna dvorana
Brežice - četrti krog 1. A ženske SRL med domačim Evro-produktom in Anubisom iz Kočevja, ob 19. uri, dvorana
2.	oktober
Sevnica - prvenstvo Slovenije v uličnem teku za osnovne in srednje šole ter 1L ulični tek za pokal Sevnice, ob 10. uri, start pred hotelom Ajdovec
Sevnica - prvi krog 1.B rokometne lige med domačini in ekipo Velike Nedelje, ob 18. uri, dvorana
8. oktober
Sevnica - drugi krog 1 .B rokometne lige med domačini in ekipo iz Cerkelj, ob 19.30, dvorana
za mlade...
ir
moda
A
Shyam pred novim projektom
Brežice - Shyam - brežiško-krška glasbena skupina, ki je nastala novembra 1998, si je za svoje ime izbrala sanskrtsko besedo za modro barvo monsunskega oblaka. Skupino sta osnovala Miloš Radosavljevič, kitarist, pevec in avtor, ter Uroš Srpčič, bobnar in soavtor nekaterih pesmi, ki sta k sodelovanju povabila kitarista in bobnarja Frenka Lesa ter bas-kitarista Tadeja Rozmana, ki ga je po prvih koncertih zamenjal Jurij Avsenak.
Skupina, katere glasbo uvrščajo med sredinski alter rock, seje na glasbeni sceni pojavila pred šestimi leti, ko je na festivalu neuveljavljenih skupin v Murski Soboti prejela prvo nagrado. Decembra 2000 sov člani izdali svoj prvenec “Zeljo daleč stran”, pri snemanju se jim jepridružila tudi Jurijeva sestra Spela, kla-viaturistka. Za svoje ustvarjanje so prejeli Zlatega petelina za najboljšega rock izvajalca, pa mariborskega “Gojzarja” pa tudi nagrado za najboljši videospot za pesem “Stojala za prah”.
Skupino je nato zapustil Uroš, vrzel pa je za nekaj časa zapolnil Dušan Obradinovič-Obra. Po njegovem odhodu je namesto njega bobnarski stolček zasedel Frenk, kitaro pa je v roke dobil mladi Matija Lapuh. Konec aprila je ugledal luč sveta tudi drugi album z naslovom “Sonce v senci”.
Po mnogih kriznih trenutkih se skupina, ki je v slovenskem prostoru kar nekoliko prezrta, zopet pojavlja na sceni, saj so Shyamovci na začetku poletja v studiu RTV Slovenija posneli samostojni koncert z največjimi uspešnicami “Sunshine”, “Križišče”, “Trenje”, “Stojala za prah” pa tudi s premierno izvedenimi še tremi neizdanimi pesmimi. Koncert je bil na nacionalki predvajan kar trikrat. O najnovejših izzivih smo se pogovaijali z “motoijem” skupine Milošem Radosavljevičem.
Od kod je prišla pobuda za TV koncert?
Poklical nas je redaktor oddaje, ki prikazuje serijo koncertov slovenskih skupin, predvajati pa so jo pričeli že pozno spomladi. Mi smo bili za, seveda pa to ni bil naš prvi koncert na slovenski televiziji, saj smo že nastopali na Sobotni noči, pa v oddaji Ju-
reta Longyke na Radiu Slovenija. Sicer pa vedno igramo v živo, saj neradi igramo na “playback”, kar naše zvesto občinstvo ve. V živo smo bolj udarni kot na plošči, hkrati pa veliko več pozornosti posvečamo sami kakovosti izvedbe.
Kaj pripravljate sedaj?
V mislih imamo snemanje nove plošče, osem pesmi smo že posneli, vendar se sedaj nekako časovno usklajujemo, tako naj bi se resnega dela lotili jeseni. Upamo, da bo album dokončan do prihodnjega leta, kako ga bomo promovirali - s sedanjo založbo glede tega nismo najbolj zadovoljni - pa še ni dorečeno. Mogoče se bomo odločili celo za samozaložbo.
Kako pa sicer združujete različne poklicne poti in glasbeno kariero?
Usklajevanje je vedno težava; vsak od nas ima drugačen poklic, zato je bilo najbrž tudi toliko sprememb v bendu. Frenk je gostilničar, Špela učiteljica glasbe, obenem še študira kompozicijo, Matic študira na likovni akademiji, Jurij je serviser glasbenih instrumentov, sam pa sem ilustrator, oblikovalec.
Od glasbe se seveda ne da živeti, v času piratstva pa sploh ne. Načelno sicer temu ne nasprotujemo, saj želimo, da glasba prodre do slehmega poslušalca, vendar pa se pogosto zgodi, da ne pokriješ niti stroškov snemanja. Danes prosperirajo samo velike skupine, majhnim pa ni lahko.
Ali boste že letos pripravili kak samostojni koncert?
Nekaj ponudb je sicer že bilo, vendar nič konkretnega. Osredotočili se bomo na snemanje plošče, podatkov o pro-
daji prejšnjih nimamo. Nov izdelek bo stvaritev cele ekipe, čeprav so osnutki večinoma moji, za razliko od prve plošče, za katero sva pesmi pripravila skupaj z Urošem, na dragi pa sem bil avtor sam. Glede promocije razmišljamo o kakem glasbenem performansu.
O čem govorijo vaše pesmi?
Ostrina riffa in hitrost nista vse, kar daje moč in prodornost glasbi. Včasih je na primer dovolj dobro usmerjen tok besed in dobra ritmična podlaga. Zanimajo nas naši številni neizkoriščeni potenciali in dobro vemo, da nas ravno naša individualnost definira takšne, kot smo. Danes ne potrebujemo še dodatno vsiljenih dogm, prebuditi moramo ljubezen do življenja, takrat bomo prebudili ljubezen do sebe in drugih. Ne govorimo o ljubezni kot o abstraktnem pojmu, ampak konkretnem aktu, kot sta na primer razumevanje in strpnost. Naše pesmi govorijo o tem, ker se nam zdi, da je to sporočilo, ki gaje ljudem potrebno dati. Tudi skozi glasbo.
Mojca Kosem
Hitch
Spoznajte Hitcha (Will Smith), največjega strokovnjaka za iskanje partnerjev v New Yorku. Njegovo delo je ljubezen in zagotavlja vam, da boste že po treh zmenkih osvojili dekle svojih sanj! Prav to se zgodi tudi, ko Albert Brennaman (Kevin James) osvoji srce prečudovite naslednice Allegre Cole (Amber Valletta). Ko se kolumnistka tabloida Sara Melas (Eva Men-des) odloči odkriti skrivnost Brennama-novega uspeha, z grozo odkrije, daje Alex Hitchens, očarljiv mladenič, s katerim se dobiva, legendami doktor za ljubezen. Razkrit na naslovnici bo Alex skušal rešiti zvezo Alberta in Allegre, kot bi šlo za njegovo. Ravno ko pomislite, da ste našli pravo ljubezen, se vam vse sesuje.
K
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Datum	Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. . Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic 1 naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. I
I
V_______________________________________________________S
Bodi “kul”
Režiser filmov “Petek“ in “Pogajalec" nam tokrat predstavlja nadaljevanje uspešnice “Kdo bo koga" z bleščečimi igralskimi imeni, med katerimi so oskarjevec John Travolta, Uma Thurman, Harvey Keitel in odlična Vince Vaughn ter The Rock. Chili Palmer bi rad postal glasbeni producent. Ko spozna nadarjeno pevko sentimentalnih pesmi Lindo Moon (Christina Mili-an) in se odloči, da bo iz nje naredil zvezdo, se niti najmanj ne zaveda, kakšne težave se mu obetajo. Najprej mu življenje zakomplicira Sin RusseU (Cedric the Entertain-er), uveljavljen producent Iascivne rap skupine, nato pa še Lindin telesni čuvaj (The Rock), ki bi rad postal pevec, ter ruska mafija.
Srhljive skrivalnice
Robert De Niro in Dakota Fanning vam bosta jemala dih v tem odličnem trilerju, ki vas bo držal v napetosti do samega konca. Ovdoveli psiholog David Callaway (De Niro) se po nenadni smrti svoje žene s hčerko Emily (Fanning) preseli na podeželje in skuša storiti vse, da bi otrok prebolel materino smrt.
Kmalu zatem se Emily spoprijatelji s Charliejem, ki bi lahko bil izmišljen ali pa tudi ne, a je zagotovo povod za številne nočne more. Če ste pripravljeni priznati ali ne, srce vam bo na vso moč razbijalo!
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Danes vam predstavljam enega od novih popularnih in izjemnih slogov - to je ruski slog. Oglejte si ga in sami ocenite, kakšen se vam zdi. V vsakem primera je “ruski” in ni ga mogoče zgrešiti. Krzno, škornji in ruska kapa -če se boste odločili za ruski slog, je vse omenjeno obvezno. Posebej so poudarjeni močni in težki materiali, kot so kord, volna, krzno in tvid, prav tako tudi šifon in špica spadata k temu slogu. Na izbiro je zelo veliko plaščev, raznih kril, najdejo se seveda tudi hlače ter veliko zanimivih in novih modnih dodatkov. V vsakem pogleduje slog eleganten, udaren, ženstven, privlačen, glamurozen. .. in kdo si teh lastnosti ne bi želel.
Lea Šinko Štraus

LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
t Perma Aru)
TEI: 07/49-66-044, GSM: 031-481-401
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC KOŽNIH IZRASTKOV GUB -LASERSKI PILING KOŽE
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
k
ŠPORT
Sava Glas, 29.9.2005
rokomet
X
atletika
X
strelstvo
A
Rokometna vročica
Brežice, Sevnica - Članice ženskega rokometnega kluba Evroprodukt iz Brežic so v soboto zabeležile prvi poraz v 1. A ženski rokometni ligi. S 37: 24 je bila od njih boljša domača ekipa Celeie iz Žalca, prvi polčas se je končal z rezultatom 17:12 za domačinke. Naslednjo domačo tekmo so Brežičanke odigrale že v sredo, pod brežiškim balonom pa bo živahno tudi to soboto; dvoboj proti rokometašicam Anubisa iz Kočevja se bo pričel ob 19. uri.
Ta petek in soboto bo v Sevnici potekal že tretji mednarodni rokometni turnir veteranskih ekip, na katerem se bo pomerilo osem ženskih in prav toliko moških veteranskih ekip iz Slovenije in Hrvaške. Turnir se bo odvijal v sevniški športni dvorani s pričetkom v petek ob 17. uri, nadaljeval pa v soboto od 10. ure dalje. Za vrhunec turnirja bosta poskrbeli zlati veteranski ekipi Sevnice in Slovana, ki se bosta pomerili v revialni tekmi v soboto ob 18. uri. Na tekmi bo moč videti številne legende, ki so krojih vrh slovenskega in jugoslovanskega rokometa v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja.
Petanova najvišje
Brežice - Minuli vikend je potekalo dvodnevno tekmovanje v atletskih mnogobojih za državne naslove v vseh starostnih kategorijah. Sodelovalo je 15 atletov iz vse Slovenije ter gosta iz BiH in Estonije. Med članicami je slavila “krkašica” Mija Rangus, domačinka Mateja Drobnič je bila tretja. Med starejšimi mladinkami je prepričljivo zmagala “fitov-ka” Maja Petan, Barbara Tomše je bila druga, med mlajšimi mladinkami pa je slavila Natalija Valdhuber. Najboljša domačinka pionirka je bila tretjeuvrščena Tjaša Hojnik. Med atleti se domačini niso uvrstili na stopničke, po svojih kategorijah pa so slavili Luka Križaj iz Kronosa, Matej Drčar iz Krke in Rožle Mihelčič iz Trka.
V soboto je na teku po ulicah Žalca na 5700 m dolgi progi zmagal Sevničan Vid Zevnik, Tadej Mirt je bil drugi, Miha Povšič četrti, Lucijan Sinkovič pa peti. Uspeh mladih Sevničanov je dopolnila Maja Teraž, ki je bila druga.
Strelci z medaljami
Brežice, Leskovec - Brežiška strelca z zračno pištolo Vesna Kržan in Srečko Vidmar ter Leskovčanka Jelica Maj-storovič so se z letošnjega študentskega državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo na centralnem strelišču v Ljubljani, vrnili z zlatimi kolajnami okoli vratu. Kržanova je med študentkami z zračno pištolo zmagala s 370 krogi od 400 možnih, Vidmar pa med študenti s 558 krogi od 600 možnih. Tretji Brežičan Miha Zevnik je bil s 545 krogi četrti. Jelica Majstorovič je z zračno puško slavila s 385 zadetimi krogi od 400 možnih. Vsi trije bodo novembra barve Slovenije zastopali na svetovnem univerzitetnem pokalu v madžarski Budimpešti.
V Leskovcu pri Krškem pa je v nedeljo potekalo 8. državno prvenstvo v streljanju s samostrelom na 10-metrski razdalji, na katerem so uspešno nastopih tudi domači strelci. V mladinski kategoriji je Jelica Majstorovič zmagala z novim državnim rekordom oziroma pristreljanimi 576 krogi. Uspešna sta bila še Natalija Oprauš, ki je s 535 krogi pristala na 3. mestu, ter Marko Arh, ki je bil s 529 krogi četrti.
Na težkih balvanih Krejanova četrta
Slovenj Gradec - Na prvi jesenski vikend seje v Slovenj Gradcu odvijala zaključna tekma državnega prvenstva v bal-vanskem plezanju, na katerem so oprimke stiskali tudi plezalci Posavskega alpinističnega kluba.
Pri mlajših dečkih je Ambrož Novak sicer preplezal tri probleme do vrha v prvem poskusu, četrtega pa le do “cone”, to pa je bilo dovolj le za 6. mesto. Ker ni plezal na vseh tekmah, je v skupni razvrstitvi zasedel končno 12.mesto. Katjo Krejan (na fotografiji) so pri starejših deklicah prehitela le dekleta, ki so tekmovala na zadnjem svetovnem prvenstvu na Kitajskem. Plezala je odlično in do medalje ji je tako zmanjkala le ena cona. Rezultati prejšnjih tekem so jo pripeljali na končno 8. mesto v skupni razvrstitvi. Dobro se je boril tudi Izak Kelek, kije kljub neosvojenemu vrhu vse cone dosegel v prvem poskusu in zasedel 6. mesto. V skupni razvrstitvi pa je med ehto fantov končal balvansko prvenstvo kot 5. starejši deček.
karate
Spet tri medalje
Šempeter - V soboto je potekal tradicionalni karate turnir pod okriljem Karate zveze Slovenije, imenovan Slovenija Open. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 500 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih evropskih držav, med njimi tudi slovenska izbrana vrsta. Njene barve so branila tudi dekleta KB Š Rajhenburg. V kategoriji kadetinj je nastopila Marija Jeler, ki je ne glede na izpah rame v finalu osvojila srebrno medaljo, pri mladinkah pa si je Jasmina Grilc v kategoriji nad 60 kg priborila bron, prav tako 3. mesto in bronasto medaljo pa je v članski kategoriji osvojila še njena sestra Danijela Grilc.
kolesarstvo
Juriš na Bohor
Bohor - Kolesarski Klub Olimp 2004 iz Krškega je organiziral in izvedel prvi kolesarski Juriš na Bohor. Kolesarji so tekmovali v petih moških kategorijah in dveh ženskih. Med domačimi tekmovalci je med ženskami letnika 1966 in mlajšimi 1.mes-
to osvojila Lorna Pevec iz GAG Krško, med letniki 1965 in starejšimi je bila prva Lija-na Pavlič, v moški kategoriji Master B je 2. mesto osvojil Alojz Levičar iz kluba Šprikla Krško. V kategoriji master A je zmagal Jože Župan, drugi je bil Slavko Petrič, v kategoriji master C pa je bil Krčan Mile Oštir tretji. Med amaterji B je zmagal Darko Zakšek pred Tomažem Zakškom in Matejem Koritnikom. Pri Amaterjih A pa je slavil Rok Grilc pred Luko Vodlanom.
skoki
Zorič šesti skakalec
Spodnje Dule - V organizaciji ŠD Gora seje v nedeljo na smučarski skakalnici v Spodnjih Dulah pri Krškem odvijala druga izmed tekem v smučarskih skokih za državno prvenstvo in pokal “COCK-TA” (deklice do 11 let in dečki do 9 let). Nastopila so moštva iz cele Slovenije -skupaj 62 tekmovalcev. V hudi konkurenci skakalcev iz klubov z dolgoletno tradicijo sta se zopet izvrstno odrezala domačina Alen Zorič, kije bil šesti, in Tim Sevšek, ki je zasedel 17. mesto.
Streljajo že 40 let
Brežice - V Strelskem klubu Brežice, ki je na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Lendavi zasedel naj višji kakovostni vrh v Sloveniji, letos praznujejo 40 let uspešnega delovanja. Za obeležitev jubileja so pripravili vrsto prireditev; v soboto se bo na strelišču odvijal 24-umi strelski maraton za Guinnessovo knjigo rekordov. Lanskoletni podvig brežiškega strelskega para Roberta Ferenčaka in Roberta Kranjca bodo letos skušali izboljšati kar trije pari.
Istega dne bo v sejni sobi brežiškega občinskega sveta potekala svečana akademija v počastitev 40-letnice kluba, ko se bodo člani Strelskega Kluba Brežice s pisnimi priznanji za preteklo delo zahvalili najbolj zaslužnim. V klubu bodo ob 40-letnici izdali tudi broširan bilten “Desetletja natančnosti”, kije nastal izpod peresa in fotografskega objektiva predsednika kluba Ernesta Sečna. Na stotih straneh med drugim vsebuje pregled zgodovine športnega streljanja v svetu, Evropi, na Balkanu, v Sloveniji in v Brežicah od leta 1466 do danes.
mali nogomet
Zvezda in Šego na vrhu
i
Krško - V lepem sobotnem vremenu je bil odigran tretji krog občinske lige malega nogometa Krško, ki je prinesel zmage vodilnim ekipam. NPB Stiblc tudi v sedmem poskusu ni bil kos igralcem Zvezde Krško. Slednji so s po dvema goloma v vsakem polčasu in odlično obrambo zasluženo zmagali. Prav tako so do zmage prišli igralci s Senovega, ki so po vodstvu s 3:0 po prvem polčasu proti Gostilni Pečnik v drugem le mimo pripeljali tekmo do konca in zmagali z rezultatom 4:1. Visoka zmaga je uspela tudi ekipi Šego d.o.o., kije brez težav (5:0) premagala ŠD Gora in tako ob KMN Zvezda ostaja edina ekipa brez izgubljene točke. Udine so bile tokrat proste. 1. oktobra se bo na igrišču Šajsploh odvil četrti krog malonogometne lige.
AVTOnOBILIZEn
VW POLO 1.4 TDI
Prvi Polo je nastal daljnega leta 1975. Od takrat se je že nekajkrat preobrazil, zato Je danes večji, lepši, boljši in kdove kaj še. Polo je zdaj v četrtem obdobju svojega življenja, v katerega je vstopil dobro pripravljen in utrjen z dolgoletnimi izkušnjami in Prenovo, ki mu je prinesla nov °braz v družinskem slogu, Poln potez sorodnih novemu ^assatu.
Na prvi pogled prednji del dejansko izdaja družinsko pripadnost novi generaciji, zaradi Česar se Polo predstavlja še aktualnejši kot doslej. Pri nje-k°vem oblikovanju je strokovnjake vodila predvsem
Motor:
' trivaljni turbodiesel ' Prostornina: 1422 cm3 ' fiajvečjamoč: 69 KM (51 kW) •navor: 155 Nmpri 1600-2800/min
želja po solidnejši pojavi in občutku varnosti, ki naj bi ga imeli lastnik. Tudi reklama, s katero promovirajo Pola, kaže na njegove lastnosti predvsenj na področju varnosti in občutka solidne, močne, čeprav majhne kombilimuzine, namenjene posameznikom in mlajšim družinam.
Poleg oblike je polo spremenil predvsem svojo uporabno vrednost z dodanimi pozornostmi, boljšimi materiali in širšo izbiro motorjev. Morda bo kdo med vami rekel, daje petvratni Polo nekoliko resnejši, da mu zadnja vrata kvarijo izgled. Lahko je tudi res, da je trivratni lepši,
a ne pozabite na uporabnost. Današnji Polo ponuja vsaj toliko udobja, kot ga je Golf nekoč, zato ga marsikdo zlahka uporabi tudi kot edini avtomobil. Ob tem se zadnja vrata pokažejo v povsem novi luči.
Sicer pa je Polo “nov” tudi drugače. Ne glede na nekoliko pusto (a funkcionalno) notranjost se po nekajdnevni uporabi ne moremo znebiti občutka, da je kakovost izdelave na zavidljivi ravni. Tudi zato je Polo običajno med dražjimi v razredu. Ali je predrag in kdaj (ne pozabite na akcije), je vprašanje, ki od
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 164 km/h
-	pospešek 0-100 km/h:
14,6 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 5,7/3,9/4,5 l/100km
-	testno povprečje: 63 V100 km
primeijave do primerjave zahteva drugačen odgovor.
Z gotovostjo lahko trdim, daje motor, ki je poganjal testnega Pola, tri valj nik s prostornino 1,4 litra, ki vozniku ponuja povsem dovolj konjskih moči. Zvok, ki se ob tem sprošča (predvsem zunaj), je značilen za trivaljne motorje in ne izdaja nikakršnega zaupanja, saj smo vajeni pred-
vsem poslušanja drugačnih, štiri ali več valjnih melodij. A ne pustite se prevarati. Motorček je simpatičen in v kombinaciji z natančnim 5-sto-penjskim menjalnikom ponuja veliko užitkov. Tudi poraba je v popolnem nesoglasju z zvokom, še posebno v njemu namenjenem mestnem okolju.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEN
Preveč zabave in sprostitve lahko tudi škoduje. Finančne težave poskušajte reševati na alternativen način. Uživali boste v družbi poslovnih partnerjev, ki vam zaupajo.
BIK
Potrebujete psihični počitek, za telo pa poskrbite z obiskom fitnesa. Vaša ambicioznost bo odvračala bližnje, vendar se zavedajte, da živite življenje le za sebe in ne za druge.
DVO JČKA
Držite se svojega dela in na koncu tedna boste želi uspehe. Vsi sodelavci niso vredni vašega zaupanja. Teden je primeren za investicije. Vzemite si dan ali dva za počitek in druženje s svojci.
RAK
Veza, v kateri ste, veliko obeta. Doma bo delo teklo gladko, še posebej, če boste pravično razporedili obveznosti. Spoznali boste nekaj zanimivih ljudi. Pri poslu uporabite ves svoj čar, nikar ne popuščajte.
LEV
Ne zavrzite prijateljstva z ljudmi, ki so vas morebiti razočarali. Pri delu bodite zbrani. Uredite zabavni kotiček v vaši dnevni sobi, družina ga bo vesela. Vaš srečen dan bo četrtek.
DEVICA
Ponudila se vam bo neveijetna priložnost, izkoristite jo. Druženje z dobrimi prijatelji vas bo sprostilo in nabilo s pozitivno energijo. Vaša družina potrebuje večje stanovanje.
TEHTNICA

Ne pričakujte ovir pri delu. Znanca peljite na umirjeno kosilo, veliko si imata povedati. Doma le zamenjajte pokvarjeno ključavnico, saj je ne bo nihče namesto vas.
ŠKORPIJON
Bodite diskretni in ne razlagajte svojih idej naokoli, dokler ne boste prepričani, da so izvedljive. Partner se bo naveličal, postavil vam bo nekaj pogojev ali pa se bo popolnoma umaknil.
STRELEC
Najamete lahko pomoč, vendar plačajte pravično. Na delovnem mestu se lotite sprememb, saj vam lahko te prinesejo večji zaslužek. Ljudje, ki vam bodo solili pamet, vam bodo šli na živce.
K020R06
Veliko boste razmišljali o lastnem naraščaju. Ne odlašajte in se posvetite partnerju. Vaš ugled bo zrasel v očeh drugih, če boste prijazni s starejšimi in bolnimi. Vaš srečen dan bo torek.
M
vodnar
Vzemite si čas in uredite osebne pravne zadeve in finančno bilanco. Ponudilo se vam bo veliko priložnosti za uživanje. Na delovnem mestu poskrbite za svoje dolžnosti in vse se bo uredilo.
RIBI
Poskrbite za potrebe svojega telesa in duše. Z disciplino in trdim delom boste dosegli svoje sanje. Pred vami je nekaj pomembnih odločitev, bodite oprezni. Vaš srečen dan bo četrtek.

č ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Franjo B. Gregl,
Bizeljska c. 3 IH, 8250 Brežice
2.	nagrada - zgoščenka
Nina Pusovnik,
Velenjska 9, 3310 Žalec
3.	nagrada - kaseta Jože Jazbec,
Rozmanova 6, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
JONAS, ABANO, CANON, KRAN, BSA, SH, KOLO-NELO, EAK, IZPRIJENEC, KO, AKAD, RUŠA, IKEDA, INO, AM, REVA, ACETA-LI, IRA, INAČICA, KINS-KI, AKELA, ITILOS, KAVAL.
Geslo: NEMŠKA HIŠA
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 7.10.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 29.9., petek,
30.9.,	in sobota, 1.10., ob
18.30	Dežela živih mrtvecev, grozljivka, in ob 20.30 Fantom iz opere, mjuzikl; nedelja, 2.10., ob 18.30 Otok, akcijski film, in ob
20.30	Fantom iz opere; četrtek, 6.10., in petek,
7.10.,	ob 18.30 in 20.30 Gospod in gospa Smith, akcijska komedija; sobota, 8.10., in nedelja, 9.10., ob 18.30 Dežela živih mrtvecev in ob
20.30	Gospod in gospa Smith; četrtek, 13.10., ob
18.30	Čarli in tovarna čokolade, komedija, in ob
20.30	Krvava romanca, triler.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 29.9., ob 19. uri Gospodarji Dogtowna, akcijska drama; petek, 30.9., ob 18. uri Hitra zebra, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Dvojna ničla, akcijska komedija; sobota, 1.10., ob 18. uri Dvojna ničla in ob 20. uri Gospodarji Dogtow-na; nedelja, 2.10., ob 18. uri Hitra zebra.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 30.9., ob 17. uri Madagaskar, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Herbie: S polnim gasom, akcijska komedija; sobota,
1.10.,	ob 20. uri 9 orgazmov, glasbeno erotična drama.
RECEPT ZA VSAK DAN
Dunajski valovi
Sestavine:
Testo
-	3 jajca
-	15 žlic sladkorja
-	15 žlic olja
-	15 žlic mleka
-	15 žlic moke
-1 zavitek pecilnega praška -1 žlica kakava
-	1 višnjev kompot (650 g)
-	1-2 žlici ruma Krema
-	1 vanilin puding
-	2 žlici sladkorja v prahu
-	1 zavitek vanilin sladkorja
-	20 dag margarine
-	maraskino po okusu Preliv
-	10 dag čokolade
-	5 dag margarine
Postopek:
Testo
Jajca in sladkor penasto umešamo, dodamo olje in mleko ter počasi vmešamo moko, med katero smo presejali pecilni prašek. Polovico testa vlijemo v pomaščen in pomokan pekač in pečemo pri temperaturi 190° C 10 minut. V preostalo testo damo kakav in dobro premešamo. Višnje odcedimo, sok shranimo. Prvo polovico testa vzamemo iz pečice, po njem enakomerno razporedimo višnje in prelijemo z drugo polovico testa, nato pečemo še dobrih 20 minut. Biskvitno testo dobro ohladimo, lahko ga tudi prerežemo in navlažimo s sokom višnjevega kompota, ki smo mu dodali žlico ruma (družinski normativ), za odraslo družbo lahko tudi dve žlici.
Krema
Vanilijev puding skuhamo po navodilu z vrečke in ga ohladimo. Margarino, vanilin sladkor in mleti sladkor penasto umešamo, dodamo ohlajen puding in dobro premešamo, da dobimo penasto kremo. Namažemo jo po biskvitu. Če smo se
m -.	*
5 P
odločili, da biskvit prerežemo, ga namažemo tudi po sredini, sicer samo na vrhu. Prelijemo s čokoladno glazuro, pripravljeno iz 10 dag čokolade za kuhanje in 5 dajg margarine. Čokolado in margarino razpustimo v mikrovalovni pečici ali nad soparo. Preden z njo prelijemo ‘ dunajske valove, jo malo ohladimo.
Angleške jabolčne tortice
Sestavine:
-	1 zavitek zamrznjenega listnatega testa! (500 g)
-	5 jabolk
-	10 žlic marelične marmelade
-	2 žlici prepraženih rezin mandljev
Postopek:
Listnato testo pri sobni temperaturi odtajamo. Razvaljamo ga na pomokani deski ali mizi in iz njega izrežemo 10 kvadratkov, velikih 10 krat 10 cm. Jabolka olupimo, jih razpolovimo, izrežemo peščišča in polovice od muhe proti peclju večkrat globoko zarežemo, vendar ne prerežemo popolnoma. Marmelado segrejemo in prilijemo 2 žlici vode, da postane gosto tekoča. Polovice jabolk položimo vsako na svoj kvadrat, malo privihamo robove testa in zapognemo štrleče vogale. Testo namažemo s stepenim rumenjakom, jabolčne polovice pa z marmelado. Pekač navlažimo z vodo, nanj naložimo jabolčne tortice in 15 minut počakamo. Pečico segrejemo na 200° C in jabolčne tortice pečemo 20 do 30 minut. Ko so pečene, jih naložimo na mrežico, da se ohladijo, nato pa namažemo s preostalo marelično marmelado in posujemo z mandljevimi rezinami.
OBČINA BREŽICE
'V
UATUUŽA 2UUv
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 28. OKTOBRA, PRAZNIKA OBČINE BREŽICE
sobota, 1. oktober
•	24-URNI STRELSKI MARATON ZA GUINESOVO KNJIGO REKORDOV - dvorana Mladinskega centra Brežice ob 10. uri, organizator Strelski klub Brežice
•	12. LETNI KONCERT MePZ VIVA BREŽICE - Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 19.30, organizator KD MePZ Viva Brežice
četrtek, 6. oktober
•	4. OBMOČNA RAZSTAVA FOTOGRAFU - galerijski prostor avle Mladinskega centra Brežice ob 19. uri, organizator JSKD 01 Brežice
petek, 7. oktober
•	PRVI AMATERSKI TURNIR V BILJARDU - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice
sobota, 8. oktober
•	TEKMA EVROPSKEGA POKALA V JU-JIT5U IN 7. MEDNARODNI TURNIR SLOVENUA OPEN - POKAL BREŽIC - športna dvorana v Dobovi ob 9.45, organizator DBV KATANA Globoko
nedelja, 9. 10. 05
•	REVUA MLADINSKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Marijina cerkev Dobova ob 15. uri, organizator KD Zvezda Dobova
sreda, 12. oktober
•	ODPRTJE UKOVNE RAZSTAVE "CO - PROJEKT MONOKROMUA" - galerija Gimnazije Brežice ob 13. uri, organizator Gimnazija Brežice
petek, 14. oktober
•	40-LETNICA STRELSKEGA KLUBA BREŽICE - strelski turnir ob 14. uri, proslava ob 20. uri, Mladinski center Brežice, organizator Strelski klub Brežice
•	GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KOMEDUA "MOŽA JE ZATAJILA" - Klub Mladinskega centra Brežice ob 20. uri, organizator Mladinski center Brežice
sobota, 15. oktober
•	DRŽAVNA REVIJA OKTETOV - Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 19. uri, organizator JSKD Ol Brežice
•	KONCERT SKUPINE SUŠICA BAND - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21.30, organizator Mladinski center Brežice
nedelja, 16. oktober
•	TO. TEK PO VINSKI CESTI IN FINALE DOLENJSKEGA POKALA V TEKIH ZA POKAL DOLENJSKEGA USTA - Bušeča vas ob 13. uri, organizator ŠD Sušica Dol. Pirošica
ponedeljek, 17. oktober
•	ODKRITJE PRESTAVLJENE BATIČEVE SKULPTURE - pred Gimnazijo Brežice ob 13. uri, organizator Gimnazija Brežice
torek, 18. oktober
•	PREDSTAVITEV KNJIGE MATEJE HABINC "NE LE ROŽMARIN ZA SPOMIN" -
Knjižnica Brežice ob 19. uri, organizatorja Knjižnica Brežice in Društvo za oživitev mesta Brežice
petek, 21. oktober
•	VELIKI GALA KARATE SHOW OB 30-LETNICI KARATEJA V BREŽICAH -
dvorana Mladinskega centra Brežice ob 18. uri, organizator Karate klub Brežice in Mladinski center Brežice
•	PODELITEV ZOISOVIH ŠTIPENDU - Terme Čatež ob 19. uri, organizator Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, območna služba Sevnica
•	VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in srečanje mladih pri restavraciji Štefanič ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem občine Brežice
°d petka, 21. do nedelje, 23. oktobra
•	LIKOVNA KOLONIJA "MOSTEC 2005" - Stara gostilna Krulc, organizator Stara gostilna Krulc
sobota, 22. oktober
•	19. POHOD PO POTIH BREŽIŠKE ČETE - Sromlje ob 9. uri, organizator Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, občinsko organizacijo Zveze borcev, Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Sromlje
•	OSREDNJA PRIREDITEV V POČASTITEV 60-LETNiCE SLOVENSKE GIMNAZUE
V BREŽICAH - dvorana Kina Brežice ob 11. uri, organizator Gimnazija Brežice
•	ROKOMETNI TURNIR GENERACIJ - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 18. uri, organizator Rokometni klub Brežice
•	VESELIMO SE SKUPAJ - koncert in družabno srečanje občanov pri restavraciji Štefanič ob 20. uri, organizatorja Občina Brežice in Zavod za turizem občine Brežice
•	TURNIR V ROČNEM NOGOMETU - Klub Mladinskega centra Brežice ob 20. uri, organizator Mladinski center Brežice
nedelja, 23. oktober
•	ODPRTJE RAZSTAVE SLIK LIKOVNE KOLONUE "MOSTEC 2005" - stara gostilna Krulc ob 11. uri, organizatorja Stara gostilna Krulc in Mladinski center Brežice
•	MEDNARODNA POZIVNA DIRKA V MOTOKROSU V RAZREDIH 125 CCM IN "OPEN" - Prilipe, organizator AMD Brežice
od ponedeljek, 24. do četrtka, 27. oktobra
•	TEDEN ODPRTIH VRAT V NLB, POSLOVALNICI BREŽICE: predstavitev najcenejše in najhitrejše poti do banke, kam s prihranki in kako do njih, enostavnejše poslovanje upokojencev z banko - vsak dan v delovnem času banke, organizator NLB, poslovalnica Brežice
četrtek, 27. oktober
•	SREČANJE ŠPORTNIKOV BREŽIC IN SAMOBORA - športna dvorana pri OŠ Brežice ob 16. uri, organizator Športna zveza Brežice
•	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA - Viteška dvorana Posavskega muzeja ob 17. uri
petek, 28. oktober
•	ODPRTJE ZBIRNEGA CENTRA BORŠT - Boršt ob 14. uri, organizatorja Občina Brežice in KOP Brežice
od petka, 28. do nedelje, 30. oktobra
•	RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - šotor pri Restavraciji Štefanič od 8. do 18. ure, organizator Društvo rejcev malih živali Brežice
sobota, 29. oktober
•	MEDNARODNI ODPRTI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR - Restavracija Štefanič ob 9.30, organizator Šahovski klub Brežice
•	KLUBSKI MARATON RADIA ŠTUDENT - Klub Mladinskega centra Brežice ob 21. uri, organizator Mladinski center Brežice v sodelovanju z DZMP Krško
nedelja, 30. okotber
•	TRADICIONALNI POHOD PO SROMELJSKI PEŠPOTI - Sromlje, zbor ob 10. uri pred Okrepčevalnico Kranjčič, organizator Turistično društvo Sromlje
•	TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA POKAL OBČINE BREŽICE - na reki Krki ob 10. uri, organizator Ribiška družina Brežice
•	PROSLAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE "ZBORNIK SPOMINOV IZGNANCEV IN BEGUNCEV" OB 60-LETNICI VRNITVE IZGNANCEV - ob 14. uri maša za izgnance v dobovski cerkvi, ob 15. uri proslava v dvorani Kulturnega doma v Dobovi, organizator KO DIS Dobova
PRIREDITVE V OKTOBRU, ZA KATERE DATUM ŠE NI DOLOČEN PROMETU BOMO IZROČILI:
•	KROŽIŠČE V SP. POHANCI - organizatorja DARS in Občina Brežice
•	PRENOVLJENO CESTO SKOZI NASELJE SKOPICE - organizatorja DARS in Občina Brežic
•	MODERNIZIRANI CESTNI ODSEK LAZE - PONIKVE - organizatorja Občina Brežice in KS Velika Dolina
UDELEŽIU SE BOMO:
•	okrogle mize "GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENUE V LUČ ZNANOSTI IN RAZISKOVANJA" - organizator Združenje seniorjev Slovenije, območni odbor za Posavje
Občankam in občanom čestitamo ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice
OBČINA SEVNICA
Novice iz občine Sevnica
Na pobudo vseh treh posavskih poslancev, Staneta Pajka, Bojana Ruglja in Kristijana Janca, je bila v Sevnici seja parlamentarnega odbora za kmetijstvo. V tem mandatu se je odbor prvič sestal na lokaciji zunaj Ljubljane. Člani so se seznanili s posledicami letošnje pozebe in toče, naravnih nesreč, ki so v Posavju povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih in predvsem v sadjarstvu. Sadjarstvo je pomembna gospodarska panoga v našem prostoru. Z združevanjem sadjarjev, kakovostjo pridelka in enotnim nastopom je zagotovljen tudi
trg. Naravne nesreče v zadnjih letih močno vplivajo na količino in kakovost pridelka, zato bo v prihodnje potrebno izboljšati tehnologijo pridelave in zaščito pridelka. Za te namene bi želeli pridobiti tudi določeno pomoč države in lokalnih skupnosti, za kar bi bila potrebna sprememba Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Člani odbora so si po seznanitvi s stanjem ogledali še sadovnjake Sadjarstva Blanca.
V organizaciji Turističnega zveze občine Sevnica in časopisa Grajske novice je v Sevnici potekalo 9. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. V sevniški kulturni dvorani je preko sto zbranim v uvodu spregovoril predsednik Vlade RS Janez Janša.Tudi lokalni mediji lahko pomembno prispevajo k pluralizaciji medijskega prostora. Zbranim sta občino Sevnica predstavila predsednik Turistične zveze Zdravko Remar in župan Kristijan Janc. V strokovnem delu srečanja so se seznanili s principi urejanja in tehničnega opremljanja glasil ter z zakonskimi obveznostmi
v zvezi z lokalnimi mediji. Na okrogli mizi so svoje mnenje o predlogu novega zakona o medijih soočili minister za kulturo Vaško Simoniti, poslanci, novi-naiji in uredniki. V nadaljevanju so si udeleženci srečanja ogledali muzejsko lokomotivo na železniški postaji, sevniški grad in kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, kjer so jim predstavniki različnih društev predstavili svoje delovanje. Srečanje so zaključili z družabnim večerom v gostišču Ulčnik.
Župan Kristijan Janc se je sestal s predstavniki Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste. Skupaj so usklajevali terminski plan izvajanja del na državnih cestah v občini Sevnici in s tem povezan načrt razvojnih programov s potrebni sredstvi. Občina si že dalj časa prizadeva za posodobitve nekaterih odsekov državnih cest z izgradnjo krožnih križišč in končno so izpolnjeni pogoji, da se bodo nekatera dela kmalu začela. Projekti, o katerih je bilo že nekajkrat govora, so našli mesto v državnem proračunu za leti 2006 in 2007. Za
naslednje leto je vlada zagotovila dodatna sredstva za urejanje državnih cest, saj so potrebe povsod velike. Nekatere ureditve državnih cest v občini Sevnici bodo tudi predmet izvajanja državnega lokacijskega načrta za HE Boštanj in HE Blanca. V okviru izgradnje HE Blanca se bodo poskušala prioritetno izvajati tudi dela na vodotokih, ki jih je minulo ne-uije močno poškodovalo.
Župan se je o izvajanju terminskega plana o izgradnje HE Boštanj in HE Blanca pogovarjal z direktorjem projekta Bogdanom Barbičem, direktorico Javnega podjetja Infra Ano Gračner in predsednikom odbora za HE na spodnji Savi Nikom Galešo. Poleg del na energetskem objektu elektrarne in bazenu se bo pričelo tudi z urejanjem komunalne in cestne infrastrukture z nadvišanjem glavne ceste G1-5 in izgradnjo krožišča pri mostu čez Savo. Nadaljujejo se tudi dela pri prestavitvi regionalne ceste proti Orehovem, kjer bo potrebno zagotoviti nemoten dostop za vsa vozila za zaselek Legonje,
saj je potrebno v interesu vseh zagotoviti trajno rešitev prometnega režima na tem območju. Občina v nadaljevanju pričakuje ureditev cestne infrastrukture v skladu s predlaganim dogovorom in izdanimi soglasji in sklepi občinskega sveta. Tudi interes investitoija je, da gradnja poteka s čim manj zapleti. K temu lahko pripomore sprotno medsebojno informiranje, zagotavljanje pogojev in javna razmejitev medsebojnih obveznostih pri nadaljevanju projekta, ki bo pomembno zaznamoval prihodnje dejavnosti v mestu in občini Sevnica. Direktorica Javnega podjetja Infra je delovanje in načrte podjetja predstavila tudi posavskim poslancem in županom, ki soji obljubili pomoč pri izvajanju velikega in zahtevnega energetskega projekta.
Župani posavskih občin so se udeležili seje upravnega odbora Regionalne razvojne agencije Posavje, kjer so se pogo-vajjali o obliki organizacije in dela sveta regije Posavje za potrebe sprejemanja regionalnega razvojnega programa in
Kristijan Janc
regionalnih izvedbenih projektov skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Predstavljen je bil tudi osnutek strategije celovite promocije regije Posavje, ki mora dobiti skupno identiteto. V projektu je opravljena obširna analiza stanja z načini dosedanje promocije. Na osnovi tega so predlagani cilji za v naprej. Ti so usmeijeni v prepoznavnost regije in iskanje rešitev za ustvarjanje primernega podjetniškega okolja, turistične ponudbe in prednosti Posavja v primerjavi z drugimi okolji. Projekt so podprle vse tri posavske občine.
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sis.si
14. tabor SLS v Mozirju
Tabori so tradicionalno družabno, športno, kulturno in politično srečanje ljudi dobre volje. Po lanskem 13. taboru, ki seje zgodil v Sevnici, smo se v nedeljo, 11. septembra, v velikem številu udeležili 14. tabora, ki je bil organiziran v Mozirskem gaju. Prijetna nedelja z lepim vremenom je nudila lepe možnosti, da smo okolje Mozirskega gaja izkoristili v vsej svoji lepoti.
Športni duh udeležencev tabora je bil zelo močan in ekipe iz Sevnice so dosegle zelo lepe uvrstitve. Po najžlahtnejših pokalih so posegli Gamsi v vlečenju vrvi in nogometaši z Loga. Odlično pa so se uvrstili tudi košarkarji iz Tržišča in nogometaši iz Sentjanža.Tako taborsko druženje je nudilo vsem generacijam prijetno počutje v izredno lepem hortikulturno urejenem okolju Mozirskega gaja.
Osrednji dogodek tabora je bil nagovor predsednika SLS, ki je spregovoril o aktualno političnih dogodkih in o programskih usmeritvah SLS, ki je trdno zavezana delu v koaliciji, vendar ima tudi znotraj koalicije več vsebinskih nalog, v katere polaga več energije.
Druženje ljudi dobre volje v lepem okolju je za slovensko ljudsko stranko ravno tako pomembnno kot prijetno življenje v družinskem krogu. Prepričani smo, da taki dogodki dajejo veliko več energije krajem in ljudem kot gledanje televizije.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Je Sevnica pozabljena?
Ni še daleč nazaj, ko je na območju Sevnice divjalo neurje in povzročilo milijardne škode tako na infrastrukturnem področju kot na premičninah in nepremičninah posameznikov. Veliko posameznikov in še posebej gasilskih društev je prostovoljno sodelovalo pri odpravi posledic, veliko organizacij je prispevalo svoj denar. In kje smo danes? Kljub velikanski škodi, obljubam, država še ni nakazala nobenih sredstev, čeprav lahko škodo v nekaterih primerih primerjamo s potresom v Posočju. Zagotovo je prva pomoč najpomebnejša, zato da se prepreči nadaljnja škoda, kar je s hitro odzivnostjo preprečila organiziranost občinske uprave. V občini Sevnica se stranke v občinskem svetu tega dobro zavedamo, zato smo na predlog občinske uprave soglasno sprejeli predlog za premestitev določenih sredstev na posebno postavko za odpravo posledic tega neurja. Prepričani smo, da ob teh posledicah ne smemo obstati, zato moramo zahtevati od države, da nameni sredstva tudi za naše področje in sodeluje pri odpravi posledic.
Na sevniškem gradu je prišlo do pomembnega podpisa o pričetku izgradnje Športnega doma Sevnica (prej TVD Partizan), za katerega izgradnjo se je še posebej zavzemala stranka LDS s svojim predsednikom in članom občinskega sveta. Dom naj bi bil zgrajen in predan
uporabi do junija 2006. S tem bo končno dobilo svoj prostor veliko število vadečih v različnih športnih klubih, ponovno bo na razpolago prostor za rekreacijo, končno bo lahko zaživela gimnastika, ki je zagotovo temelj za športni razvoj na različnih področjih.
Prihaja jesenski čas, ko se približujemo občinskemu prazniku in pripravi novega proračuna. Seveda dovolj dela za razprave, prepričevanja, dokazovanja in še bi lahko naštevali. Žagotovo nam ni vseeno, kako bo sestavljen proračun za naslednje leto, zato se bomo v stranki LDS aktivno vključili v pripravo proračuna. V ta namen pozivamo vse občanke in občane, da nam s svojimi sugestijami in predlogi omogočijo večji pregled potreb in s tem še bolj transparentno sodelovanje pri pripravi proračuna.
OO LDS Sevnica
SDS
Podpora sevniškim in posavskim kmetom
Na pobudo in povabilo sevniškega poslanca gospoda Bojana Ruglja in krškega poslanca gospoda Staneta Pajka, ki sta tudi člana Obora DZ za kmetijstvo, je minuli četrtek v Sevnici imel svojo sejo odbor za kmetijstvo pri DŽ Republike Slovenije. Gostitelj odbora je bil tudi sevniški župan in poslanec gospod Kristijan Janc. Odbor je poleg obravnave pomembnih vprašanj s področja sloven-
skega kmetijstva bil obširno seznanjen s stanjem kmetijstva v Sevnici in Posavju ter perspektivami in možnostmi razvoja v prihodnje. Največ pozornosti in govora pa je bilo namenjeno odpravi oziroma ukrepom za odpravo in omilitev posledic ogromne škode v posavskem kmetijstvu, ki jo jev letošnjem letu povzročilo vreme z večkratnimi hudimi neurji in točo. Verjamemo, da bodo predstavniki države in oblasti, ki so se neposredno na terenu seznanili s težavami posavskega kmetijstva, v okviru svojih pristojnosti še bolj zavzeto in z večjim razumevanjem pomagali.
Naša politična stranka SDS si tako na državni ravni kot v Sevnici in Posavju z velikim interesom in razumevanjem prizadeva, da Slovenija ohrani kmetijsko proizvodnjo, ki bo temeljila na ekološko sprejemljivih in sodobnih tehnologijah, kar bo prispevalo k zdravi pridelavi hrane, ki bo cenjena doma in na tujih trgih. Prav na podlagi te usmeritve in skrbi za našega kmeta in ohranitve podeželja je naša SDS v vladi RS s prevzemom kmetijskega ministrstva prevzela veliko odgovornost. S pomočjo naših kmetov in organizacij, ki so v tej dejavnosti, bomo s strpnim in trdim delom zagotovo uresničili zastavljene cilje.
SLS (Slovenska ljudska stranka), ki se je v novi vladi odrekla kmetijskemu ministrstvu in s tem tudi slovenskemu kmetu, pa naj vplivnim članom svoje stranke, ki so še vedno na pomembnih položajih in funkcijah, svetuje, da se namesto prerekanja in medsebojnih spopadov za oblast in prestiž, raje usmerijo k ciljem, ki bodo v korist kmeta in v korist naše lepe slovenske domovine.
Branko Kelemina, član IO SDS in občinski svetnik
Ko opazujemo obnašanje politikov, marsikdaj ne vemo, ali naj se smejemo ali zjokamo, ko odločajo o usodi nas davkoplačevalcev. V SD smo veseli, da naših kolegic in kolegov ni med njimi. Večina je čvrstih, trdnih, pa vendar so se pripravljeni dogovarjati. Zakone bi radi sprejemali z dovolj široko javno razpravo, s konsenzom, po rednem postopku. Toda vladna koalicija ni hotela prisluhniti. O, kje je zdaj “stari” Janša, ki je poudarjal, daje LDS aroganten, ignoranten... Ali ne vodi sedaj tudi sam take politike? Spomnimo se našega predsednika Boruta Pahorja, kako je vodil državni parlament. Vedno je vodil državni zbor tako, da je zastopal dobro vseh Slovenk in Slovencev. Z vsem srcem se je trudil, da bi preprečil kakšen nepotreben referendum, ki so se vrstiti kot po tekočem traku. Vedno je videl, kako bi lahko s konsenzom rešili marsikateri “problem”, če bi res imeti voljo. V politiki bi morati šteti argumenti, ne pa da se igra za javnomnenjske učinke. Nastopi naših politikov so premalo umirjeni, lahko rečemo, da so marsikdaj napadalni. Je to naša prihodnost?
Ko pripravljam ta sestavek, še ne vemo, kdo bo koga nadziral - politiki novinarje ati novinaiji politike. Novinar-
ji bi morati ostati kritično oko, ki bi bdelo nad delovanjem oblasti.
Berta Logar, podpredsednica OO SD Sevnica
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Tretji tabor Nove Slovenije v Zbiljah je navkljub slabemu vremenu odlično uspel. Tabor se je začel s forumi o različnih aktualnih političnih temah, ki zadevajo slovensko družbo. Nato je sledil kratek kulturni program, kot osrednji govornik pa je nastopil predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Na avtobusu, ki smo ga zapolniti do zadnjega kotička, in na sami prireditvi, smo se imeli res lepo-Vzdušje je bilo “ta pravo”.
Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven
posavska unija
oV. ‘%r/
š	.«*•	% 1
OJ		
e*	J&g	c
	TOM pri ZPM5	
BREZPLAČEN KUC ■ VSAK DAN OD \¥ Oj?2£l		
mnenja, odgovori, popravki
X
mali oglasi
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Hana me je naučila
Čudovitjesenski dan, tisti pravi za izlete v gore ali pa še zadnje sončenje na morski obali.
Sedim za pisalno mizo in zopet načrtujem za novo šolsko leto. Vse to sem že slišala. Kaj novega mi sploh še lahko povedo ? Vem, da je v vsakem od nas več potenciala, kot pa smo si ga sposobni predstavljati.
Nekateri ste v življenju dosegli zavidljive uspehe, spet drugi imate občutek, kot da se vlečete skozi megleno jutro. Kot človeškim bitjem nam je bolj pri srcu udobje že znanega, sprememba je vedno boleča in se ji upiramo. Tudi meni se je tako dogajalo. V začetku lanskega šolskega leta sem se spraševala, ali bom sploh preživela. Počutila sem se kot učiteljica, ki je spodbujala Kelly. Saj poznate Kurjo juh ico Za učiteljevo dušo (Jack Canfield in Mark Viktor Hansen). Poučevala bom spoznavanje narave v 5. razredu. V
oddelku bo tudi Hana, deklica s posebnimi potrebami. Je gibalno ovirana, zato bo pri pouku tudi spremljevalka za otroke s posebnimi potrebami. Bom zmogla? Kako se bova ujeli z deklico? Se bodo učenci dobro počutili v tem oddelku? Takšna vprašanja so burila moje misli ob začetku lanskega šolskega leta.
V meni se je nenadoma prelomilo. Odločila sem se, da ne bom zapravljala časa s premišljevanjem o teh vprašanjih. V delo bom vložila svoje sposobnosti, tudi delček sebe, da bom lahko pomagala tej deklici. In kot velikokrat doslej sem ugotovila, da se je bilo vredno potruditi. Za delo v tem oddelku sem se posebej pripravljala. Želela sem, da bi bila Hana del celote, da bi se počutila enaka sošolcem in da tudi ostali otroci ne bi bili prikrajšani pri svojem napredovanju. Za vsako učno uro sem izdelovala učne liste v dvojniku, na prosojnici za celoten oddelek in na listu za Hano. Ta pripo-
močekje bil narejen po delih, tako da ga je deklica s spremljevalkino pomočjo lahko razrezala in prilepila v zvezek, ko je opravila določeno nalogo. S tem je pridobila več prostora za reševanje, saj ima težave tudi s pisanjem. Da bi ji olajšala delo, sem veliko nalog oblikovala v tabele, v katere je vnesla le posamezne povzetke vaj, skupinskega dela ali ključne pojme iz učbenika in literature.
Prav vsako učno uro sem ji dala možnost, da je pripovedovala, poročala, prebrala... vsaj del naloge. Njeno mizico, ki je bila zanjo posebej prilagojena, sem postavila na sredino razreda. Tako sva bili vedno v stiku z očmi, pa tudi približevala sem se lahko z vseh strani.
Pri delu sem vztrajala, da je naloge, vaje in povzetke opravila sama. Kolegica, ki jo je spremljala, je poskrbela le za tehnično izvedbo, namestitev učbenikov in druge literature, prevoz od skupine do skupine, pomoč pri mikroskopiranju...
Tudi preverjanje in ocenjevanje znanja je naša Hana opravila tako kot drugi učenci. Pisne naloge so bile povečane na listA3 in nato razrezane na posamezne naloge. Še posebej uspešna je bila pri posterski predstavitvi. Vem, da so ji pomagali tudi starši pri nabiranju naravnega materiala, s katerim je popestrila prikaz. Kako čudovito, da lahko pritegneš k sodelovanju tudi starše! Prijetno je biloopa-zovati njene starše, ko sojo pripeljali v šolo. Mamica živi za njen napredek
Mislim, da je s čudovitim pristopom in vso pozitivno energijo vse leto vlivala pogum deklici pa tudi nam učiteljem v šoli.
Hanin zvezek za spoznavanje narave pa je bil nekajposebnega. Poln, vsaka stran polepljena z deli učnih listov, na njih pa so bile rešitve, do katerih se je dokopala santa. No, in tam v sredini še učni list z mojim pripisom: “Draga Hana, pogrešam tvoj nasmeh in dobro voljo. Upam, da se kmalu vrneš med nas, tvoja učiteljica Marija. ” Poslala sem ji ga po pošti, ko je bila bolna. Si predstavljate veselje, ki ga lahko doživi otrok ko prejme pismo, ki je naslovljeno nanj.
Da, veliko sem se naučila v tem šolskem letu. Uspelo mi je to, kar sem načrtovala. Čutila sem neizmerno zadovoljstvo, da sem naredila za nekoga nekaj dobrega. Vsak dan znova sem se veselila Haninega napredka. Hana me je čustveno obogatila. Mislim, da sem z njeno pomočjo presegla sebe.
Kadar koli imam v šoli slab dan ali se mi zdi, da je življenje neobvladljivo, takrat se spomnim Hane, njenega nasmeha, sijočih oči, čudovitih las in vsega veselja, ki ga je izžarevala ob svojem napredku.
Hana me je prepričala, da nobena ovira v življenju ni tako velika, da je ne bi mogli premagati. Treba je le nadaljevati - korak za korakom.
Marija Bavdež, predmetna učiteljica biologije in kemije, OŠ Brežice
Prodam hidravlične škarje, tip Fasti, dolžine 2 m, debeline 10 mm, škaije so videti kot nove. Pokličite 041-615-674.
Prodam traktor Ursos 35 konjskih moči, samonakladalko 16 m3, prikolico, silokombanj Po-tinger, frezo Muta, predsetve-nik z ježki, 35-kg plinske jeklenke in krožne brane. Pokličite 041-565-705.
Prodam bukova drva, razsekana in razžagana. Cena po dogovoru.
Pokličite 031-803-238.
Prodam mešano rdeče in belo grozdje ter vino.
Pokličite 49-51-577.
Prodam kakovostno belo in rdeče vino ter dobro ohranjen 500-litrski hrastov sod. Pokličite 49-76-204.
Prodam 1500 kg grozdja za cviček iz zasavskega okoliša. Pokličite 041-981-220.
V okolici Brežic kupim zazidljivo parcelo v izmeri do 15 arov. Ponudniki naj pokličijo na številko 041-690-324.
Prodam grozdje - žametno črnino, na rasti.
Pokličite 49-78-086.
Prodam koruzo v zrnju ter mešano belo in rdeče grozdje na rasti.
Pokličite 041-538-237.
Prodam motor Tomos Colibri, letnik 1999, registriran, odlično ohranjen, z vso opremo. Pokličite 07/49-62-382.
Prodam belo in rdeče grozdje za cviček. Vinograd je na Cir-niku. Pokličite 041-543-759 ali 031-665-807.
Prodam 7 metrov akacijevih drv. Pokličite 031-300-468.
Prodam belo in rdeče grozdje ali ga zamenjam za odojke, koruzo ali ječmen.
Pokličite 041-869-575 ali 031-591-181.
Prodam osebni avtomobil VW Pasat 1.6 TD, letnik 1990. Cena po dogovoru.
Pokličite 031-363-156 ali 07/45-21-106.
V okolici Brežic oddam v najem neopremljen prostor za gostinski lokal ali kakšno drugo dejavnost.
Pokličite 041-745-966.
Podarim rabljen pralni stroj Gorenje.
Pokličite 041-222-201(Sevnica)
ZAHVALA
Ob boleči, nepričakovani in prerani smrti naše drage, nepozabljene žene, mame, tašče, babice, prababice, hčerke, sestre, svakinje, tete in dobre sosede
ZLATE GLOGUŠEK
iz Mihalovca
se ob tem težkem trenutku zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami, nam pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in vence ter se v tako velikem številu poslovili od naše drage Zlate. Se posebej bi se radi zahvalili vsem dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in prijateljem, govorniku g. Mihaelu Boraniču, dobovske-mu župniku g. Damjanu, cerkvenim pevcem za petje v cerkvi, godbenikom iz Loč za zaigrane žalostinke, pogrebni službi Žičkar in gostilni Humek iz Dobove. Hvala kolektivu Vrtnarije Čatež za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala je namenjena tudi vsem tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste za nas in za našo Zlato v teh težkih dneh in urah storili veliko. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, bratranca in botra
ANDREJA CETINA
iz Mihalovca 63
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za denarno pomoč in svete maše. Zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Mihalovec za organizacijo pogreba, nosilcem križev, zastave in praporščakom. Najlepša hvala g. Mihi Boraniču za ganljive besede ob odprtem grobu, Društvu izgnancev Dobova, pevcem PZ Franca Bogoviča iz Loč, kvartetu pozavn Pihalnega orkestra Videm Krško, g. župniku za opravljen obred in g. Žičkarju za pogrebne storitve ter gostilni Humek za pogostitev. Hvala dr. Branku Robiču in sestri Cerneličevi ter zdravnikom in ostalemu osebju Bolnišnice Brežice, ki so pokojniku pomagali v dolgotrajni bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste v tako velikem številu našega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem za vse še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca
ANTONA UREKA
iz Stare vasi na Bizeljskem
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, podarjene sveče, za svete maše in prelepo cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in vsem, ki ste našega ata spoštovali in imeli radi, ter s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ne boste nikoli pozabili.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
19. septembra je minilo eno leto, odkar je mirno odšla od nas draga teta
MARIJA FILIPČIČ
iz Brežic
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižgete večno luč ob njenem grobu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Sedaj, ko naša dobra mama v grobu spi, ji večna lučka gori, pride črni oblaček, ji grob porosi, ko pa sonček posije, ji rožica razcveti.
Solza padla je iz našega očesa nate, mama, da bi te obudila, a smrt močnejša je kosila naokrog in iztrgala te iz naših rok.
17. septembra je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami drage mame
PAVLE MEŽIČ
iz Malega Podloga
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečo.
Vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
"N
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.

J
Šestnajsta
ujeli smo ...
\va2:w
RfBl
M.< .- JLg’ ^
VREPIE
NAPOVED ZA SLOVENIJO
29. september 2005
Danes bo pretežno oblačno, padavine bodo čez dan od zahoda zajele vso Slovenijo. Proti večeru se bodo še okrepile. Čez dan bo pihal jugozahodni veter, zvečer bo začel pihati severni veter, na Primorskem pa bo ponoči začela pihati zmerna buija.
Petek
8/16 °C
Sobota
6/16 °C
Nedelja
6/18 °C
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaClas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev IZ 8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali v SavaClasu, vsak glasovalec-glasovaika
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili5
praktično nagrado.
GLASOVNICA
Naj-Posavka/naj-Posavec je
Ime, priimek in naslov pošiljatelja
Na sprejemu veleposlanikov v Sevnici seje sevniški župan Kristijan Janc poljskemu veleposlaniku pohvalil, daje bil pred časom s sevniško godbo na Poljskem in da je tam zbrane nagovoril v poljskem jeziku. Veleposlanik je bil navdušen nad Jančevo pozornostjo in je rekel: “Could you repeat ?” (Ali lahko ponovite?)
Ljudske pevke iz Žužemberka so se še posebej trudile pri pripravi golaža, razpihovale so ogenj in bile v svojih nošah zelo mične. Najbrž pa so prav kmalu spoznale nepraktičnost oblačil pod žgočim sobotnim soncem, posebej ob brodenju s kuhalnico nad polnim ognjem, ki je spominjal na nekdanja kuhinjska ognjišča. Kljub trudu njihov golaž ni prišel med prve tri, kjer so kraljevali moški, so pa zato s svojim petjem požele prav tako velik aplavz.
Brežiški gostinec Stane Štefanič, njegov moščanski kolega Janko Krulc in dobovski mesar Boris Cvetkovič so strokovno ocenjevali videz golaža. In da trije - Štefanič sicer ni sodil v dobov-sko ekipo župana Molana - ne bi ugotovili pravega recepta? Organizator Darko Peteline je za vseh devet ekip (lani jih je bilo osem) pripravil po 3 kg mesa, prav toliko čebule, pol kg svinjske masti, buteljko modre frankinje, izbiro začimb pa je prepustil ekipam.
Kapelske mladce so mame in dekleta očitno dovolj poučile o pomenu obvladanja kuharskih veščin. Tako so rezljali čebulo, da se je prisotnim kar smejalo. Ni kaj, Kapelci so zares “fejst dedci”, pa še lepo znajo peti in igrati.
Učiteljica glasbe sprašuje prvošolčke: “Janezek, kaj je tvoj očka po poklicu?” “Skladatelj!”
Učiteljica se veselo nasmehne: “Res? To pa je lepo.” Janezek: “Ja, ja! Drva sklada!”
Profesor matematike prinese nazaj popravljene šolske naloge. Zmajuje z glavo nad poraznim rezultatom in reče učencem: “Ker ste se tako malo učili za zadnjo šolsko nalogo, vas bo 75 odstotkov imelo popravni izpit!”
Pa se oglasi Janezek: “Ne bo držalo, toliko nas sploh ni v razredu!”
Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail:
rcbrezice@siol.net
Sound Factory Team iz Brežic je pred brežiškim nakupovalnim centrom pripravil zaključek državnega prvenstva v avtoakusti-ki in avto stylingu. Nabijanje zvočnikov je privabilo kar nekaj radovednežev, predvsem moškega spola, posebej med zažiganjem gum in umivanjem avtomobilov. Med pločevinastimi lepotci, ki so vsi “zglancani” tekmovali tudi v lepoti, je največ pozornosti vzbudil preurejen peugeot 206. Sicer pa smo med parkiranimi štirikolesniki opazili tudi nekaj takih s posavskimi tablicami.
Na sobotni golažijadi smo med kuharji opazili tudi brežiškega župana Ivana Molana, katerega ekipa je zasedla druga mesto, ter njegovega škocjanskega kolega Antona Zupeta, sicer člana SLS. Zmagali so Vizjakovi kuharji na čelu s Kinčičem, njegova žena Meta Grahek pa je bila spet aktivna pri kulturnem delu golažiade. Brežiški in škocjanski občini se sodeč po napisih na predpasnikih njunih prvih mož torej ni treba bati za jedačo in pijačo. Brežiška golažiada je vsako leto boljša in o upravičenosti njenega slovesa se je hotel prepričati tudi ne-posavski župan. Drugih dveh posavskih ni bilo.
Zadnji teden v septembru je bil posvečen ekološkim kmetijam, ki si gotovo želijo promocije. Ko smo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Novem mestu želeli izvedeti, katere posavske kmetije so vključene v Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, nam je svetovalka odgovorila, da so ti podatki tajni. Kmetje se bodo gotovo prijeli za glavo; kako pa naj jih mediji potem promoviramo?
/ Nimam pojma, zase ^Ive/n, da bom direktor Ker sem privat, ne N. še naprej! smem biti več direktor,	—-—"7/
kak je zaj to?
Dosedanji direktor sevniškega zdravstvenega doma Željko Halapija in direktor podjetja Lekos Franci Sotošek (član kluba ljubiteljev primorskih vin) ob kozarčku cvička
Kdor se z vinom opije, se strezni, kdor se s kruhom, težko.
o>
Peti in piti si je v rodu!
Vsak od nas vidi v vinu nekaj svojega!
Z vinom tudi posli bolje tečejo!
Pij vino, a glej da ono ne popije tebe!
Brez kruha in vina se ohladi tudi poželenje.
<=>
Med umetnostjo in vinom je veliko skupnega.
Kadar vino govori, takrat skrivnosti ni.