Političen list za slovenski narod.
Po po§tl prejeman Tcljil: Za colo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., zaSetrtleta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Teljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. veu na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Seraeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. or.
v Ljubljani, v petek 21. marca 1884.
Letiiils: XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 20. marca.
Budgetna obravnava.
(Enajsti dan.)
Okoli treh popoludne bil je včeraj za Tilšerje-vim govorom sprejet sklep obravnave o vseučiliščih, in sta bila za glavna govornika izbrana na levici Edvard Suess, na desnici pa Greuter. Eaič toraj pri tej priliki ni prišel k besedi in je le pismeno izročil resolucijo, ki jo je hotel nasvetovati glede slovenskih stolic na graškem vseučilišči. Ee-solucija se je izročila budgetnemu odseku, ki jo bode pretresal in na koncu budgetne obravnave spravil v razgovor. G. Eaič bode tedaj imel priliko, obširneje o njej govoriti. Tudi Oerkavski bi bil rad govoril, vendar pa je bil izbran Greuter, ker so skoraj vsi govorniki na levi strani njega napadali, in se mu je hotela dati prilika, odgovarjati na raznotere napade.
Gosp. predsednik bi bil kaj rad že včeraj končal obravnavo o vseučiliščih in je želel, da bi bila Suess in Greuter govorila že včeraj, pa Eučka je stavil predlog, da naj se seja sklene, ker je Suess to želel, da bi se mogel čez noč bolje pripraviti na govor, in ta predlog je obveljal. Prof. Lustkandl, eden najbolj dolgočasnih govornikov v zbornici, je bil silno žalosten, da ni mogel govoriti, ampak je bila obravnava sklenjena njemu ravno pred nosom. Ko je pa čul, da glavna govornika včeraj ne bosta več govorila, začel je prositi, naj zbornica blagovoli poslušati še dva govornika. Ta prošnja je na obeh straneh zbudila strašanski krohot, in čule so se opazke: Da si je post, take pokore vendar ne zaslužimo, da bi morali še Lustkandlna poslušati. Prošnja njegova bila je toraj odbita in seja sklenjena.
Danes je prvi govoril Suess, pa ne s takim vspehom, kakor so tovariši njegovi pričakovali. Slabe reči tudi najboljši govornik ne more dobro zagovarjati. Govoril jo zlasti, da bi opral Dunajsko vse-čilišče, čegar marog je Greuter v svojem zadnjem
govoru omenjal. Pa vse, kar je mogel v tem oziru storiti, bilo je neko pismeno oporekanje štirih vse-učiliščnih profesorjev, ki v njem pravijo, da so Greuterjeve razprave predrzno-lahkomišljen (frivolen) napad na njih službeno čast.
Pa Greuter mu ni odgovora dolžan ostal. Zavračal je najprej prejšnje govornike, Heilsberga, Wurmbranda, zlasti pa tirolskega liberalnega poslanca in vseučiliščnega profesorja Wildauerja. Potem pa se je obrnil k Suessu. Ko bi bil boječ, rekel je Greuter, bi bil s trepetom pričakoval današnjega dne. Zakaj vsi govorniki so ga prijemali, včeraj pa sta mu Wildauer in neki drugi govornik grozila: Za nama pride še en močnejši (namreč Suess), ta ti bo dal! Pa on ni ravno bojazljiv, zato hoče kot nekdanji pastirček tirolskih planin pričeti boj z velikanom Golijatom. Ker je pa boj na vsak način nevaren, zato zakliče: Z Bogom tovariši in prijatelji! Te besede zbudile so velikansk smeh v zbornici, in vsakdo je ošabnemu Suessu privoščil, da ga je Greuter na tako smešen način zavračal. Tudi je dokazoval, da morajo biti razmere na Dunajskem vseučilišči zares nekako napačne, ker neki profesor v Dunajskem liberalnem listu („Wiener allg. Ztg.") v nekem članku 7. decembra 1883 pripoveduje jako čudne reči. Pa on s svojimi opazkami ni hotel prijemati vročeglavne mladine, ampak brezglavne starce, ki so vzrok teh čudnih razmer. Vspeh Greuterje-vega govora bil je tudi danes jako velik, zlasti je njegove trditve prav krepko podpiral tudi poročevalec Jireček, ki je za Greuterjem govoril.
Lubtkandl, ki včeraj ni prišel k besedi, hotel je na vsak način vendar-le govoriti; in kdor ni zabit, kmalo najde izgovor ali priliko za to. Lustkandlnu se pa ne more očitati, da ne bi imel bistre glave, sicer ne bi bil profesor na visokih šolah; oglasi se toraj k dejanskemu popravku. Toda g. predsednik je brž sprevidel, da se hoče Lustkandl le svojega osnovanega govora znebiti, zato ga je zavrnil, da to presega meje dejanskega popravka in da mu kaj tacega ne more dopuščati. Lustkandl je sicer v enomer ponavljal: ich constatire thatsiich-lich — dejansko popravljam itd., pa tudi ta zvijača mu ni pomagala, g. predsednik mu je prepovedal
nadalje govoriti. S temnim obrazom in plamtečimi očmi stal je Lustkandl še zmirom, ko sta Sax in Sturm tudi z dejanskimi popravki zavračala poročevalca, ter se ni mogel zdržati, da ne bi bil s prav srditim glasom spregovoril še nekterih besed, dasi-ravno mu predsednik ni bil dovolil govoriti. Potrebščina za višje šole v znesku 4,529.520 gld. bila jo potem sprejeta, in pričela se je obravnava o srednjih šolah.
Zoper to točko oglasili so se k besedi Foregger, Heilsberg, Weber Franc in Bertolini, za njo pa Kohanovski, Ozarkievič, Terlago, Vošnjak, Tonkli in Vitezič. Ob enem z njo se bode obravnavala resolucija glede slovenskega, hrvatskega in italijanskega učnega jezika na gimnazijah v Mariboru, Celji, Gorici in Pazinu.
Prvi je govoril Foregger in prebavljal staro trditev, da je utrakvištični poduk škodljiv, da Slovenci nimajo književnega jezika, in da se morajo otroci v šoli učiti čisto novega jezika. Poslušalcev imel je jako malo, večidel samo nje, kterih namen je zavračati njegove čenče. Le škoda, da bo za Kohanovskim obravnava sklenjena, vendar pa bo najbrže eden slovenskih poslancev izvoljen za generalnega govornika, da bo Foreggerju posvetil, kakor zasluži.
Govor poslanca dr. Viteziča
v državnem zboru 14. marca o žalostnem položaji isterskem.
(Dalje.)
Vsled svojega stališča moral bi se po najprvot-nejih vstavnih načelih zdržati takošnega strankarskega postopanja. S kakošnim taktom pa je sosednji deželni glavar Goriški in Gradiščanski nastopil, kjer so glede narodne borbe ravno tiste razmere, kakor pri nas! Ozirajoč se na take odnošaje, se on ni ne tej ne onej stranki približal, temveč je še celo svoj otvorilni govor v obeh jezicih napravil, v slovenščini in laščini. Tako, gospoda moja zahteva previdnost, tako pravičnost in vstava. Z zavijačo in umetnostjo,
LISTEK.
Iz rbiulDi prijatelj prijatelju v Ubiibi.
Ljubi prijatelj!
Citajočemu Tvoj odgovor vzbudili so se mi v spominu vsi najini prijateljski pogovori v nekdanjih časih. Sprevidel sera primerjajoč preteklost in sedanjost, da sem stal poprej res premalo na trdnih tleh. Zibal sem so v svojem mišljenji nekako preveč v zraku in navadno sem o pojavih našega političnega in liberalnega delovanja sodil optimistično. Življenje me je prenaredilo, a v tej spremembi vendar nisem od pesimizma postal tako zavisen, kakor sodiš Ti v svojem pismu o meni.
čudnega bi pri sedanjih razmerah sicer nič ne bilo, ko bi človek izgubivši vero v pravično slovensko stvar in vsega naveličan, sedel za zapeček po-milovaje druge svoje rojake, da so daj6 tako voditi, in so poganjajo za nekaj, kar sicer ni strah — tako bi si mislil, — čo tudi ima ravno tisto lastnosti
kakor ta. Mislil bi si namreč — in vem, da je na kupe tacih slovenskih „borite]jev" iz preteklega, polupreteklega in sedanjega časa, — da so vsa prizadevanja in vsi naši vspehi taki, da so znotraj votli, okoli kraja jih pa nič ni. Ne bilo bi to čudno pravim, ko vidi človek, da se slovenski jezik na vi.šjih mestih tako prezira, v družbi pa tolikokrat zaničuje. Po drugi strani se pa spet ne more tajiti, da bi ne bili Slovenci deloma tudi sami krivi, da še nismo pridobili vsega, kar nam gre po božjih in človeških zakonih.
Neki pesimist mi je zadnjič rekel, da se Kranjcem, oziroma njihovim voditeljem, prav godi, da imajo sedaj križe in težave se svojim izvoljencem, zakaj pa niso nekemu prav visocemu gospodu na Dunaji hoteli verjeti ko jih je svaril, rekoč: Te vrste ljudi nikar! Ta pesimist je pristavil, da je on že v tistih dneh dejal nekterim volilcem: Pazite, da se prej ali slej ne opečete!
A kam sem zašel? Ta politika je že previsoka in jako kočljiva; kajti tu se gre spet za nezavisnost, ali prav za prav za zavisnost od zgoraj!
Ker govoriš v svojem listu do mene mnogo o
vzorih, naj se pomudim s Tvojim dovoljenjem še jaz nekoliko pri tej točki.
Večkrat se toži po časopisih, da mladina izgublja vzore. Jaz bi jih le rad vprašal: Ali je mogoče drugače biti? Saj dosti faktorjev na to deluje. Oni lastni sinovi matere Slovenije, ki hočejo po eni strani navduševati za vzore, podirajo po drugi strani vse to, kar so prej sozida,li se svojim delovanjem, le spoznati se ga mora popolnoma.
Tu je posebno ena točka, ki mora vsacega količkaj mislečega človeka jako „neprijetno dirniti", in ta vpliva na mladino veliko bolj, kakor se morda komu zdi. Vem, da si že uganil, da mislim ono slabo, Slovanom prirojena lastnost — neslogo, ktera se pri nas Slovencih ne kaže v najmanjši meri. Nekterekrati nastopi bolj očividno, kot druge krati. Pred desetimi leti je bila pri nas zelo v cvetji in njeni pojavi v zadnjem času še niso pozabljeni. Zgodi se pri tacih prilikah večkrat, da se naši gospodje prepirajo za manj važne reči, večje pa prezirajo, ker bi stalo preveč truda ali požrtovalnosti in bi se celo morebiti na čelu kake višje osebo utegnila kaka guba prikazati. Med tem se pa nasprotnik tej svojeglavnostl
in naj bo še tako dobro premišljena, se načelna vprašanja 19. stoletja ne dajo rešiti, najmanj pa že narodnostno vprašanje, ktero je vladar današnjega stoletja. Kaj naj pa o večini poreškoga zbora rečem, ktera se je lanskega 21. avgusta s podpredsednikom na čelu (čujte na desni) ostentativno iz deželnega zbora podala, ko je nek hrvaški poslanec začel v svoji materinščini, namreč v hrvaškem jeziku govoriti, v tistem hrvaškem jeziku, kterega govori večina Istrijanov, in se ni hotela poprej vrniti, dokler se ji ni zagotovilo, da je hrvaški poslanec opustil misel, hrvaški svoj govor nadaljevati! Ali se ni večina tukaj ravno v tem pregrešila, kar Bonghi sramotno in smešno imenuje? Povračam se k zanimivemu pismu Bonghijevemu.
Če tudi so mu Slovani gled^ priklopa Primorja k Laški, kakor pravi, velika zapreka, vendar z veseljem priznava, da laški jezik ne le v Primorji, temveč tudi na Tirolih zdatno prodira. Na strani XV. do XXV. to dokazuje z izreki iz Schollerja, Czorniga in Combija, ter ob enem statičnih podatkov navaja in to za vsako deželo posebej. Tudi o vzrokih te prikazni govori. Žalibog, da se ne dii tajiti, da se Primorje od dne do dne bolj polahuje, posebno pa po Lstri neznansko napreduje polahovanje.
Kar se tiče Istre, sem jaz sam v seji na 9. marca lanskega leta razkladal, da so se v 11. perijodi od leta 1869 do leta 1880 Hrvatje po Istriji za 13 odstotkov pomanjšali, toraj vsako leto več, ko en odstotek, Lahi pa da so v ravno tisti dobi za 8-46 odstotkov pridobili.
Kar se vzroka te prikazni tiče, menim, da ne tiči samo, kakor Bonghi pravi, v razprostranosti na-predovalne laške kulture, temveč iskati ga je posebno v politiki, ktere se vlada v tej deželi že več let poslužuje.
Predno pričnem dokaz te moje trditve, usojam si še pokazati Vam zrno laške politike, kakoršno nasvetujejo konservativni državljani, kakor postavim Bonghi: „Laška si mora želeti močne in prijateljske Avstrije, tako pravijo ti možje, da ne bo svoje dni Nemca ali Eusa za soseda dobila, ona mora Avstrijo posebno na Balkanu podpirati, da se ji bo mogoče do Soluna razprostreti. Kedar bo Avstrija svoje pokrajine do egejskega morja stegnila, tedaj bo prostovoljno odstopila Italiji svoje Primorje in južne Tirole". Na XXXnL strani ta državnik piše (bere): „Nam bo jako na hvalo, da se Avstrija na dalje proti jugozapadu Turčije razprostira. Tako se zavaruje proti Kusu ob strani ter mu jadransko morje zapaži, ob enem se pa tudi Nemčiji nasproti okrep-čuje. Mi ji lahko pri tem pomagamo pod pogojem, da kedar se bo poveličalapo deželah, ki za Dalmacijo leže in bodoegej-skega morja prodrla, nam na tem morji, ki je bilo nekdaj popolnoma naše, večji in boljši kos pripozna, kakor ga imamo sedaj". Bonghi ravno ondi izraža nado, da bode laška država sezidana na podlagi narodnostnega načela svoje „naravne" meje še le tQdaj dobila, kedar se bo završilo polahovanje primorskih Slovanov. V tem smislu piše na strani XXIX.: (Ko je Vitezič to govoril, je predsednik zopet prevzel prvo mesto.)
Predsednik mu seže v besedo: Prosim, naj se gospod govornik vendar drži reči. Jako mučno mi je vedno prositi, da naj se ostane pri stvari. Ako se bo pri vsakem poglavji o vsem govorilo.
kedaj bomo zdelali? Sedaj se vendar o proračunu za ministerstvo notranjih zadev pomenkovamo.
Poslanec dr. Vitezič: Prosim Vas, spoštovani gospod predsednik, da se tukaj gre za življenje moje domovine Istre in da je ravno danes na dnevnem redu, govoriti o politiki, ktero ondi vganjajo. V deželnem zboru nimamo glasa, izgnali so nas venkaj, toraj naj bi se mi vendar dovolilo, da se tukaj izrečem.
Predsednik. To je pa vendar le stvar deželnega zbora in ne tukajšnja.
Poslanec dr. Vitezič (nadaljevaje). Bonghi piše na XXIX. strani: Boljšo mejo moramo dobiti, kakor je sedanja, in pravico imamo do želje, da ves pokraj, ki je v zemljepisnem oziru lašk, tudi v političnem postane. Zato nam je pa napredek laškega življa v nekterih okrajih te dežele pred vsem potreben in smoter smemo le doseči oziraje se popolnoma na mednarodne razmere, ne da bi avstrijsko velemoč kaj omajati hoteh ali ji žugati mislili". Tukaj nastane vprašanje samo od sebe, ali je v avstrijskem interesu tako zapeljivo sirensko petje poslušati ali ne.
Sicer je pa to vprašanje jako širokomerno, in zahtevalo bi ure in ure, preden bi se povoljno rešilo. Da pa spolnim željo gospoda predsednika, omenim samo važnost Trsta za obrtniški in trgovinski razvoj avstrijski, ne da bi se še na druge vzroke oziral. Nadjam se, da je cela zbornica mojih misli insezmenoj slaga, da bi bila zguba tega mesta za Avstrijo nenadomestljiva. Tudi, ako bi se na to ne oziralo, kdo pa bode Avstriji porok, da Italija poveličana po južnih Tirolih in po Primorji ne bode željno po Eeški luki, po hrvaškem Primorji in po Dalmaciji škilila. Slast človek še le pri jedi dobi.
Razvoj zgodovine pomorske bitve pri Visu dokazuje nam jasno, kako da so Lahi po dalmatinskih obalih koprneli, ktera imajo jako veliko zalivov in luk. Saj vendar Bonghi sam o adrijanskem morji piše: „che e stato una volta intuttono-stro" (ktero je bilo nekdaj po vsem naše). Bonghi tega zgodovinskega spomina gotovo ni slučajno, temveč s premislikom omenil. Vse drugo prišlo bo pozneje samo od sebe. Iz vsega tega pa sledi, da mora Avstriji na tem ležeče biti, da si ohrani Primorje. Ona mora na to gledati, da omeji laške napore s tem, da podpira kolikor se da, one Slovane, kterih je po številu mnogo več ,raimo Lahov. Vladni organi se pa ravno nasprotne politike poslužujejo in tako sami Bonghiju in njegovim pot pripravljajo.
V seji na 14. marca 1881 stavil sem interpelacijo zarad neke tiskovine v Milanu na svitlo dane. Ondi brala so se sredstva, kojih se mora laška stranka posluževati, da doseže svoj namen, to je, da isterske Slovane zatare. Tamkaj je pisano: „In sedaj nastopila se je ravno pot, ki pelje do prvega namena" — pod tem prvim namenom mislil je namreč na vničenje Slovanov v Vološkem okraji, kteri okraj je smatral za glavno slovansko ognjišče — „vse je na tem ležeče, da ne zastanemo, da spodobno porabimo zaslepljenost sedanje vlade, ter se s ponujajoče priložnostjo po mogočnosti okoristimo."
Kaj se je pač zgodilo vsled te moje interpelacije? Namesto, da bili preiskavah, ali res kakošen komite obstoji, obrnili ste se proti slovan.ski stranki
in to celo po sodnijskem potu, da bi bili zvedeli, kdo je spravil na svitlo dotično pisanje, kakor če bi bilo ravno obolodanjenje pisanja državi nevarno.
Vprašam Vas, ali bi se ne bila laška vlada drugačeobnašala,kakorse jenaša?
(Da^je prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. marca.
Sfotranje dežele.
F odseku «a kongruo se je bralo poročilo poslanca Jirečeka o vladnem predlogu glede zboljšanja plače katoliškim duhovnikom. Jireček je rekel, da je vladni predlog nezadosten in pomanjkljiv zarad tega, ker nima nobenega nastavka za oslabele duhovnike, ki so že navadno stari in hirajoči, za nižje duhovenstvo so pa jako pičli nastavki v podporo odmenjeni. Po vladnem predlogu znašala bi podpora za jednega duhovnika celih enajst goldinarjev na leto ali tri krajcarje na dan. Kmalo bi rekli: Difficile est, satyram non scribere. Ees, prečudna pomoč celih 11 gold.! Se je li uradnikom tudi tako skopo odmerjalo o svojem času? Čudno se nam^zdi, da se vlada pomišljuje zarad 120.000 gold.! Ce primerjamo to zvikšanje z delom, kterega jo vlada v zadnjih 30 letih že duhovščini naložila, nas v resnici prav nepostavne misli sprehajajo, kterih objaviti si kajpak da ne upamo.
Nemško-pemski jtoslanci imeli so tajno sejo o dogovorih glede sporazuma in jezikovnega prepira. „PoHtik" pravi, da se še ničesar ne ve, kako se je zborovanje vršilo, toliko pa je gotovo, da je bila seja silno viharna in da so ostali oni v veliki manjšini, ki so povdarjali potrebo sporazuma in prenehanje jezikovnega prepira. Saj smo že davno rekli, da našim, t. j. avstrijskim Nemcem ni prav nič za pomirjenje razdraženih narodnosti; čem bolje so si v laseh, tem ljubše jim je. Zastonj je toraj vse prizadevanje grofa Taalfeja, zastonj zlate besede presvitlega cesarja samega, dokler bode ta rod pri življenji, ki sedaj po severnih čehah ob veliki zvon bije. Napil se je nespravedljivega sovraštva do Slovanstva že v svoji najnežniši mladosti in ohranil ga bo do svojih sivih las. Slep je, kdor še kaj verjame njihovi govorici o spravedljivosti med narodi; njihov značaj tega ne prenaša, da bi trpeli enakopravnega Slovana poleg sebe. Aut Caesar, aut niliil je tudi njihovo glasilo in tega se bodo držali, ali da zmagajo ali pa — podležejo. Zmage se jim,, kakor sedaj vreme kaže, ni nadjati, podleči jim je pa jako lahko, kajti na prvo stopinjo, ki do razpada pelje, so že stopili in to je stopinja, na kteri se ne-edinost in razpor šopirita. Nesloga vrgla je Slovan-stvo tako na jugu, kakor na severu ob tla, razpor med lastnimi brati pridvignil je tujčevo nogo, in jo s silno težo Slovanu na tilnik postavil; vdušiti gaje hotel. Nesloga razdjala je tudi liberalno nemško levico, da mož pri možu ne bo ostal.
Vodja in načelnik državnih iele»nic postal bo sekcijski načelnik Czedik, ter se mu bo ob enem podelilo dostojanstvo tajnega sovetnika. Kakor poljaški časniki pišejo, se bode menda že s 1. aprilom začela preosnova državnih železnic in se bo po celi tostranski polovici napravilo dvajset opravilnih uradov, od teh bodeta dva prišla na Galicijo in sicer bode bival eden v Lvovu, drugi v Krakovem. Ako bode res dvajset opravilnih uradov, potem se smemo pač nadjati, da tudi v Ljubljano enega dobimo za oprav-Ijevanje prometa po državnih železnicah.
Moravski delavci so se javno proti anarhistom izrekli, da ne marajo nič z njimi opraviti imeti. V prvi vrsti so to tiskarji dejanski dokazali. Anarhisti so namreč v Brnu hoteli svoj list izdajati, toda ni je bilo tiskarne, ki bi ga bila hotela v tise!"
zadovoljno posmehuje, češ, naj se le kavsajo, bodo pa še nadalje na našo milost „v veži" čakali.
Oni pesimist, ki sem Ti ravno prej pravil o njem, mi je tudi tožil, da je pri nas to zelo pogubna in od dveh let sem nekako epidemična napaka, da se Slovencem preveč mož ponuja za voditelje, ne bom ravno rekel vsem Slovencem, ker se nekteri že zadovolč, če se jim posreči pridobiti si lastno stranko in poseben Hst.
Vse to, dragi moj, dela rodoljuba, ki jasno raz-motruje o tem, potrtega in skoraj malosrčnega ter izpodkopuje zavisnost od njegovega idealizma in optimizma. Izpodkopuje jo, pravim, a pri vstrajnem in stanovitnem domoljubu, je popolnoma ne izpod-koplje.
Jaz, to ti spet zatrjujem, jaz še nisem pesimist. Še imam vero, še upanje v boljšo bodočnost Slovenstva in Slovanstva, še me navdušuje goreča ljubezen do mile, a po tujcih in domačinih tako zaničevane in teptane domovine. „Trd bodi", te krepke besede ponavljam si večkrat, „trd bodi, neizprosen mož jeklen" in ne dovoli — prigovarjam si na
dalje, — da bi „dih prve sapice odnesel to, kar misli so stvarile!"
S tem, dragi moj, sem Ti nekoliko raztolmačil svoje misli o slovenski in moji zavisnosti in nezavis-nosti. Sodi sedaj, koliko si moje prvo pismo razumel in koliko ga nisi.
Iz tega mojega pisma tudi lahko spoznaš, da jaz ne pritrjujem niti temu niti onemu le na gole besede in tudi ne govorim o nezavisnosti in zavisnosti razen prisiljen. Tiste, ki tako tendencijozno bahajo z nezavisnostjo in menijo, da bodo se sum-ničenjem vse dosegli, bi jaz le rad opozoril na relativnost pojmov: nezavisnost in zavisnost. Tako se n. pr. nekteri pri nas delajo zavisne od vere le o času kacih volitev. Gotovo je tudi zelo neopravičeno mnenje, da je tisti, ki nikdar ne dela s tacim ro-potanjem reklame, že od vlade zavisen. Sicer je pa tako početje ena najnovejših iznajdb, na ktere je neki „objektivni" „Senca" Slovence posebno opozoril. Sploh se pa tudi zgodi, da je kaka reč včasih za-visna od privatnega podjetnika, kteremu lastni žep in lastna slava tudi nista ravno deveta biiga.
Pri tej priliki sem se spomnil tudi necega „ko-mentara" nenavadne vrste, ki se rad pobaha z zavisnostjo od samega dobrega humorja. Ta zavisnost je tu tako relativna, da moram vprašati: koliko pa je vendar tu pravega, dobrega, neprisiljenega humorja? Pregledovaje one dni cvetke tega nezavisnega humorista sem videl, da se posebno rad in prav po purmansko togoti nad nekim slovenskim listom in njegovimi osebami, ki se pa ravno toliko zmenijo za to repenčenje, kot luna za psa, ki na njo bevska.
Predragi prijatelj! Menim, da sva se sedaj sporazumela, upam, da imava oba bolj sčistene nazore, in zares blage vzornike. Najini vzorniki niso taki, da bi eno hvale in posnemanja vredno lastnost na njih temnilo pet ali še več .skrivnih slabih in graje vrednih.
Ne obupajva! Saj morajo enkrat slovenskemu in slovanskemu rodu „mirše zvezde" zasijati. Resnica in pravica morate slednjič vendar zmagati. Pri tem pa od božje pomoči zavisnim kliče: zaupajmo!
Tvoj svesti inijatelj v Ibiuhi.
sprejeti. Iz Brna obrnili so se v Prosnice in druga obrtniška mesta, pa menda povsod brezvspešno. Tako je prav in le na ta način se bo strupeni kači najhitreje glava strla.
Škandalozni pretep v Csegledu provzročil je antisemit Verhovay in njegovi prijatelji, ki so nekaj enacega že zdavno pripravljali. Trije poslanci, in sicer Oto Herman, Karol Hegediis in Gabrijel Ugron javili so na magistratu, da mislijo na 15.. marca ljudstvu javno govoriti. Komaj je pa Verhovay o tem zvedil, je tudi svoj govor objavil. Policija je_ določila, da, kdor prej pride, prej melje, zatoraj sme Verhovajr ge le za Ugronom govoriti. Vsi so se z enim in tistim vlakom tja peljali in že pri izstopu jeli so si zabavljati; po službi božji v nedeljo podali so se Ugron in njegovi prijatelji na trg, kjer je bil postavljen govorniški oder, okoli kterega je bilo že vse polno ljudstva zbranega. Na odru stal je pa že Verhovay s svojimi prijatelji. Ko hoče Ugron na oder stopiti, da bi vsled določenega sporeda prvi govoril, porinili so ga Verhovajevi prijatelji z zastavnimi drogovi nazaj. Nahujskano ljudstvo jelo je pa ob enem kamnje in jajca vanje metati. Ugron se je s svojimi umaknil, ko pa eden Verhovayevih prijateljev govoriti prične, je Ugrona zvedavost gnala nazaj. Komaj ga govornik zapazi, že s prstom nanj pokazavši zavpije: „Glejte ga, onega črnega tamkajle, tisti je, kterega morate pobiti." Ljudje si tega niso dali dvakrat reči in so takoj po njem udrihati jeli, kar je le koža držala. Se le četica huzarjev ga je zamogla hudo poškodovanega iz srede razdraženega ljudstva iztrgati in rešiti.
'Vnanje države.
O švicarskih anarhistih sodijo, da jim je poulično ropanje in zavratni umor veliko bolje pri srcu, kakor pa politični preobračaj sveta. Vtem smislu došla je tudi avstro-ogerskemu poslaništvu v Bernu iz Dunaja daljša razprava o postopanji anarhistov. Avstrijski poslanik izročil jo bo še te dni zveznemu predsedniku Weltliju. V tem smislu je to prvo pisanje, ktero je iz Dunaja v Švico po diplo-matičnem potu došlo, sicer je Dunajska policija v enakih položajih kar naravnost Bernski dopisovala. Osobito v poslednjih dneh sta si varstvena zavoda jako pridno dopisovala in na Dunaji slutijo, da anarhisti niso nič druzega, kakor dobro osnovana zadruga hudodelcev, roparjev in morilcev, ki so mislili pod plaščem anarhije svoje zlodejstvo doprinašati. Med anarhisti in pa nekdanjimi rokovnjači toraj ne bo nikakor velikega razločka.
Iz Musije dohajajo zopet nihilistični glasovi. Policijskemu načelniku v Petrogradu poslal je nihilistični izvrševalni komite žugalno pismo, kjer se bere, da bodo anarhisti vsakega ovaduha umorili, kdor bi se predrznil o Sudejkinovem morilcu Dega-jevu, karkoli si bodi naznaniti. To pismo je odgovor na razpisano darilo na 10.000, oziroma na 5000 rubljev, ktere je Petrogradska policija na Degajevo glavo razpisala. Nihilisti tudi pohcijskega načelnika pozivajo, naj žugalno pismo vsakemu ovaduhu prebere, ki bi se na nagrado polakomnil, da bode vsakdo vedel, kaj ga čaka. Nedavno zasegli so več imenitnih oseb, ki so na sumu, da so se prekucij-ske propagande vdeležili. Med vjetimi je nek višji uradnik iz ministerstva za javni promet, Krivenko, potem Antonovski in Sergejev, ki je bil vodja smod-nišnici v Ohti. Pet dijakov so prijeli in v Perm poslali, kjer se bodo guvernerji izročili z naročilom, naj ostro pazi na nje.
Gladstone je menda po Bismarkovem načinu bolan, namreč diplomatično. Ministerski sovet je sklenil, da naj se luke rudečega morja postavijo pod angleško pokroviteljstvo, Hartington je ta ukrep v zbornici poslancev oznanil. Edin, ki so mu vstalja je Gladstone in zaradi tega nekteri sklepajo, da se bo morda Gladstone prostovoljno opovedal rainister-skemu stolu. Dobro podučene glave pa trdijo, da se bo Gladstone za vse poprej odločil, kakor pa za odstop.
Najnovejši vesti iz Londona poročajo da je Gladstonu glas zaprlo, in da ga zato ni kar nič v parlament, ker ne more govoriti. Mogoče, da je res, in če je res, bi bilo znamenito zvediti, kaj mu je prav za prav sapo zaprlo. Jeli bilo to irsko vprašanje in gibanje, ki se je zopet pričelo na površje prikazovati, ali pa morda egiptovska in sudaneška politika. Kdo ve? Ako pa Gladstonovo delovanje sploh premotrimo, bi skoraj smeli trditi, da tukaj niso politični vzroki merodajni, ki ga od parlamenta zadržujejo in da to ni kujavica, temveč prava resnična bolezen, ki staremu možu pač tu pa tam dovoli, kak manjši izlet v naravo, v parlament in v park drva sekat ga pa že neče več pustiti. Gladstone je imel namreč navado, da je vsak dan po kosilu sekiro na rame zadel in se po celo uro v svojem parku mudil, kjer je drva sekal.
Vojaški upor na Šimnjskem ni nič druzega, kakor sam po sebi čisto nedolžen zapisnik nekolikih častnikov, ki so napravili med saboj republikansko zadrugo, in kterega so pri Zorillinem tajniku našli. Tim večjo pozornost obrača pa vlada na ondašnje socijaliste in jih jo nedavno 7 bolj odličnih prijela. Njihovo društvo se imenuje „la mano negra" (črna roka). Kakor se čuje so v zvezi z angleškimi in Švicarskimi socijalisti.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 19. marca. {Nov hrižev pot v mestni uhošnici in še neJcaj.) Ubožnico za mestne reveže ima naše mesto na Karlovskem predmestji. Oskrbništvo te hiralnice je mestna gosposka izročila pred kakimi dvemi leti magistratnemu uradniku g. K. Lahajner-ju, ki s pridnostjo in marljivostjo njemu lastno skrbi za onemogle reveže; starost je že sama na sebi čmernost in nezadovoljnost, toliko huje teži ta butara, ako jo človek z nevoljo prenaša. Olajšati revežem breme, trudi si novi oskrbnik, kolikor mu to pripuščajo okoliščine, in pod njegovim nadzorstvom je hiša po zunanje in znotranje drugo lice zadobila. Naj omenimo med drugim prelepe slovesnosti, ktera se je .11. t. m. obhajala v ti hiši. Ako časopisi na drobno poročajo o plešiščih, zabavah in o vsemu, kar se sploh godi veselega in neveselega po svetu, naj nam bode dopuščeno omeniti krščanske svečanosti, ki se je omenjeni dan vršila v ti hiši, in ki je bila pred vsem primerna v tem času, ko se sveta cerkev in nje verni spominjajo prebrit-kega trpljenja našega Gospoda in Zveličarja. Gosp. oskrbnik je namreč omislil na svoje stroške table sv. križevega pota, preskrbel vse potrebno, da se je mogel križev pot cerkveno blagosloviti, in da se za-dobe sveti odpustki, ki so sklenjeni s to pobožnostjo. Imenovani dan 11. t. m. so preč. o. Kalist, guar-dijan tukajšnjega samostana čč. oo. frančiškanov, v navzočnosti v. č. g. mestnega župnika g. Eozmana, č. g. J. Eesnika blagoslovili table križevega pota. Povabljenih je bilo 14 meščanov, hišnih gospodarjev i. dr., ki so med pobožnim opravilom v rokah imeli table, ki so se blagoslovile in potem na odločnem kraju razobesile. Križev pot je postavljen na mo-stovžu v prvem nadstropji. Podobe, tisek v oljnatih barvah so bile kupljene v katoliški bukvami, okvire in križice je izdelal mizar g. Petrin, a številke in pozlačenje g. Jan. Borovski.
V ubožnici je sedaj 107 siromakov, med njimi je 35 moških; zarad visoke starosti in bolehnosti je skoro polovica takih, ki ne morejo nikamor iz siromašnice, in ki čakajo tam svojega časa. Ako pomislimo, da človeka posebno na starost, ko ga vse drugo popusti, ne more drugega tolažiti in mu trpljenja zlajšati, nego pogled na tistega, ki je ves nedolžen in brez madeža trpel za grehe drugih, lahko spoznamo kako neprecenjena dobrota je revežem to, ako imajo priliko premišljevati britko trpljenje Izveličarjevo in s pogledom nanj nositi svoj križ z zatajevanjem samega sebe. In kakor slišimo, vedo reveži ceniti to dobroto in radi pomolijo ob postajah križevega pota.
Toliko bolj nas veseli omeniti kaj tacega dandanes, ko se od vseh krajev sliši o žalostnih pobojih in drugih hudodelstvih, vtem času, pravim, ko nekteri slastno pričakujejo in si žele prilike, da bi mogli dobrodelnim zavodom ktero zasoliti in iz komarja narejajo slona, ah pa če ne gre, pa stvar pripovedujejo in v javnost poročajo, kakor so jim to narekovali hudobni jeziki, kterim je sicer prav, da jim kdo otroke oblači in hrani, a se odločno upirajo k temu, ako kdo njih otroke napeljuje k rednemu in poštenemu življenju. V tem slučaji pa raje vidijo, da je otrok zanemarjen in zapuščen, kakor da bi bil po krščanskem izrejen.
Od Drave, 14. marca. (Ramoterosti.) (Konec.) Zares velika mn«žica je nas slovanskih otrok, pa tak „bav-bav", za kakoršnega nas imajo, še vendar nismo. Naše moči so še prerazdrobljene, naši potoki tečejo še preveč vsaksebi, sinovi Slave še niso vsaj v najvažnejšem delu — v pravo edini veri — ena čeda in en pastir. Večja polovica ali zanesljivejše dve tretjini) jih še ostaja tuja naročju katoliške cerkve in kedaj, kedaj bo dal Bog, da bi se te zablodene ovce napotile na zaželjeno pravo pot? Ko pa imamo naša blagovestnika, ss. Cirila in Metoda, vsi v veliki časti, ne nehajmo se obračati v molitvah k njima, naj bi po njuni priprošnji bile kedaj naše najsrčnejše želje spolnjene. Posebno bo k temu primerno nameravano romanje bodočega leta v Velehrad, kterega naj bi se pač obilno vnetih Slovencev vdeležilo in tamkaj nas vseh tugo ss. blagovestnikoma potožilo. Kdo pa bi ne zamogel na daljno pot, opravlja naj tako pobožnosti doma, vsaj mora enak čin narekovati ne le zgolj naša nada boljše prihodnosti, marveč tudi prava krščanska, bratovska ljubezen!
Ker je pa nemščina (jezik in narodnost) že itak svetovna in edino kulturna, učinili bi vsi Slovani, zlasti Še Slovenci, res najbolje, da bi jo s svojimi
ustmi ne oskrunjevali. Imamo ga svojega od Boga podarjenega tako lepega in nežno-donečega jezika dar, da res ne moremo umeti, zakaj mnogo naših predpostavljenih, ki hočejo za prvo rodoljube veljati, med sabo najraje tuji nemški jezik govori? Ljudstvo si jemlje to v pozor in po slabem vzgledu takih obupuje samo nad seboj. Se ve, pripisovati gre to napako nekdanji šoli in pozni naši narodni prebuji, pa tajiti se ne more, da greše ti močno proti svoji lastni krvi. Pomislimo le, v koliki meri se še zalagamo z nemškimi knjigami, koliko nemških časopisov zahaja iz tujine in lastnih tal med naš mah narod, koliko več se med mnogimi Slovenci nemški nego slovenski govori, ter še vzemimo v pozor oni krič o „zatiranem" nemštvu, pa bodemo res lahko spoznali, da z našo dvorljivostjo svojim nemškim sosedom ne vgodimo, naj tudi še toliko in toliko našemu narodnemu življu škodljivega učinimo. Kakor mnogim, so nam tudi v tej reči vrh Cehi v lep izgled, kajti Čeh v svoji stolici, zlati Pragi, le v najskrajnejši sili nemški govori, med tem je tu pri nas ravno narobe. Istinito lepa reč je, tuje jezike znati, pa pri tem ni treba pozabiti svojega spoštovati in še le potem, ko bomo v tej reči zvedeli za taka, boljšo nado vzbujajoča poročila, zamogli bomo s pravom reči: nu, sedaj bomo tudi jeli biti od druzih spoštovani, poprej gotovo ne.
Tu ob meji je zadnji čas v vsaki le količkaj številni druščini hitro na dnevnem redu prepir: s kterim jezikom se dalje po svetu pride (nemškim ali slovenskim)? Obvelja seveda najgotovejše trditev privržencev prvih, in lahko si je tolmačiti zakaj vam znanje nemščine tolikanj vsilujejo, ker bo nam silno potrebno, ko se nam poreče: srečen pot! Da bi se pa to veselje nasprotnikov ne spolnilo, skrbimo pred vsem tudi za blagostanje našega naroda, snujiho domača podporna društva, oklenimo se eden druzega s sveto vezjo bratovske ljubezni; vse vkup pa nas objemaj en čut, ena vneta želja: dostojno izvršiti poklic in nalogo, za ktero nas je upostavil in odločil — Bog! Živila prava vzajemnostna ljubezen!
S Primorskega, 15. marca. „0 narodi za-padnoj Evropi, vi ne znaete, kak vi nam dorogi"! tako vsklikne „žurnal učeno-literaturni" izhajajoč v Moskvi, str. 107 za 1. 1884, govoreč o estetični in moralni ljubezni. In vendar, zapadna Evropa, ako se le spomne na Euse, se nekakšno trese, kakor da bi Eusi še ljubezni ne imeli do drugih narodov, dasi tudi se težko nahaja na svetu veče gostoljubnosti, večega milosrdja, kakor ravno v srcu ruskega naroda. In ako drugi narodi kaj tacega Eusom očitajo, gotovo pa presegajo v tem očitanju vse druge narode — Italijani.
V ti točki veljajo gotovo besede našega Odre-šenika, opominjavšega nas, rekoč: „Zakaj s kakoršno sodbo sodite, s takošno bodete tudi sojeni"; Mat. 7, 2. ali: v čemur ti tvojega bližnjega sodiš, v tem navadno ti najbolj grešiš. Italijan sodi slabo vse Slovane, brez izjeme, ali posebno slabo sodi Euse, sodi jih kakor največebarbare, ali zakaj? Zato, ker je sam barbar, hočem reči: zato, ker ne pozna ljubezni do svojega bližnjega, dasi tudi je v Italiji sedež katoliške vere. Žalibože! star pregovor pravi: ^Stanujoči blizo cerkve, se najpred pogubijo". Ta pregovor štrkne tudi Italijane. Italijani imajo v svoji sredi poglavarja katoliške vere, toda kaj vga-njajo ž njim po časnikih, po ulicah, po krčmah? E questa e la nazione nobile! Per amor di Dio!? ... Ako bi bilo to ravnanje „nobile", potem bi res človek ne vedel več. kaj je na svetu nnobile". Eecimo in vzemimo: papež bi stanoval v Moskvi od sv. Petra naprej, in recimo in vzemimo: papež v Moskvi bi imel cerkveno državo, obstoječo iz cerkvenega posestva, kakor jo je imel papež v Eimu, slednjič: recimo in vzemimo, tega papeža bi Slovani oropali vsega cerkvenega premoženja, za Boga! že zdaj jih hudobni svet tako črni, ah! kaj bi bilo še potem? Potem bi gotovo vstali oni sovražniki zoper Euse, da bi papežu pomagali, dasi tudi bi bili morda papežu sovražni. Ali zdaj se svet ne gane, da bi papeža rešil. Mogoče, da bi mu Italija zopet povrnila premoženje, ko bi rekel, da se preseli v Moskvo. Morda bi mu povrnila, sicer ne iz ljubezni do sv. Očeta, kakor edino iz sovraštva do Eusov. Da povzamem: kar so naredili hudobni Italijani papežu, to bi težko naredili in narejali dobri Slovani, ako bi papež med njimi stanoval.
In vendar, ako se le more, se navadno zabavlja zoper Slovane. Da! še celo nekteri italijanski duhovni, ako ne večina, imajo rajše Turka, kakor recimo: Eusa.
Ali ni to slepota in hudobija naših sovražni-koT ? NoCem govoriti o nekterih prestopkih od strani ruske vlade do Poljakov, ali reči moram, da so tudi Poljaki dosti, dosti temu krivi. N. pr.: V Varšavi se nahajajo, kakor piše „^Ioskovskija eerkovnija vjedomosti" poljski listi, nemški listi, francoski listi po prodajalnicah, ali ruskega ni nobenega. Nadalje nočem več pisati, kar piše ta list v 7. številki, 17. februvarija, govoreč o poljskem prašanju, kajti zdi se človeku skoro neverjetno, da Poljak kot Slovan in katoličan tako uganja v odnošaju proti Eusom. Zato tudi zdihne ta list, rekoč: Vražda k rodnomu bratu ešče bolče nedostojna kristjanina. . . .
Pri vsem tem pa i kaj so vsi ti prestopki v primeri s krvoločnostjo turške vlade do drugih narodov, posebno, zdaj sto in sto let nazaj?! Groza nas je obhajala, ko je svoje dni duhovni moralist, Eimljan po rodu, nekakšno rekel iz katedre za časa rusko-turške vojske: Boljše bi bilo, ako bi Turek premagal, kakor pa Eus. Dovolj! Strah! In to je zinil moralist! Za Boga! človek bi precej mislil, da je turška morala boljša, kakor kristijanska, slišavši učenika tako govoriti, zibajočega se živo tje pa sem po stolici. Pomišijaj!
Pride mi na misel svetopisemski izrek, ki grozi, rekoč: In ti Kapernahum, ki se do neba povzdiguješ, boš do pekla pogreznjen. (L. 10, 15.) V Kapernahumu je stanoval Odrešenik, — v Eimu pa stanuje njegov namestnik; Kapernahumci so svojega ueenika preganjali, — Italijani pa preganjajo tudi svojega in našega. Toda, kakor se je zgodilo Kapernahumu, tako se bode »mogoče" zgodilo tudi Eimu in Italijanom. Do neba bil je povišan, ali do pekla bode ponižan.
Kar se tiče te točke, hočem reči; drugi narodi, n. pr. Nemci, vendar ne očitajo tako intenzivno Eusom surovosti in barbarstva, kakor uprav Italijani, kajti Nemci vsaj nekoliko bolj Euse, naše brate, poznajo. Kdaj zginejo torej iz src Italijanov tisti presodki grozni in krivični do Eusov? Gotovo prej ne, kakor le takrat, ko bodo Italijani Euse bolj poznali. Bog razsvetli torej pamet vsem Italijanom in vsem našim so\Tažnikom!
Domače novice.
(Vse naše čitatelje) opozorujemo na odlični govor Isterskega poslanca g. dr. Viteziča, ki je pravo ogledalo žalostnih razmer v Istri in o kterih g. državni pravdnik sicer ne pusti govoriti.
(Gospodu Jcanonihi Kramarju) so težave nekoliko odlegle, v nezavednosti je pa preč. gospod še vedno.
(Rokodelski učenci katoliške rokodelske drušhe) so imeli v god sv. Jožefa večerno zabavo, ki je bila druga leta na praznik sv. treh kraljev, letos pa menda zato pozneje, da se učenci z večo vnemo ter redno poduka vdeležujejo. Vse se je zvršilo jako ugodno. Č. g. J. Eesnik, kaplan pri sv. Jakobu, je v mikavnem in primernem ogovoru učencem podal lepih naukov, kako naj se prizadevajo v svojem rokodelskem poklicu posnemati izgled sv. Jožefa. Dekla-movanje je bilo dobro po vsebini, pa tudi dobro po izvrševanji; posebno pa so nam bile všeč prelepe pesmice, kterih so mladi pevci veliko pa gladko in živahno peli pod vodstvom neutrudljivega g. o. An-gelika. Zopet se je pokazalo, kako pridno in vspešno-delujeta predsednik g. Gnjezda in pevovodja g. o. Angelik za pravo oliko onih, za kterih blagor se navadno premalo zmeni svet; in vendar se mora reči, da hic Ehodus.
(V javni seji mestnega odbora) v torek popo-ludne, določili so se pred vsem dnevi za bodoče dopolnilne volitve za mestni odbor. Volitve bodo na 21., 22. in 24. aprila t. 1. — Mestni odbornik gospod Murnik predlagal je napravo strokovnjaškega učnega zavoda o lesnej obrtniji, kteri predlog je mestni odbor tudi soglasno sprejel. ]SIestni odbornik gospod Hribar poročal je v imenu finančnega odseka o dopisu C. k. deželne vlade kranjske, glede tržnega reda in o upeljavi novega klavničnega reda, vsled kterega se je lansko leto predloženi tržni red v samo slovenskem jeziku od visoke vlade mestnemu magistratu vrnil z opazko naj ga še enkrat z nemško prestavo vred predloži. G. Hribar stavi v imenu finančnega odseka toraj predloge: a) Tržni red predloži se še enkrat visoki vladi le v slovenskem jeziku, b) Ko bi se visoka vlada branila re-
šiti samo v slovenščini predloženega tržnega reda, morajo se vsi zakoniti koraki storiti, da se obvaruje mestnemu odboru pravica, s ktero on določuje uradni jezik na mestnem magistratu. Pri glasovanji sprejela sta so oba predloga z desetimi proti šestimi glasovi.
(Vžgal se je) danes popoludne šišenski gozd pri Kosezih. Kedo je ogenj zatrosil se no ve. Pogorelo ga je za en oral.
(Novo zelenje) je videti na dvorskem vrtu že troje vrste iu to: španjski bezeg, domači bezeg in črni čimž; pod tivoli zeleni ovijač.
(Poskušnje m učiteljsko zmožnost) glede narodnih in meščanskih šol bodo pred tukajšnjo komisijo 21. aprila. Prošnje naj se vlagajo službeno do 11. aprila na dotično komisijo.
(Bazpisana je služba) druzega učitelja na Blokah, stalno ali pa. začasno. Prosijo lahko učitelji in učiteljice. Plača do konec leta 400, po novem letu 450 gold. Prošnje do 26. t. m. na okrajni šolski svet v Logatcu.
Razne reci.
—	Vabilo k besedi, ktero priredi Ptujska Čitalnica v svojih prostorih v ^Narodnem Domu„ dne 25. marca t. 1. Vspored: 1. Kalkbrenner: Grande sonate. Cveteroročna igra za glasovir. 2. Nedved: Vojaci na potu. Možki zbor. 3. Jenko: Tiha luna. Mešani zbor. 4. Grbic: Mojemu rodu. Moški zbor in baritpn-solo. 5. Gregorič. V pepelnični noči. De-klamacija. 6. Dr. B. Ipavic: Na Savskem bregu. Mešani zbor. 7. Hlavka: Ukazi. Čveterospev. 8. Foer-ster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij. Mešani zbor se samospevi in spremljanjem na gla-sovirji. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej besedi vljudno vabi	odbor.
—	Slovaška narodna nošnja. V Karlsruhe je bil velik ples umetnikov, ki so izmed sebe izbrali odbor, da naj bi presodil razne nošnje, ki so bile zastopane na plesu. Prvo odlikovonje, 500 mark je dobila slovaška nošnja okoli Požuna.
—	Ženske na oksfordskem vseučilišči. Senat oksforskega vseučilišča je sprejel s 100 glasovi proti 46 nasprotnim, da smejo nektera razlaganja na ondotnem vseučilišči tudi ženske obiskovati.
— O najnovejših potresih. Da se lansko leto odlikuje po potresih, spričuje pogubonosni potres na otoku Ischia, ki je pokončal 2443 ljudi, dalje velikansk potres na Javi in Sumatri, kteri je vničil 4 mesta z mnogimi naselbinami z več nego 40.000 ljudmi. O tem svedoči tudi vsak dan se ponavljajoči podzemeljski nepokoj, ki se čuti danes tu, jutri tam v veči ali manjši meri. — Tu podamo pregled potresov, ki so vznemirjali lansko leto uboge Zemljane. Čutili so potres 31. januvarija v Trutnavu na Ceskem, 17. marca v Harlemu na Nizozemskem; 19. junija je bil po potresu opustošen otok Ometepec (Nikaragua), 19. junija se je zemlja tresla v Algieru, 27. junija na otoku Korfu, 28. junija v Darmstadtu in 6. julija v Carigradu. Posebno močen je bil 25. julija potres v Catanazaro v Kalibriji. 28. julija na Ischiji, 29. julija zopet na Ischiji, 31. julija v Oportu na Portugalskem, 81. julija v Gibrog v Kaliforniji, 1. avgusta se je otok Ischija trikrat za-3ored potresel in tudi na to se je potres še ponav-jal. 3. avgusta zopet potres na Ischiji, 4. avgusta silen potres v Pireji pri Atenah, 7. avg. v Akvileji, 8. na Ischiji, pa le slabo, 10. avg. v Niortu 14. avg. v Sarajevu, 14. avg. potres v pogorji, pokrajine Ljonnais, 16. avg. v Potresinu in Taraspu, 17. v Valisu na Španjskem, 26. na Javi, 28. v Zagrebu, 31. v Meksiki, 2. sept. v Fraskato pri Eimu, 4. v Torio, Barano in Serrafontaine na Napolitanskem, 7. sept. v Saneey (departement Doubs), 10. sept. še enkrat na Ischiji.
Telegrami.
Dunaj, 21. marca. Specij.alna debata se nadaljnje o nančnemproračnnu. Pokiukar predlagal je resolucijo, naj so nemudoma napravi obrtniška šola za izdelovanje puškinih cevi v kakem kraji na Gorenjskem, ki se pečajo z železno obrtjo po vzoru borovljanske strokovno šole. Dalje naj se napi-avi strokovna šola za lesno obrt v Ljubljani po vzora dotične sti-okovne šole v Chradimu. Resolucija se je zadostno podpirala.
Rim, 20. marca. Propaganda napravila bo 1)0 raznih mestih podružnice, ki bodo poverjene sprejemati doticne legate. Imenujejo se Dunaj, Pariz, London, Monakovo, Madj-id, Haag, Malta (otok) Carigrad, v Afriki Algerija, in v Avstraliji Siclnej.
Beroiin, 20. marca. V državnem zboru zahtevajo socijalisti, naj se odpravi postava o socijalističnem anarhizmu, ter so zabranju-jcjo proti identifikaciji socijalnih demokratov z anarhisti. Zahtevanje se je odbilo z dobrim vtemeljenjem.
Umrli so:
18.	marca. Tomaž Illial, tovarniški mizar, 70 let, Kolodvorske ulice Bt. 7, jetikii.
19.	marca. Anton Albrccht, postrcsSek, 70 let, sv. Petra cesta št. 60, pljučni emplijsem. — Christiana, Terezija Božič, usmiljena sestra, 33 let, Kravja dolina št. 11, Meningitis.
V bolnišnici:
16.	marca. Prane Virant, delavce, 37 let, pljučna tuberkuloza.
17.	marca. Marija Sterle, kajžarjeva hči, l^/^ leta, božjast.
—	Marija Verona, delavčeva žena, 41 let, jetika. — Marija Podobnik, gostija, 54 let, Pleuritis. — Lovro Prebiv, delavec, 38 let, pljučna tuberkuloza.
Tujci.
18. in 19. marca. Pri Malldl: Emil Pliiss, kupec, iz Badenc. — Giegl, Ernst, Quapil, Bach, Reinhart, Just, Bergstein, Zuekcrmann, in Kull. kupci, z Dunaja. — Dr. Kirehammer, z Dunaja. — Ernst Blsner, c. k. davkarski nadzornik, iz Novomesta. — Albert Eckert, posestnik tovarne, iz Gradca. — M. Affliauser, kupec, iz Monakova. — Peigel, Stcinmassler, Katz, Abeleg in Honigsfeld, kupci, z Dunaja. — H. Boggy, kupec, iz Schlestadta.
—	Schuster in Anton Kvas, kupca, iz Trsta. — J. Jaklič, prod. sadja, iz Kaniže.
Pri Slonu: Hcrmann Mau, kupe. potovalec, iz Berolina.
—	Maks Krebs, umetnik, iz Draždan. — Perd. Armellini, kačji človek, z Dunaja. — A. Truden, kupec, iz Trsta. — P. pl. Giseutti, s sinom, iz Trsta. — Adolf Joahimsthal, kupec, iz Berolina. — Moric Carlebaeh, kupec, iz Prankobroda! — Aleks. Sehrubary, kupec, z Dunaja. — Geza pl. Latinovič, c. k. komornik, iz Budapešte. — Janez Mattesich, c. k. pristav, iz Maribora. — Jos. Morpurgo, kupec, iz Gorice. — Albin Omachen, zasebnik, iz Kamnika.
Pri Tavčarji: Benedikt Gautsch, grajč. ravnatelj, iz Monakova. — D. pl. Pagenaut, držav, poslanec, iz Budapešte.
—	Julija Bucher, zasebniea, iz Zagreba. — Ignacij Prohaska, kupec, iz Reke. — A. \Vicningcr, posestnik, iz Krive Vrbe.
—	Ferd. Jergitsch, vodja, iz Celovca. — Kari Gautsch, e. k. voj. sodnik, iz Celovca.
Pri Bavarskem dvoru: Mat. Žgur, agent, iz Siska.
—	Alojzij Cordoni, iz ToUuozza. — Kristijan Kleinlercher, iz Tirolskega.
Pri Virantu: M. pl. Terbuhovič, c. k. vpok. major, z družino, iz Male loke. — Rizzoli, kupec, iz Ribnice.
]>unajska borza.
20. marca.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl.	75 kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	80	„	95	„
4 avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	30	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	25	„
„ „ 4% . . . .	92	„	-	„
papirna renta . .• .	88	„	60
Kreditne akeije . . . .160 gld.	323	„	90
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	116	„	50	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	845	„	—	„
„ Liinderbanke.....111	„	70
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	587	„	—	„
„ državne železnice ....	313	„	90	„
Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	236	„	70	„
4% državne srečke iz L 1854 . 250 gl.	123	„	75
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136	„	60	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170	„	—	„
. „ „ 1864 . . 50 „	170	„	_	„
Kreditne sreeke . . . . 100 „	173	„	75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . 10 „	20	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	106	„	80 „
„ „ Ferdinandove sev. ., . .	105	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
London.......121	„	45	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	68	„
Francoski napoleond......9	„	61'', „
Nemške marke......59	„	20	„
C Kdo ue \c še najnovejšega?
J Vsaka gospodinja potrebuje!
^»[HpUM-ia«-.«*, ki ji mehke in ^^ trde drva razcepi brez šundra, hitro in lirez težave. Vsak kot mu je pravi, ni ga vgniiti, toraj sekire nepotrebno. Velja le 2 gl.
16.5 centimetrov na višavo, 35 na širjavo, zložen le 18 centimetrov visok, se posebno priporoča za likališča, garderobo, otročje izbe itd. itd. osobito ga hoteli in gostilno niso vstani preplačati zaradi priročnosti. V^elja samo 3 gl. 50 kr.
Šl^-S^nrJ^i, s kterimi bi se lahko svet pre-strigel, (najliolj zanimiv izum!) služijo najnianje na 14 strani, kakor škarje, ščipač siiiodck, pila za nohte, ravnilo, izmetalec peres, mora, vijak za plin, škarje-goiiibovnice, odinašilnik, nož-praskalec, škarje za papir, za žico (drat), za vezenje in nohte striči. Izvan-redno elegantno, pripravne in iz najboljše tvarine. Veljajo lo 1 gld. 75 kr.	(1) .
Točna odpošiljatev (tudi na povzetje). — Pri manjših naročilih prosi se gotovina naprej.
J. Wei8Z junior, Dunaj, III., Lowengasse 28.