vi m IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGC ONLY SLOV6NIAN HORNING MWSPAPCR CLEVELAND 8, Ol, WEDNESDAY MORNING, MARCH 16, 1949 LETO LL— VOL. LI. VESTI 121 SLOVENIJE VSE NEMŠKE VOJNE donee res v komunističnih vo-UJETNIKE, ki so jih titovci še dah. V Bosni je šlo s Titom veli-držoli za žico, so izpustili ter ko muslimanov. Ti vedo da so poslali na delo v Vojvodino, Ba- manjšina in se v vsakem režimu čko in Banat, da na tej zemljinaslonijo na vlado, pa so to na-rešujejo zavoženo gospodarstvo, pravili tudi sedaj. Pravoslavni do katerega je prišlo zaradi na-|’n katoliški kmetje pa so zagri-selitve črnogorskega prebival- zen' nasprotniki titovstva. Tudi stva. MED ČLANI CK PKS se je pojavilo tudi ime biv. kršč. socialista dr. Marjana Breclja, o katerem sicer pravi poročilo o II kongresu KPS, da je član KPS od leta 1946, da pa je že prej tesno sodeloval z njeno organizacijo. Vsa leta partizanskih bojev med vojno in komunistične vlade po vojni pa so komunisti in njihovi zavezniki krščanski socialisti in Brecelj sam trdili, da on zastopa neko krščansko socialistično skupino in da ni komunist. 'ODSTAVLJENA. — Univer-zitetni profesor Dr. Ivan Tomšič, ki je na ljubljanski univerzi poučeval mednarodno pravo, jc izgubil službo, ker ni povsem sledil navodilom komunistične stranke. Univerzitetnega docenta Dr. Trofenika so pa kar v zapor vteknili. ČISTUO. — Tito ne more držati križem rok, ko vidi, da se vendar porajajo tu in tam na- v Črni gori ima Tito precej pristašev. Pravijo, da se je preselilo Cetinje na Dedinje. V Srbiji ima Tito nekaj Meščanstva in delavstva. Kmetski ljudje so pa strnjeno proti njem. Na Hrvat-skem je komunistična partija zelo slaba. Opira se resnično le na tiste maloštevilne pristaše samostojno demokratske stranke, ki so prešli k Titu pod vodstvom nesrečnega Budisavljeviča in Savice Kosanoviča. Kmetje so Mačkovi, meščanstvo pa še vedno dokaj ustaško. V Sloveniji je sedaj komunizem najšibkejši. V začetku ni bilo tako. Osvobodilna fronta je imela v Sloveniji več pristašev, kot bi človek pričakoval. Toda to niso bili komunisti. Sedaj so vsi ti odpadli-. Proti Titu ih komunizmu je sploh vse slovensko kmečko ljudstvo, večina delavcev in tudi že večina meščanstva. Časi, ko so Titovci slepili meščanstvo z narodnimi, panslovanskimi inamili so že minlii. Direktno iz Washington Primorskem, po domače Smo-j Newton, Mass. ■— Prispel je poroča STEPHEN M. YOUNG CongressmAii-at-Laree of Ohio Zakon o gradnji stanovanj Kongres bo uveljavil zakon o pospeševanja gradbe stanovanj. V senatu je že bil odobren načrt vlade. Po tem načrtu bo federalna vlada uporabila tristo in osem milijonov dolarjev letno v prihodnjih šsstih letih za stanovanjske namene. S tem denarjem se bo zgradilo osemsto tisoč stanovanj v prihodnjih šestih letih. To gradnjo bo financirala federalna vlada. Poleg tega načrt predvideva še za čiščenje zanemarjenih se-lišč in delov mest poldrug bilijon dolarjev. Dve sto dvainšestdeset milijonov dolarjev pa se po zakonu mora uporabiti za gradbo stanovanj v podeželju za farmarsko prebivalstvo. Tako bodo izpolnjene tozadevne obljube demo. zastopnikov in samega predsednika, ki je rekel, da moramo za primerna stanovanja skrbeti v miru prav tako kot smo znali skrbeti v vojn.i ko smo gradili cela mesta novih vojnih industrij in stanovanjske naselbine, ki so bile potrebne za njihovo delavstvo in uslužbence. dobili Poizvedovalni kotiček ? stepmeem Peter Flander iz Zakojce na J6 DU flVe leti V ZapOITl kav, išče svojega strica Frank domov 24 let stari William Jeram. Kdor bi vedel za naslov . Wedge, ki je bil uslužben v Bel-Franka Jeram, naj piše na na-!gradu fot pomočnik pri vojnem slov Peter Flander, via Cavana,! atašeju. Radi neke avtne nesre-7, II. Lazar, Trieste ali pa na j.e je prjšel v jugoslovanski za- našo upravo, da bomo dalje spo-ročili. Sorodnike išče Marija Zupančič - Tararykin, D. P. Camp Parsch, Lazarett - Hospital Salzburg, Austria. Od leta 1939 ni; ma o svojih sorodnikih v Ameriki nikakih ve3ti več. Njene matere brat, torej stric je Matija Varšek rodom iz Blatne Brezovice pri Vrhniki, žena njegova je Katarina, hčere pa Matilda, Leopoldina, Ana iq sin Stanko. Stric je v Ameriko odpotoval v letih 1911-12. Kdor bi kaj vedel o njih naj bo tako dober in to sporoči njim ali na gornji nat slov gospej Zupančičevi. por in bil zaprt skupno z nadškofom Stepincem. Bila sta skupaj v ječi skoro dve leti. Amerika-nec je bil namreč obsojen na osem let ječe in 8,000 dolarjev denarne kazni. Sedaj je bil predčasno izpuščen. Škoda, da po naročilu svojih predstojnikov ne sme govoriti o tem kar je doživel. Rusija se ofcoraiuje Moskva,— Sovjetski finančni minister je predlagal Vrhovnemu Sovjetu novi proračun za Sovjetsko Unijo. Proračun predvideva 20% več izdatkov za vojsko kot proračun lanskega leta. Nova številka vojnih izdatkov znaša 6,000,000,000 rubljev. To pomeni 1,500,000,-000 dolarjev. Finančni minister je večji izdatek utemeljeval z napadi na USA. Trdil je, _________ stanovanja in zaposlitve, da re- aj novo upanj e,"da bo da 30 Združene države tako Brezposelnost narašča Columbus. — Brezposelnost narašča kar nevarno v Clevelandu in okolici. Nezaposlenih je sedaj 40,000 pa bo to število na-rastlo v prihodnjih dneh še vsaj za novih deset tisoč. Še vedno pa je pomanjkanje delavcev v tekstilnih strokah in nekaterih vrstah nekvalificiranih delavcev. Katoliški duhovnik ne sme več v Rusijo New York____Sovjetska Rusi- ja je sedaj prepovedala zadnjemu katoliškemu duhovniku, da prebiva in službuje v Moskvi. Bil je to Amerikanski pater reda Asumpcijonistov, Rev. ^nton Lalerge, ki je prišel v USA na svoj dom na dopust za mesec dni, imel dovoljenje, da se vrne takoj potem nazaj na svoje mesto v Moskvo, sedaj pa je dobil obvestilo, da mu je povratna viza preklicana in se ne more vrniti v Sovjetsko Rusijo. Atlantski pakt sprejet v Belgiji Bruselj, Belgija. — Belgijska vlada je sprejela načrt severnoatlantskega pakta in sporočila svoje soglasje zunanjemu tajništvu USA. Predsednik in zunanji minister Spaak bo podpisal pakt v Washingtonu. Pomagajte beguncem » »ta novanji in zaposlitvami. Novi zakon za naselitev beguncev za-hteva, da mora vsak begunec Imeti v naprej garantirano stanovanje in pa zaposlitev od katere bo iivel. Ni potreben affidavit, niti voinje preko morja ne bo treba ptalatt. Javljajte Ne odlafeife! Nabavite sl BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 ir ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Društvo Sv. Cirila IH Metoda— V četrtek dne 17. marca ima ob osmi uri zvečer v Slovenskem Društvenem domu na Re-cher Ave. svojo sejo društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Vsi člani naj polnoštevilno pridejo na sejo, ki je zelo važna. Poceni radiji— Zdaj je pravi čas, da si nabavite lep radijski aparat, ker so cene istim padle. V Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. ga lahko zdaj kupite od 20 do 50% ceneje in sicer izdelke Philco, Zenith in Strom-berg-Carlson. ‘ Shod 3. reda— Shod 3. reda sv. Frančiška bo v nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca po pobožnosti ob treh. Govoril bo misijonar p. Odilo Hajnšek. Prva obletnica— , 'V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mrs. Terezijo Kašič v spomin prve obletnice njene smr.ti. ROVI GROBOVI : John Žibert V pondeljek večer je naglo-ma umrl John Žibert, samski, istar 66 let. Stanoval je na 5334 Spencer Ave. Rojen je bil v Mold dokler bo mogel, bo upor v svoji stranki zatiral in ga tudi zatrl. Doslej je bilo iz stranke izključenih nad 5,000 ljudi, ki so romali v zapore, koncentracijska taborišča in mnoge je pobrala noč. Na kongresih partije v posameznih ljudskih republikah so bili izključeni vsi, ki jih označujejo kot dvomljivce in nezanesljive. Izvršila se je rekontruk-cija vseh vlad v Jugoslaviji v istem namenu. NOVI PARTIZANI. — V Črni gori je odšlo v gozdove nekaj članov komunistične mladinske organizacije SKOJ. Nameravajo organizirati napadalne skupine proti Titovim ljudem kot komunistični gverilci. Po državi HRSELtM MILWAUKEE.— Dne 3. marca je umrl v bolnišnici John Hočevar, star 61 let, doma nekje na Gorenjskem. Tukaj zapušča ženo in dva sinova. — V West Allisu je 26. febr. umrl Joseph Komar, star 68 let, rojen v Mozirju, štajersko. Zapušča ženo, sina in hčer. Pokopan je bil v Menomineeju, Mich., kjer je živel prejšnja leta. — Dne 26. febr. je v bolnišnici umrla Mary Sedushak, stara 65 let. Tukaj zapušča štiri sinove in hčer. živela je v Cudahyju, Wis. — Dne 19. febr. t je umrla Agnes Sem, rojena v Ljubnem v Savinjski se organizirajo celice kominfor- do]inj jnvMilwaukeeju je živela movcev. Čeprav pravijo in je na iez 44 let zapušča moža in tri videz res, da je Tito v sporu z Moskvo ostal v Jugoslaviji zmagovalec, se zdi, da ta zmaga še dolgo ni dokončna. KAKO STOJI TITO MED LJUDMI. — Pravijo, da je najmočnejši v Macedoniji. Tam so ljudje zadovoljni, da so dobili vsaj nekaj avtonomije, da jim je priznan jezik in da je tiskanih že nekaj knjig v njihovem jezi- sinove. — Dne 18. febr. je umrla od srčne kapi Mary Pipp, doma od Beljaka na Koroškem, v Ameriki 45 let. Zapušča moža, dve hčeri in sina. — Dne 6. marca je srčna kap zadela Frančiško Kolenc, stara 72 let, rojena na Spodnjem štajerskem, v Ameriki od 1906. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. — Po daljšem hiranju je 6. marca umrla ku. Inteligenca Macedoncev je y bolnišnici Fannie Perko, stara mogla dajati pomoč za vsa potrebna preiskavanja za rešitev stanovanjskih problemov, kakor tudi določila za štetje hiš in stanovanj v letu 1956. Kritiki naj pomislijo že so se pojavili kritiki, da ta kongres, tako kot prejšnji, nične dela ali da vsaj mnogo premalo stori. Upam, da bodo kritiki v mesecih juliju in avgustu, ko bo kongres končal to zasedanje, vpili, da je mnogo preveč napravil. Je pa res, da vsak novi kongres le počasi more prijemati za poedine posle. Predno se Izvolijo vsi potrebni odbori traja mine navadno več tednov. Predno vsak novi odbor dobi in postavi svoje uradništvo mine vsaj teden dni, če delajo še tako hitro. Predno pride zakon do glasovanja v odboru je treba izvesti javna zaslišanja, ki navadno trajajo po več tednov in čim važnejši je zakon, tem bolj je važno, da so zaslišanja obširna in vsestranska. Res je tudi, da je zakonodajni program, ki ga imamo sedaj pred kongresom zelo sporen. Po-edini zakonski načrti imajo opozicijo na raznih straneh in v zrastla v samem odporu proti tujim režimom, je sedaj skoro vsa komunistična in vodi Mače- Irt h ta L Ne da b! to kaj spremenilo položaj v Sovjetiji, se beleži kot fakt, da ima naj višji duhovni oče komunistov, tovarišev in sopotnikov, Jože Stalin — raka. • • * Rak mu razjeda drobovje, kakor je Stalin razjedal in še razjeda vse, kar ne trobi v komunistični rog. * * • Taki, ki nekaj vedo trdijo, da Stalin tega leta ne bo preživel. Manj jih bo žalovalo za njim, kot bo onih, ki bodo Iz globočine srca zdihnili: vrag ga jaši... 60 let. Tukaj zapušča moža, dva sinova in hčer, v Johnson Cityju, 111., pa mater Ano Strizel. EVELETH, Minn. — Mr. George Brine iz Eveletha je nenadoma dobil napad slepiča in je moral po nasvetu zdravnika od iti v bolnico Rochester; najbrže se bo moral podvreči operaciji. Mr. Georgu, ki je Član glavnega odbora KSKK, Želimo skorajšnje ozdravljenje. MERRITSTON, Pa. — Dne 2. marca je umrl Peter Tomšič, star 60 let, doma iz vasi Parje pri St. Petru na Krasu, v Ameriki od 1923. Podlegel je rudarski naduhi, katere se je nalezel v premogovnikih. Tukaj zapu čča ženo in tri sinove, v Clevelandu hčer in dva sinova, v starem kraju pa dve sestri in dva brata. Sovjeta je bila v najsvsčanejši obliki. Prisostvoval ji jfe predsednik ‘Stalin in na njegovi desni Molotov kot prvi podpredsednik vlade. Temu ni pomoči, ker je na drugi strani nujno, da skrbimo tudi za potrebno enotnost in skladnost v zakonodaji. Omejitve stanarine Obširna javna zasliševanja je kongresni odbor izvršil v vprašanju nadzorstva nad stanarinami. Sedaj je zakon pred kongresom. Senator Taft iz Ohio se je izjavil proti vsakemu nadzorstvu nad stanarinami. Kongresnik Wolcott iz Michigana je rekel naj bi se vsako nadzorstvo nad najemninami nehalo v oktobru letošnjega leta. Ravnatelj federalnega urada za nadzorstvo nad stanarinaihi, pa je povedal, da so najemnine povsod narastle za okoli 55%, če je bilo nadzorstvo ukinjeno. Amerikanci nimajo radi nadzorstva. Res ne. Toda prav tako nimajo radi, da bi jih skupina lastnikov hiš morda izkoriščala, stiskala in davila, da bi morali plačevati neznosne najemnine, ker je pomanjkanje sta- B?5r.. „..... WASHINGTON, -t- Sestali odbor je s ________ glasovom zadal nov udarec predsedniku Trumanu. Truman je imenoval svojega prijatelja, bivšega governerja v državi Washington, C. Wallgren, za predsednika Narodnega varnostnega gospodarskega sveta. To imenovanje mora potrditi senatni odbor. Proti potrditvi je glasovalo vseh šest republikancev in demokratski senator Harry Byrd iz Virginia. Wallgrenu so očitali, da je bil za časa svojega govemerstva premehak s komunisti in da nima dovolj gospodarskih in industrijskih skušenj. obeh strankah. Vse je treba pre-! r.ovanj, stanovati pa nekje vsak tehtati. Konservativni demo-I do mora. Ne moremo izpostaviti krati na primer ugovarjajo|takemu izrabljanju množic mož predsednikovemu programu o so-cijalnih reformah in njegovim nazorom o uveljavljanju enakopravnosti v uživanju civilnih pravic. V poedinih odborih se kljub vsem najboljšim namenom nabere toliko načrtov, da tam zastanejo, pa naj odbor dela še tako hitro in redno. Zaslišanja o zakonu o medsebojni vzajemni trgovini so trajala šest tednov, tako bo z načrtom zakona o prisilnem zdravstvenem zavarovanju, tako .bo z zakoni o taksah in z davčnim zakoni, tako bo z vsemi trgovskimi pogodbami. Vsi ti zakonski načrti morajo deloma skozi iste odbore, in se temu kar' ni mogoče izogniti. Jasno, da v in žena in otrok, ki bi prišli v strašno stisko. Za oleo-margarine Kongresnik Rivers je za popolnoma svobodno produkcijo in prodajo oleo-margarina, Po njegovem načrtu ni nobene takše več niti pri producentih niti pri prodajalcih in razpečevalcih tega hranila, ki se ga poslužujejo pač najskromnejši in najrevnejši sloji naših državljanov. Vse to je kongresnik moj- NEW YORK. — Začelo se je sodno postopanje proti sovjetskemu inženirju Valentinu A. Gubičev, ki je obtožen špijonaže v Združenih državah skupno z Miss Judith Coplon iz Brooklyna, ki je zanj jemala podatke iz državnih aktov v uradu justičnega oddelka. Gubičev je ponovno poskušal uveljavljati svoj diplomatski položaj, pa mu ga sodišče ni priznalo. Odklonil je vsal-o pomoč odvetnika, odklonil je, da bi odgovarjal na vprašanja sodišča in trdil je, da ni nič kriv in da ga stališče sodnika ne zanima. Imenoval je celo sodno postopanje proti njem kot komedijo, ki hoče s izzivalnimi metodami Rajati gradivo za propagando proti Sovjetski Uniji in proti sovjetskemu diplomatu. Rekel je, da nima nobenega smisla povečavati to komedijo še z eno osebo, ki naj bi bila njegov branilec. Sodnik mu je takoj vljudno odgovoril, da sodišče smatra zadevo za popolnoma resno, jo obravnava z vso skrbnostjo in objektivnostjo ter mu je pojasnil, da bi napravil lahko veliko napako v svojo škodo, če bi ravnal v procesu s tako čudno brezskrbnostjo, kot jo kaže taka izjava. Gubičev se je pred razpravo posvetoval s tajnikom sovjetske delegacije pri Zvezi naro-mož. Stru-kel in Alice, omož. Spehek v Florida, ter več sorodnikov. Rojena je bila v Ljubljani kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 44 let. Bila je članica Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, kjer je bila predsednica zadnjih 15 let, SvOb. Slovdnke št. 2 SDZ, kjer je bila zapisnikarica, Prog. Slovenke krožek št. 2, Dramatično Društvo Ivan Cankar, Women’s Benefit Association No. 16, The Macabees, in Business Ladies Club v Collinwoodu. Do leta 1911 je s soprogom vodila prodajalnico z obleko, potem pa gostilno na E. 65 St. in St. Clair Ave. Nazadnje sta vodila prodajalnico' z obleko na E. 185 St. do leta 1947. Bila je jako aktivna na društvenem in kulturnem polju m je večkrat nastopila v dramatičnih igrah. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 468 E. 152 St. na Highland Park. algi AmebiSka Domovi ima -—J IH I I'UllUUjii'mnAVII .S« (JAMES DEBEVEC, Editor) ____________ , . Ull St CUir Are. HEodtnon 0628 Cle?ei»n4 8, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays MARCH mu HI so 1 2 3 4 5 678 9 to 11 12 1314 15 16 17 18 19 20» 22 23 2425 26 272829303* NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za S mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. >33 No. 53 Wed., March 16,1949 Šole za izobrazbo v izdajstvu Pismo, ki ga tu objavljam, ni svojega sina, sem šel v to vas in "Plain Dealer” je objavil pretekli teden sledeči uredniški uvodnik: "Zdaj ko so komunistični voditelji Zed. držav javno izrazili svoje namene za izdajo v primeru vojne med Zed. državami in Sovjetsko zvezo, stopi v ospredje zanimanje za celo verigo šol po vsej deželi, kjer se vzgajajo mladi komu* niSt''Kot vsi komunisti, tako so tudi graduiranci teh šol potencialni izdajalci. Oni utegnejo lepega dne nastopati v kakih vladnih službah ali v delavskih 'unijah in sploh povsod, kjerkoli jim bo dana vloga vohunov, saboterjev in netilcev sporov. Članek v magazinu “Saturday Evening Post” ugotavlja da je največja šola v tem komunističnem vzgojnem omrežju "Jefferson School of Social Science” v New Yorku. Ta šola si nadeva ime “Ljudska univerza progresivnega značaja.” (Eden izmed “profesorjev” na tej šolije glavni urednik komunističnega dnevika “Daily Worker.’). V to šolo se vpiše letno do 3,000 dijakov, od katerih pa vsi ne izdelajo tečajev, za katere so se vpisali. Mnogo jih namreč postane razočaranih nad komunizmom, ko ga po-bliže spoznajo, dočim zopet drugi nimajo časa ali energije, ki jih partijske aktivnosti zahtevajo od njih. Toda naj bo že kakor koli, dejstvo je, da imamo tu šolo, ki javno deluje z namenom, da pripravi mlade Amerikance za/njihovo nalogo: da služijo Sovjetski zvezi in postanejo Izdajalci svoje lastne domovine. Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti bi se dežela zgražala nad takimi odkritji. Toda zdaj pa smo postali že tako navajeni, poslušati kričanje komunistov o njihovih pravicah — pravici do vladnih del, pravici do Vrtanja v delavskih unijah, pravici do poučevanja v ljudskih šolah in na univerzah, pravici sramotenja javnih uradnikov, in celo pravici do nepri-znanja, da so komunisti, — da se za to odkritje nihče več ne zmeni. Sam predsednik Zed. držav nam je bil mnenja,' da je diskusija o komunističnme vohunstvu in izdajstvu navaden "rdeči slanik.” da se ž njim odvrne pozornost volilcve od drugih zadev. Trdil je, da komunistične ideje ne moremo zatreti z uzakonjenjem kake postave in ne s policijskimi odredbami. To je res. Res je pa tudi, da komunistična nevarnost za Ameriko ni in ne sme biti le “rdeči slanik. Morda ni mogoče z zakonom nastopiti Jjroti komunističnim idejam, toda prav gotovo je mogoče uzakoniti postave, ki bi okrnile komunistične aktivnosti in bi naredile komunistično propagando bolj nevarno (za propagandiste) kot je ' Jeffersonova šola uči, da je mejna črta sveta danes med "taborom demokracije, ki jo predstavlja Sovjetska zveza, in taborom fašizma, kapitalizma in vojne, kar predstavljajo Zed. države.” To je tipičen primer komunističnih laži in zavijanj. Bolje bi bilo povedano, da je to črta med taborom totalitar-ske diktature, kakor jo prakticirajo v Sovjetski zvezi in taborom kapitalizma, reprezentativne vlade in individualne svobode, kot jo predstavljajo Zed. države. Edina resnica filozofije Jeffersonove šole je, da je svet danes razdeljen ob spopadu ameriških in sovjetskih idej. Toda v tem spopadu si Zed. države ne prizadevajo nasilno vsiliti svoje ideje katerejmu koli delu sveta. Amerika hoče Samo, da se jo pusti v miru in da se pusti v miru tudi druge dežele sveta, ki se ne ogrevajo za komunistične teorije. Na drugi strani pa je stvar rekorda, da sa komunistična diktatura poslužuje sile, terorja in groženj za vsiljen je svojih metod in idej v drugih deželah. Najmanj, kar lahko storimo, je, da poskrbimo, da n$ bodo komunisti s tako lahkoto dosegli v tej deželi tega, kar so dosegli v drugih deželah. Z drugimi besedami rečeno: časd)i že bil, da podvzame-mo potrebne korake v lastno zaščito, mesto da se pustimo popolnoma poteptati v tej ideološki vojni. ALI ŽE VESTE? Da je sin podpredsednika bolgarskere publike Nejkov-a sklenil, da bo zaradi razmer doma ostal v Turčiji, ker hoče živeti kot svoboden človek. Da je sovjetska komunistična partija odstavila ravnatelja glavnega satiričnega lista "Krokodil,” ker je preveč smešil razmere v Sovjetiji, namesto, da bi se boril proti zahodni "buržujski” kulturi. Da je češka policija zaprla 140 Jugoslovanov — Titovih privržencev. prišlo na moj naslov naravnost iz starega kraja, šele tu mi je prišlo v roke po volji prejemnika. Oddano je bilo na pošto v Karlovcu na Hrvatskem, pisano pa seveda v deželi, ki leži malo bolj proti severu od Karlovca. Kaj veliko novega nam pismo ne pove. Zanimivo je pa morda še najbolj radi tega, ker bi pisa-vec rad vedel, če je NAM TU o V3em tem kaj znano ali ne. . . Zato ga objavljam brez dostavka. * • * “To moje pismo bo imelo posebnost, da bo brez podpisa, kar je docela neobičajno in nespodobno pri normalnih razmerah. Ker Vam pa nameravam opisati reči, ki so po sedanjih predpisih rdečih poglavarjev najstrožja u-radna tajnost in mi vsled tega preti nevarnost, da bo tudi mene zadelo isto, kar je mojaga sina, Vas uljudno prosim, da to pismo tudi brez podpisa sprejmete na znanje. Da se boste pa spomnili mojega imena in naslova, naj omenim, da sem se lani spomladi obrnil na. . . Tam ste ugotovili, da je moj sin do Tržiča še prišel, ko se je umikal z begunci proti Koroški, tam pa da je izginil. Jaz sem med tem dognal, da je prišel do Celovca in ga je potem zadela ista usoda, kakor vse druge domobrance, ki so bili v istem taborišču, kar bom v naslednjem točno opisal. zvedel to, kar sem ravnokar povedal in še marsikaj. Zato sem si vso okolico ogledal. Kraja samega v splošnem ne bom opisoval, ampak samo toliko, kolikor ima zvezo z nesrečnimi žrtvami. Kake pol ure od Teharjev in kakih 200 korakov od te že omenjene ceste, je morda 1 ha velika planota, ki je s treh strani obdana s smrekovim gozdom. Na tej planoti so zdaj že dokaj slabe barake, a t^eli ta prostor je obdan z bodečo žico. Kako in kaj se je zgodilo z mojim sinom, Vas najbrž ne bo tako zanimalo kakor to, kaj se je zgodilo z ostalimi domobranci, kajti dvomim, da bi to vedeli v Ameriki ali vsaj ne tako natančno kot vem jaz. Približno dva meseca po prevratu se Je na Gorenjskem začelo šušljati, da so na Koroškem nekaj barantali za domobrance Angleži in Jugoslovani. Dejansko, kakor sem zvedel mnogo pozneje, se je zgodilo tako. D6mo-branci so se bili utaborlii pri Vetrinju pod Celovcem. Bili so zastraženi dva tedna. Nekega dne pa je prišlo po njih toliko kamijonov, da so jih naložili 11 tisoč. Na stranicah kamijonov so bile naslikane prekrižane pesti. Domobrance so zvabili na kamijone pod pretvezo, da gredo v Italijo. Neki domobranec je vprašal angleško stražo, kaj pomenijo te pesti. Nakar mu je odgovoril, da se teh pesti ne bodo rešili nikoli več. Zato so prerane in mučeniške smrti naših domobrancev, naših najboljših 11,000 delovnih moči, krivi in za njih moralno najbolj odgovorni ANGLEŽI. “Na nekem razpotju je pol avtokolone krenilo na desno, druga polovica pa na levo. Oni na levo so takoj vedeli, kaj to pomeni, oni na desno pa so svojo prihajajočo usodo spoznali šele na razpotju Italija - Jesenice. O tej drugi skupini sem mnogo pozneje zvedel, da so jih v Škofji Loki od postaje do mesta postrelili najmanj polovico, drugo polovico so odgnali v št. Vid nad Ljubljano. Od one skupine na levo, čim so jih Angleži na obmejni točki pri Prevaljah izročili partizanom, je okrog 60 do 100 takoj ušlo, ostale pa so po enem tednu nepojmljivih muk pripeljali na Teharje, prav za prav v pol ure oddaljeno vas Bu-kovžlak. Teh je bilo okrog 5500. Na Tetovo leta 1945 je na cesti Teharje - Bukovžlak okrog poldneva odmevalo po cesti: “Mi smo izdajalci slovenskega naroda.” Obenem so peške pokale od leve in desne. To mi je pravil kmet, mimo katerega hiše so šli' vsi, ki je torej vse sam videl, zato nimam povoda dvomiti, saj je mož. . . • • » “Ko sem lani skrivaj iskal “Pod to planoto je majhna ozka dolinica, na videz močvirnat svet. V dolinici pa sem opazil nekaj izrednega. Nasip v obliki ogromno velikega groba leži po dolžini dolinice, na severnem koncu tega nasipa drugi še večji tak nasip, ki leži povprek dolinice. Trenotno sem si mislil, da je to običajno vojaško strelišče, toda spomnil sem se, da so na vojaškem strelišču nasipi vedno drug za drugim, nikdar pa eden v bok drugega. Da bi imel tam kateri kmet repo za kopano, je neverjetno, kajti čas za staro repo je že minil, nove repe pa še ni bito. Sicer mi je pa isti kmet kot prej oplenjeno povedal, da na tisti prostor ne sme stopiti nobena civilna oseba. Zvedel sem tudi to, da se je potem, ko so bili domobranci tja pripeljani, streljalo vsako noč od mraka do zore. Zakaj se je neki streljalo, ko pa ni bito nikjer več oboroženega sovražnika? Po mojem mnenju so ti nasipi nič drugega kot množični grobovi domobranskih žrtev. Vsak teh nasipov je 3 do 4 metre visok in približno 100 metrov dolg, širok pa tako kot železniški nasip. «, ~.......»* • * “Prevrat leta 1945 je mene zatekel v mestu. Takoj prve dni po prevratu je streljanje prenehalo, toda kmalu smo opazili nekaj posebnega. Proti enajsti u-ri ponoči so od šentvidske strani prihajali pokriti tovorni avtomobili in sicer v rednih presledkih 10 do 15 minut. Vozili so skozi mesto. . . in naprej. Čez par minut nato je v gotovih presledkih ropotala strojnica. Kmalu na to, ko je prenehala strojnica, se je avto vračal skozi mesto in tam srečal drugega. To se je ponavljalo vsako noč skozi celo poletje. Od vodilnih ni hotel nihče nič vedeti o tem, zakaj ka kor so bili poprej leta 1941 vsi za Hitlerja, tako so bili 1. 1945 vsi za partizane. Nihče ni nič povedal o tem, koga odvažajo, koga streljajo, čemu se sploh strelja. Kdor ni bii tiste dni že registriran komunist, ni zvedel ničesar. Po mojem mnenju so bili žrtve domobranci in drugi h št. Vida, od koder se nihče ni več povrnil na svoj dom. borišča v Teharjih, nakar je bil tam ustreljen. To da se je zgodilo zadnje dni meseca julija leta 1945. Na njivo da so vse tri pripeljali popolnoma gole in tako stepene, da so kosi mesa z njih viseli. Njegovo smrt potrjujejo tudi besede nekega svoj čas zelo uglednega moža, ki mi je 9. septembra 1945 o pol enajsti uri dopoldne rekel na cesti dobesedno: “če bi ne bito tako kakor je, bi se tudi vaš sin lahko vrnil domov.” Kaj je v teh besedah skritega, pa noče poveda-ti, zakaj s časi se je spremenil tudi ta mož. Da si pa boste na jasnem, zakaj je ta človek mogel kaj takega s tako gotovostjo reči, naj dodam še to: • • • “V prvem občinskem svetu, ki se je v kraju... po prevratu formiral, je bil tudi ta mož. Partizanska oblast iz taborišča pri Teharju, kjer je bil moj sin zaprt, je občino vprašala za mnenje o mojem sinu. Ker pa moj sin ni bil komunistično in brezbožno vzgojen in ker partizanskim roparskim morilcem pod nemško okupacijo ni nudil nikakršne pomoči, je bil tem novim oblastnikom seveda na poti, zato so ga, čeravno je bil šele 17 let star, izročili rdečim morilcem, naj se napijejo njegove nedolžne krvi. {x VERJA*«?' AL PA NE “Ali Vam je v Ameriki o vsem tem kaj znano? Ali so Vam znana grozodejstva, ki so se odigravala v Kočevju, v Novem mestu, v Žumberških gozdovih in tako dalje? žive so razkosavali ali na ražnju pekli! Gorske globeli in kotanje so polne teh nesrečnih žrtev. Zdaj se pa otroci v šoli učijo, da je 20 odstotkov vsega prebivalstva pomoril okupator ! V resnici pa število okupatorjevih žrtev ne dosega niti 3 odstotke, vse ostalo gre na ,raT čun krvoločnosti komunistov. Zato ne razumem, kako morejo predstavniki kulturnih zapadnih Saj še veste, da sem šel na potovanju v Kanado patruljirat na Koroško samo zastran tega, ker sem se spomnil, da sem bil samo dvarat v življenju lačen s posebnim poudarkom in sicer takrat na Koroškem in pa takrat, ko sem se vozil v Kanado. Na Koroškem so nam tista mati, Bog jim daj dobro, kjer so že, nabasali naše sitne želodce s kislim mlekom in domačim kruhom, na poti v Kanado sem bil pa ob svojem in sicer ob tisti salami, ki sem si jo kupil v Quebecu in ji zadnji konec odluščil ravno, ko je vlak zavozil v Winnipeg. Nazaj na Koroško sem vam ušel, dragi čitatelj, ko sem se vozil iz Dulutha v Minnesoti. Vem, da so nekateri mencali in se lementali, kaj da meštram po Koroškem, ki komaj čakajo brati, kako se mi je godilo v Kanadi. Veste, nekaterim je bil pa tudi opis tistega zgodovinskega pohoda moje patrulje masa všeč, da bi o tem radi še brali. Ampak, sem si rekel, da se mi škaf ne razbije, s katerim hodim po vodo v tej koloni, ne kaže mojih ljubih čitateljic preveč dolgočasiti s patruljami in takim, v kar se ne morejo uživeti pa naj bo še tako lepo pisanje. Zato bom naglo skočil nazaj v Kanado in če se mi spotoma kaj ne primeri, jo bom rezal zdaj do konca. Zagvti-šam se pa ne, da je ne bi udaril po zavrteh, ako mi trešči kaj pripravnega v glavo. Ko sem se vofzil z železnico naroaov, si »c ui*jc »»“* ‘-; komunizmu borijo, sedeti s temi krvavimi ljudskimi klavci za isto mizo. Treba bi bilo vsaj, da vsi ameriški Slovenci zvedo resnico o svoji domovini in rdečem raju v njej. . . Bom še pisal, če. . . . Dajte objaviti! ki je tako učen človek. Še zdaj sem mu hvaležen, ki je bil tako dolber, da je svoje naloge tako pripravno držal, da sem se lahko stegnil in iz njih bral za svojo uporabo. Kar je res, je pa res, oči sem imel zelo dobre in vrat primernoma dolg, da sem lahko obrnil glavo po potrebi na vse strani. Kot previden človek že od mladega, sem si v šoli izbral tako pozicijo, da so bili okrog mene sami odličnjaki in sem se lahko zanesel na tega ali onega. Pred menoj je sedel prvak v razredu, Joža Basaj, zraven njega drug odličnjak France Perne, poleg mene pa odličnjak France Sedej. Ce me ni profesor izvlekel h katedru in sem odgovarjal kar v klopi, je šlo kot namazano. Ako so pa tako nerodno sedeli, da nisem mogel dobro pogledati v njih stvari, sem jih z brco pod klopjo opomnil na njih dolžnosti do bližnjega, ki nisem imel ne časa ne volje (zadnje bolj kot prvo), da bi se bil pripravil-doma za sitne profesorje. Blizu pol stoletja bo od tf-daj, pa se še rad spomnim nanje. Franceta Sedeja bom enkrat obiskal, ali pa on mene, če Bog da, Basajev Joža pride pa enkrat te dni v Ameriko, kct slišim. Srečen bo dan svidenja, pravim. Bogve, če se bomo na prvi pogled spoznali? Najbrže so se med tem nekoliko postarali, jaz sem pa kar še miad, če ne štejem tistega ,da sem že precej časa na tem'svetu. rarodmr ki * baje tudi proti Proti Winnipegu, »mo »e ustavi-narodov, J£ se wje P_ .. .. ... “Bog ve, kje so te prtve pokopali, Gotovo med tem mnogi že vedo na tak način kakor sem jaz zvedel za grobove pri Teharju, pa seveda si ne upajo ziniti. Satan je zmagal s pomočjo Angležev, ki so partizanom nudili toliko pomoči. Domobransko vodstvo je toliko-zaupalo Angležem, da bodo sprejeli vsaj to maloštevilno našo armado, ki se je borila proti komunizmu, toda ob tej priliki so se Angleži izkazali za ljudi, ki ne zaslužijo prav nobenega zaupanja. Tudi Ameri-kanči niso dosti boljši, zato se opravičeno bojim, da je naša in Vaša emigrantska usoda zape catena. * ■ * • ,“0 mojem sinu so pa različne verzije. Več znakov kaže. da je zbežal, še več je tudi takih zna kov, ki kažejo na njegovo smrt. Konkretno sem zvedel o hjem to, da si je sam in še dva druga moral izkopati grob na neki njivi blizu spredaj omenjenega ta- Nov grob v domovini Euclid, O. — Iz stare domovine sem prejela žalostno vest, da mi je 20. oktobra 1948 umrla ljuba sestra Marija Slavnik. Rojena je bila v Notranjih goricah, fara Brezovica, po domače Iha-nova. Naša mati se je kot mlada vdova poročila k Mivčim v Bezuljak, naš očim je bil Janez Hren. Posestvo v Notranjih Goricah so mati prodali, ker ga ni imel kdo obdelovati. S seboj v Bezuljak so nesli mati nas tri o-troke, sestra je bila stara tri leta, brat in jaz sva bila pa še mlajša. Vsi so že umrli in tako sem ostala od naše hiše samo še jaz, spodaj podpisana. Sestra Ivana Turšič je umrla leta 1946, brat Ivan Slavnik v Waukeganu 19. marca in Lojz 22. juija 1948. Sestra Marija je bila stafa.72 let in vedno samska. Pišejo mi, da je umrla po težki bolezni 7 mesecev. Umrla je Bogu vdana in previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Imela je lep pogreb in dosti ljudi jo je prišlo kropit na mrtvaškem odru in tudi pri pogrebu je bila velika udeležba sorodnikov ir prijateljev. Ker je bila še samska, je imela beto obleko ob smrti in tudi beto krsto, katero so nosili fantje. Pravijo, da je izgledala kot kakšna nevesta. Vse življenje je dosti trpela. Ko je bila stara pet let, je imela vročinsko bolezen, ko je ozdravela, pa ni na eno uho nič slišala. Vse življenje je Bogu služila, delala in molila. Zato je bila tudi njena smrt lepa. Upam da se veseli pri Bogu v nebesih. Tukaj zapušča mene. sestro, v starem kraju pa nečake in nečakinje ter veliko bratrancev in li tudi na mali postaji Alvina, zdaj se ji pravi Gheen, kakor mi je sprožil misel moj dragi prijatelj iz šolskih let, Father France Sedej, ki pase dobre duše v naselju Greaney, komij 11 milj od tiste postaje. Pač si takrat ne bi mislil, da bo prijatelj France kdaj zašel v te kraje, ki so sicer lepi, pa precej od rok, ko smo vendar takrat v Kranju prerokovali, da bo najmanj škof, če ne celo-kardinal, sestričen. V Aifieriki zapušča po raznih naselbinah več bližnjih sorodnikov, bratrance in sestrične, v Waukeganu dva nečaka, Franka in Johna Slavnik, dve nečakinji, Mary in Stefi Slavnik, v Greenwood, Wis., nečakinjo Josephino poroč. Grom. Ljuba sestra! Počivaj mirno v domači grudi po prestanem zemeljskem trpljenju. Ni nama bito dano, da bi se še videli na tem žalostnem svetu. Bog daj, da bi se v večnosti. Helena Somrak, 20260 Tracy Ave., Euclid, Ohio. List mu je všeč! Sheboygan, Wis. — Moja naročnina bo v kratkem' potekla, zato vam pošiljam tukaj kar za vse leto vnaprej. Da mi ne boste lista ustavili, ki mi je prav všeč. Vse dopise preberem od kraja do konea, ker so vsi zanimivi. Tudi Mickino kolono rad pre-čitam in se dostikrat prav od srca nasmejem, čeprav nas mo- sicer pabolčni. ške včasih nekoliko nasprotno pohvali. 'No, saj vemo, to je ženska navada. Tudi imja me včasih po vseh sort imenih pokliče, pa se že na vse razumem. Kako ne, saj je ravno ta mesec preteklo 51 let, odkar živiva skupaj v zakonskem stanu in ;e kar dobro razumeva. Želimo vam obilo novih naročnikov ter vse skupaj prav iskreno pozdravljam, Martin Smith : ~~— ■—-W8-«t innipeg, so nam dop dali; da bomo stali tukaj nekaj ur in da gremo lahko v kolodvorsko restavracijo. Mislim, da človek, ki nam je to razodel, še ni postavil pike na konec stavka, ko sem jaz že sedel v restavraciji. Ženska, ki je stregla, me je nekaj vprašala, ker sem vedel, da me ni vprašala po zdravju, ali kako je kaj na Menišiji zadnje čase, sem pokazal na soseda, ki je imel j>red seboj skodelo kave in z vilicam je pa drezal v neko okroglo jed, ki je bila kruhu podobna, pa ni bila kruh, ki je bila blincu podobna, pa ni bila bli-nee, ampak vsakega nekaj, bi rekel. Ženska mi je prinesla oboje, jaz sem vzel iz žepa pest drobiža in ji rekel, naj si od-rajta, kolikor misli, da bo pošteno in prav. Ni vWa dosti, par šestič, pa je bilo vse plačano. Kakor sem videl soseda, da dela, sem tudi jaz in zasadil vilice v tisti hlineč, ki je bil prav za prav v dva nadstropja: eden spodaj, eden zgorej, vmes pa v moje veliko začudenje kuhana jabolka. Prav dobro se še spominjam, da bi bil prvi grižljaj malodane iz ust pognal. Z veliko vnemo sem ga namreč nesel v usta. lačen kot sem bil, da bi si bil skoro jezik oparil. Jed je bila namreč od samega hud-ftika vroča, pa mi niso povedali, da je. Opihal sem jo in jedel. Priznal sem, da je jed imenitna. Še nikoli prej nisem take je-delT Uganili ste najbrže, da sem takrat prvič pokusil paj in Tako mi je šlo vi slast, da sem sklenil že takrat, da bom, zanaprej živel samo ob tej jedi. Celega sem pospravil in še trikrat pokazal ženski na prazno skodelico d,a mi je dolila še kave. Gotovo ni imela nič dobrega mnenja o me-nisem pet dni drugega videl v ustih kot kruh in salamo. Ko sem odhajal nazaj na vlak, sem dognal, da sem zdaj dober in podprt za nadaljnih pet dni, če Ibo sila. V Libijski puščavi La m * “Mefiš — !" * (Arabski, pomeni: “To ni nič!” Ena izmed njih je stara — in žensk bodete imeli na izbiro, ko pridete v Egipt! Temle tukaj se ne bo zgodilo nič hudega. D j ali jih bod v harem ** (Zenske sobe, kamor je bilo moškim prepovedano vstopiti. ) kalifov.” “Kar pravite, je neemisel!” je dejal polkovnik strogo. “Ženske vzamemo seboj, ali pa voibče «e gremo!’’ “Meni se zdi, da je tcTnezmi-sel, kar vi 'pravite!” je odgovoril črnec nevoljno. “Kako more. te zahtevati od mene in od mojih tovarišev, naj storimo, kar bi se neizbežno ponesrečilo! Leta in leta smo čakali na ugodno priliko in sedaj ko je prišla, — pa bi jo nam naj pokvarila neumnost s temile ženskami —?’ “Koliko, sem vam obljubil, ako nam pomagate, da se rešimo in vrnemo v Egipt?” “Dvesto egiptovskih funtov vsakemu in povišanje v armadi, — vse to na častno] besedo Angleža.” “Jako dobro! — Torej pa me poslušajte! Vsak dobi'tristo funtov, ako izpremenite načrt tako, da moremo vizeti tudi ženske seboj.” Tippy Tilly se je v globoki zadregi praskal po gostih črnih kodrih. “Utegnili bi že še spraviti tri izmed boljših kamel k onim ki so pripravljene za nas. Res so še .tri jako dobre med tistimi tam pri ognju — Ampak, kako naj dobimo ženske na sedla—? Počasne so, vajene niso, mi pa morama naglo opra-. viti, na mah se mora vse zgoditi, sicer nas prehitijo še preden smo zunaj v puščavi —. In če jih tudi spravimo na kame- bil Stephens. Sprijaznil se je že s mislijo, da je vse izgubljeno. Smrt je bila zanj neizogibna in ravnodušno jo je hotel pričakovati. Ko pa je zvedel, da bo moral poskusiti nevarni beg in tvegati pri tem morebiti tudi življenje, ga je pograbil strah in Uresel je se na vseh udih svojega dolgega suhega života. In potegnil je rdeče vezanega Baedekerja in je začel pisati Oporoko' na pra-«ni, zadnji list kjnige. Pa prsti so mu tako hudo dregetali, da lastnega pisanja ni mogel brati. . . čuden je bil ta mož, vajen reda in neuklonljivosti postave. Smrt, ki se ji ni mogel izogniti je bila zanj, se mu je zdela popolnoma v redu prav zato ker je bila neizogibna in vsled tega po njegovem naziranju nekako določena in predpisana po usodi. Gledal jo je pred seboj in miren je bil. — Umreti pa na dirjajoči kameli, v divjem begu ne da bi vedel, kedaj ga zadene smrt, to je bilo zanj skrajno vznemirjajoče, “neredno”, in polnilo ga je z neznanim strahom. Ni se bal smrti, pa bal se je nepredvidenih slučajev, bal se je vsega, kar je motilo “urejeno” ravnotežje duše, vsega, kar ni šlo po redu in postavi—. Polkovnik in Tippy Tilly sta zlezla v senco akacije, kjer so počivale ženske. Sadie in njena teta sta dremali, tesno sta se držali druga druge krog vratu in dekle je slonelo svoji teti na prsih. Gospa Belmont je bedela. Takoj je razumela položaj, vse bo storila, je pogumno dejala, da se beg posreči. “Ampak mene pustite tukaj!” je ugovarjala gospodična A-dams čisto resno. “Stara sem, (Nadaljevanje) Z vlakom smo se vozili do postaje Vrh Dneprovsk; tu smo pa zopet zlezli doli pa spet nadaljevali peš po železnici, ob kateri so rastli borovci, smreke in drugo drevje. Ko smo prekoračili precejšen kos pešpota začu-jemo za seboj streljanje iz pušk, večinoma iz strojnic. Brž smo jo pobrali v zarastli gozdič ter tekli naprej po gošči. Ko je streljanje ponehalo pa spet na progo ter jo ubirali urnih krač naprej in nekako sredi popoldne prišli do kolodvora Zaporožje, kjer pa razen enega Rusa, ki je bil tudi na potovanju, ni bilo nobenega človeka; vse je bilo prazno. Kolodvorski prostori pa Ob tridesetletnici potovanja iz Rusije v Jugoslavijo (Joie Grdina) gole stene, polomnjena vrata, .pobita okna, skladišče prazno, železniški tir pokvarjen. Moji tovariši utrujeni od hoje so brž posedli po polomnjenih klopeh in sklenili, da tukaj prenočujemo, češ, da je do druge postaje predaleč, da bi danes dospeli tja. Meni se pa ni prav nič dopadlo, da bi tu prenočeval; zdelo se mi je prenevarno, kajti prav lahko se boljševiki in Petij urovci tukaj udarijo in mi bomo žrtve teh ruskih bratomornih traparij, pa sem pričel tova. riše nagovarjati, da bi šli preno- ne gremo nikamor več naprej, že sem mislil tudi jaz ostati, ko se oglasi Rus, ki' je bil na peta v Kijev, rekoč: Meni se tudi ne dopade, da bi tukaj prenočili, zdi se mi prenevarno; pa pojdiva sama. Brž sem bil zadovoljen z tem predlogom Rusa ter sva jo mahnila na cesto, ki je vodila proti vasi. V tem pa privozi sem od Jekaterinoslava da prideva na Vrhovce, sam pa je z konji zavil v drugo smer. Za-hvalivSi se dobremu gospodu za vožnjo, sva jo mahnila proti Vrhovcem. Med potjo sva srečala S moške in 2 ženski; vprašala sva jih odkod prihajajo? Povedali so nama, da z Vrhovcev, do tam pa da so prišli iz nekega mesta z vlakom. Pritoževali so se kak- oklopni vojaški vlak; bržčas šni križi in težave, da so tod vo- boljševiika patrulja da bi izvedeli kje so Petljurovci. Ko sva videla to, naju je pa še bolj spodbodlo, da sva jo ubrala po cesti ter prišla v vas, kjer sva pri nekem kmetu poprosila za prenočišče in sva ga tudi dobila, povrh pa še večerjo v hiši pa so nama postali z slamo in imenitno sva prenoče- ziti se; a proti Jekaterinoslavu pa sploh vlaki ne vozijo. Od njih sva tudi zvedela, da so na Vrhovcih čete Petljure-Vztrajno potem nadaljujeva pot in pozno popoldne sva prišla na vrhovški kolodvor. Zadovoljen sem zrl na stoječe vlake, med njimi je bilo nekaj razbitih lokomotiv ter poškodovanih že- čevati v kako stransko selo, ker tukaj ni varno. Pa so mi odgo- traj pa so napm še postregli t vala, dočim so tovariši lačni pre- lezniških voz. Nič nenavadna zeball na zapuščeni postaji, zju- prikazen za razdrapane ruske vorili: Le ttojdi, če se ti ljubi hoditi; mi smo utrujeni, danes dobrim zajtrkom, potem sva jo pa ubrala po cesti v smeri proti ŽENINI IN NEVESTE! •\ •» V.’>-1 ‘ v4’ % - r,i' & • . & Naša slo venska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Redite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. ■ t; '3 , ' "V riši morali priti. Tu sva zvedela, da na Vrhovcih so pa Petlju-rovi vojaki; do večeri, da lahko dospeva tja. Ko sva bila že izven vasi, se pripelje po cesti krešna kočija, v kateri je sedel, gospod. Ko so pripelje do naju, ustavi krasna belca, ki sta bila vprežena v kočijo pa naju vpraša, kdo sva in kam greva? Rus mu pove, da v Kijev, jaz pa, da grem v Avstrijo. No in kam sta namenjena zdaj ? Greva pa na Vrhovce, mu odvrneva. Potem pa naju vpraša, če sp želiva peljati z njim? , Ja, lejga no! Kdo bj pa odrekel tako vožnjo ne? Ali greste tudi vi na Vrhovce? ga'vpračava ' midva. Ne, pravi, jaz grem dru- Ameriška Domovina •II7SL Clair An. HEndersoe 08M ifi: n le, kako nijj jih ojbdržimo na čemu bi vam delala nadlego in Botimte^fe^vasSe.'dl "“^nttatica!” je zajokala bodete tzdlrknili iz sedla, kajti Sadi^. Jezditi kamelo, ko je v najhuj- - — šem diru, to je težka reč! Za ženske sploh nemolgiače! — Ne, ženske pustimo tu, in če jih vi nočete pustiti, jih bomo pustili mi in z njimi tudi vas, pa bomo sami pobegnili!” “Jako dobro! Le pobegnite!” je dejal polkovnik suho in legel spat. Poznal je orientalce in dobro je vedel, da pri njih le tisti opravi ki malo govori, pa tisto odločno pove. Črnec se je obrnil in zlezel k svojemu tovarišu »Mehmedu, ki je stražil kamele. Prerekala sta se nekaj časa, pa tristo egiptovskih funtov se ne da odkloniti tako izlahka in . zato je Tippy Tilly kmalu spet prilezel naizaj k polkovniku. "Mehmed Ali”, je pripove-dal, je pripravljen. “Šel je in bo plrignal še tri kamele. — Pa stvar je neumna, vam rečem, in vsi tvegam