St. 88. V Mariboru, četrtek 1. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na todon, vtorek, četrtek in Boboto, ter velja po pošti projoman, za avatro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pni lota 5 eold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gora., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plaČujo od oeiiristnpne petit-vrsto 6 kr. 6o se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici liisn. štev. 220. O n r a v n i š t v o. na katero naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji', oznanila, t. j. administrativno roči. je v tiskarniri: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št 229 Delniško društvo „narodna tiskarna*t%v EJublJani. Slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom od dne" 21. t. m., st. 5162, dostavljenim d m' 21). t. m., potrdila pravila delniškega društva „Narodna tiskarna' in ustanovljenje društva na podlogi teh pravil privolila. Po §. 4. društvenih pravil znaša društvena glavnica 50.000 gld. v 500 delnicah po 100 gld., — od teh 500 delnic je dozdaj oddanih 430 in na-nje vplačanih 23.000 gld., tedaj se sme društvo po §. 5. pravil takoj konstituirati, ker je več delnic kot potrebne 3 četrti oddanih in več ko 25 °/0 vse glavnice nanje vplačanih. Upravni odbor uljudno opominja tiste gg. delničarje, kateri se nijso vplačali prvih treh obrokov svojih delnic, n aj to brez zamude s t o r e. Rodoljubi, kateri žele* dobiti še delnice „Narodne tiskarne", naj blagovoli naznaniti to društvenemu blagajniku gosp. Petru Grasselliju in naznanilu priložiti 25 °/0 na vsako delnico h 100 gld. kot prvo vplačilo v smislu 5 društvenih pravil. Delnice se po §. 7. dr. pr. delničarjem izroče, kadar so popolnem vplačane. Tistim p. n. delničarjem, kateri so že vse vplačali na svoje delnice, kakor hitro bodo uredjene vse potrebne priprave. Upravni odbor delniškega društva „Narodna tiskarna1'. V Ljubljani, 30. dan julija 1872. Dr. Ji. K. Kttttitkir. prvoHcduik. Dr. J. *'ošnjKlt. Peter l-ruMMelll. tajnik. blagajnik. l*oli<-ii*.ko ok«» iiutl MlovciiMltiiiii cliiliovnikl. V zadnji številki „Slov. Nar." smo priobčili dopiH iz kočevskega okraja, kateri nam poroča tako važno stvar, da se nam potrebno zdi tudi denes še o njej {spregovoriti, da-si jo je naš dopisnik s kratkimi potezami že osvetil. V dopisu ae pripoveduje, da je novi deželni predsednik kranjski g. Auersperg svoje delovanje s tem začel, da nalaga županom in občinam, naj preže na „vsaki kažnjivi govor duhovnika na prižuici" ter naj „čcz vsako pridgo, v kateri se politične zadeve razgovarjajo" brž teko Aucrspergovim sodnikom poročat, da dotični duhovnik pride mahom v pre iskavanje in potem v luknjo k tatovom in drugim hudodelcem. Vidno je torej, da se hoče držati Auersperg pri izvrševanji svoje naloge, zatreti narodno stran- ko na Kranjskem, prav tistega recepta, katerega so mu napisali njegovi „liberalni" (ka-li) nemški sostrankarji: namreč najprej duhovnike na kmetih „neškodljive" storiti. Nemškutarski modrijanje namreč, kakor znano, menijo, da je vsa slovanska opozicija samo ,,farško delo', da izgine vsa. ako bi duhovniki za njo ne delali EftMŠkT in nemškutarski tiazeologi mislijo od svoje zelene mize sem, da je narod čreda, katera bi se ravno tako lahko dala od njih voditi, ako narodnjake in v prvi vrsti narodne duhovnike odpravijo. Oni ne vedo, da narod že po instinktu (tam kjer nema še lastnega trdnega prepričanja) hodi in drži s tistimi, ki so iz njegove srede izrasli in se tega svojega izvora ne sramujejo. Zato tudi ne vidijo, da ima duhovnik politični vpljiv le, če je n a r o-d e n , kajti kolikor mi nenarodnih duhovnikov poznamo, kateri so nemškutarji, tisti v narodu ne veljajo nič. No pa dobro! Auersperg začne s svojimi političnimi policaji in svojimi nemškutarskimi sodniki prezati na slovenske duhovnike, najprej v kočevskem okraji, kjer je uajbolj mogoče, da dva nemškutarska kandidata v deželni zbor spravi, potem (ali najbrž ob enem) menda po vsem Kranjskem. Duuajsko-pruske in ljubljansko-pruskc novine bodo imele nad tem grandiozno veselje, — mi, mi se pa smejemo, ker vemo da bode Auersperg s tem opravil toliko kot uič! Da je ta Auerspergova naredba „liberalna" t. j. po šabloni narejena, katero je nemški liberalizem, (ne pravi liberalizem) razvil, to spričalo bode Auersperg gotovo dobil in ako njegova časti-lakomnost ne ide dalje, hode tudi zadovoljen. To pa ne moti, da je ta naredba v naših razmerah naravnost neliberalna. Liberalizem je pomenjal vzvišeno idejo, dokler je pomenjal boj za nravnost , za enake pravice, enako svobodo vsem: kjer se smatra še dan denes kot taka ideja, tam je spoštovan še dau denes in takega reklamiramo — če je dovoljeno — tudi mi za sebe. Ali karikatura je liberalizem postal, kjer se mora kakor denes pri naših Nemcih in ueinškutarjih na ova-duštvo, inkvizicijo, špiceljstvo in policajstvo opirati. Seuvanje proti duhovnikom kot takim, proganjanje in ovajeuje duhovnikov po nastavljenih policajih, je ravno tako gnjusuo in pogube vredno, kakor je bilo pod absolutizmom in avtokratizuioni enako ravnanje s svobodnjaki in demokrati. Ta naredba je pa tudi smešna. Ona namreč nij nič iz notranje potrebe, nič iz naravi stva-rij izraslega, temuč nekaj posnemanega. lics je, da duhovniki tudi agitiraj o pri volitvah. Ali, da si smo dosti krajev naše slovenske domovine prehodili, na prižuici uijsmo še čuli naših narodnih kandidatov priporočati. Duhovnik ima kot privaten človek pač prilike dovolj agitirati kolikor um drago. In če sem sam volilec, bi pač rad vedel, s katerim zakonom mi more Auersperg prepovedati, da svojih sovolileev ne smem prigovarjati, naj tako volijo kot jaz. Prižuice torej niti treba nij. Da bi le narodni duhovniki zunaj cerkve dovolj narodno agitirali, kar bodo gotovo tem bolj, čem bolj bodo ovaduhi nastavljeni, (katerih ovaduhov pa Auersperg in slavne oblasti najbrž uiti dobili ne bodo.) Da-si ravno se na svojem mestu prav dobro počutimo in nas naše delo veseli, vendar obžalu- jemo, da nijsmo za prihodnjo nedeljo kje v Kočevskem okraji župnik ali kaplan. Mi hi namreč hoteli Aucrspergu in njegovim spoštovanim drugom ..šabernak" zagosti, ki bi ga do živega prepričal, da je njegova naredba nepotrebna. Na podlogi tega ali onega citata iz sv. pisma, na pr. naj zna-nejega: „ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe" — si upamo eminentno politično „pridgo" sestaviti in na pr. navdušeno in ognjeno govoriti o ljubezni do domovine. Da bi bilo ovadušlvo laglje, povabili bi g. Fladunga, Auerspergu podložnega nemškutarskega oblastnika, na poslušanje in na posled mu celo izročili originalni koncept svoje politične „pridige". Upali bi si jo tako sestaviti, da nam preiskavniki z vsemi §§. do kože ne pridejo, a ipak ne bode — noben Slovenec, ki je o ljubezni do domovine podučen, uemškutarja ali nemškega naseljenca volil. Vse se vrti namreč o tem: rkako", ne zmerom — o t,kaj.u Nlo«<»iic*i i it itn rodit a illi (tVlilVIEOMt. Vil. X. Nravstvena vzgoja je pri narodih tolike važnosti, da brez te vzgoje ne morejo svojih viših namer doseči. Vzemite narodu čuvstvo poštenosti, samozaupnosti, patriotizma , srčnost in krepost volje, pogubili ali vsaj oškodovali ste ga. Zato je ena prvih dolžnostij rodoljuba, vzbujati rojake k samosvesti, k poštovanju in zaupanju samim sebi, sploh k uravstvenosti. V tem oziru se ne da delo nikdar dokončati. Voda, katera zastoji, in nima soli, začne gnjiti; isto tako gnjijč narodi brez vedno žive nravstvenosti. Gojenje takovih čuvstov pak , kakova sem gore navcl, se pri nas jako zanemarja, vsaj v novejšem času. Pred dvadesetimi leti bilo je to vse drugače: ondaj so se Slovenci za idejo svoje narodnosti bolje, živeje in krepkejc navduševali. Čitajte novine 1. 1S4H in 4i», poslušajte ondašnje pesni in govore, spomnite se ondašnjega političnega gibanja. (Jotovo, da je ondaj naš narod bas vzbudil se in da je prva jegova radost, spoznati samega sebe, čisto naravski silnejša bila. A takovoga, duešnjim okolnostim primernega pospeševanja nravstvenosti. recimo narodove životnosti, treba tudi sedaj in morebiti šee bolj nego preje. Kajti naš narod uij samo samega sebe zavedel se, nego tudi svoje p o ni en j k 1 j i v o s ti in slabosti spoznal in treba mu izdatnega zdravila, vodnega neprestanega krepila. Pogledimo na druge narode! Kako pospešujejo u. pr. Švicarji svojo narodno (pri njih državno) samosvest z oblctuimi veselicami: ravno kar so v Cirhu prazdnovali strelsko svečanost. Kavno tako imajo Nemci svoje občenarodne praznike in svečanosti; pred kratkim so imeli narodno streljanje v llanovru. Amerikanci so nedavno v Bostonn napravili narodni koncert, pri katerem je sodelovalo okoli lO.OOH pevcev, praznost, kakovo uže več let praznujejo , in katera ima na okrepljen je „amerikanske" narodnosti, kar oni sami trdijo, ogromen vpljiv. To so primeri novejšega časa: starih narodov nočem tu ni v spomin jemati. Gotovo so imenovani narodi ne samo domoljubni nego črez vse ponosni na svojo državo in narodnost, ali ipak se jim takova podbudila ne «dč sovišna iu nepotrebna. A kaj mi Slovenci delamo V Narodnih, jaz menim vseobčih vsena-rodnih sveČauostij nismo do zdaj skoro nijednih imeli- k večcmu , da „Sokol4* izleti v Litijo ali v Loko; da ta ali ona čitalnica napravi kakovo potno veselieo, da ,,Matfcau zvabi nekoliko udov k kakovej improviziianej „bescdi" v Ljubljano. Začetki so pri nas bili uže vse čcstnejši, nego se moremo v novejših časih z njimi ponašati. Zato pozdravljamo vsak takov poskus. namreč rPrcširnovo svečanost'*, katero snuje „pisateljsko društvo**. Naj jo ono krepko priredi in brez bojazljivosti izvrši! Takove vsenarodne veselice imajo na življenje in razvijanje narodov ogromen vpliv. Rodoljubi se spoznavajo ,• talenti imajo priliko pokazati se; misli in čuvstva se izmenjajo: čuvstvo edinosti in celokupnosti se pospešuje; prosti narod se z obra/enejšimi stanovi bolje seznanja, vse pak prodira uekakova samozaupnost, nekakova tolažba, nekakova viša navdušenost. Mnogi „zapečkar", ki se nikdar svoje dni nij navdušil, vrne se poln idcalnosti (vsaj začasne) nazaj, iu veruje v našo občno narodno stvar, ktera se mu nij nikdar preje v tako iiojemnej obliki pokazala : mnogi rodoljub, pešajoč uže in izgubivši ,,ves up na zemlji sreče", vrne se z nova okrepljen na delo j mnogemu nasprotniku, kteri je iz naših borb med „ starimi" in „mladirni", med „liberalci" in ,,klerikalci*' menil, da smo se uže žive zakopali, raztegnejo se oči čudečemu se, da Slovenci šČc bivajo, da! ka živo čutijo svojo celokupuost in edinstvo. Za povzdigo narodnostnega čuvstva po mojih mislih torej nij boljšega sredstva nego takove občne, narodne veselice. Zato se naj bi v Ljubljani na vsak način skrbelo, da bi se take velike veselice začele vsako leto uapravljati. Naj bi se na pr. vsa slovenska pevska društva o prilikah povabila v kakov sloveč kraj: v Ljubljano, Bled, na Ptuj, v Gorico, Maribor itd. Isto tako naj bi se občni politični „škodi" (povabljenih) ali pa tudi „tabori" sklicovali o važnih, med rodoljubi uže znanih in razpravljenih, a ne šče določenih zadevah. Naj bi se kakova „r a z s t a v a", sodržujoča umetne in prirodne proizvode slove osnovala, kjer bi se naši umetniki, laztrošcni iu premalo znani, naši obrtniki, naši sadjevodci, zemljedelci, kmetovalci itd. lehko pokazali. Saj nijsmo tako ubogi, kakor si sami di mišlju;eruo. In takošuih prilik, pri kterih ves naš raztreseni narod sam sebe bolje spoznava in svojih močij bolje se zaveda, našlo bi se šče več. Vi pa, vodniki našemu narodu, začnite delo! Ne bojte se truda; saj le poskušnjc treba. Gib-ljimo se! Dopisi. Iz |»t 11.1*1*4» okolice, 29. julija, jIzv. dop.J (Prevzetnost nižjih uradnikov.) 24. Listek. Robovi, in njili oh v« > nojonje- (Konec.) Pogledom na Francozko se nam prvi utemeljitelj velike revolucije pokaže kardinal Riche-lieu. Z železno doslednostjo je ta mož utrdil najstrožji absolutizem, ki je le naprem bedastemu delu ljudstva dal se za silo zakrivati z zunanjimi vojnami iu s temi spojenim bleskom. Kmalu se pokaže, da treba temeljitih prenaredeb, a plemstvo vrže starega, in že zato premalo pogumnega Mau-repasa, kakor Ludvikovega ministra Turgota iu Mal-herbesa, katera sta drznila se nastopiti pot prenaredeb. Ali revolucija začne stoprv oblikovati in vpodobljevati se, ko 17. krsnika znamenitega leta 177!* objavi tretji stau sebe za edino pravi narodni zbor, iu je plemstvu in duhovstvu dano na voljo, da se prosto zjedini ž njim. Ako bi bila ta dva stanova dovolj imela duševne moči (boljše slabosti), da bi bila oprostivši se feudalne prevzetnosti in klerikalnega napuha po bratovski stek- junija jo prišlo na tukajšne županijske urade po slav. e. k. okrajnem glavarstvu v Ptuju Klibeck-ovo slovensko oznanilo, zastran pogorelcev v vasi Imen v kozjanskem okraji. Glasi se: Št. 6170. Oznanilo. Popoldne 17. t. m. se je v Imenu, ves v davkarskem okraju kozjanskem, ogenj vnel, in ker je vihar podpihal, tudi gasilnih pomočkov bilo ni, 4 hiše in 7 gospodarskih poslopij s pohištvom, blagom i. t. d. vred vpepelil. Škode je 7.700 goldinarjev. Onesrečcni ro vsi reveži, kakor je sploh cela soseska pričo pičlega zemljišča in pogostih povodenj. kterc Sotla prizadeva, zelo revna. Za zlajšanjc te revščine sim zaukazal, da se naj v ozemljiji okrajnih glavarstev v Mrežicah, Gelji, Slov. Gradcu, Ptuju, Mariboru, Radgoni, Ljutomeru, potem mestnih občin mariborske i celjske mili darovi nabirajo, in vabim k prav obilni udeležbi. V Gradci, 27. maja 1872. C. k. namestnik : KUbeck.u Kakor rečeno, to Kubeckovo pismo je slovensko ; ker imamo štajerski Slovenci tako malo prilike videti, da so nam cesarske oblasti pravične, veseli nas še taka malost narodne ravnopravnosti. Tem bolj pak mora vsakega Slovenca razkačati, če vidi da nižji c. k. uradniki svoje sovraštvo do ljudstva in slovenskega naroda še tam ne morejo skrivati, kjer njih višji hočejo vsaj pro forma pravični biti. Tako je iz gole demonstracije, da bi svoje zaničevanje do slovenščine izkazal, naredil nek uradnik c. k. ptujskega glavarstva na slovcusko pismo ces. namestnika K U b e c k a , svojcoblaatno — nemški napis ! Iz Dliiltiji*. 30. jul. j Izv. dop. I Med „Deutsche Zeitung" in med „N. Fremdenblattw teče novinarski prepir, ki ima neizmerno zanimivo stran. Tu se zopet kaže ustavoverna stranka v vsej svoji veleizdajni nagoti. „N. Fremdcnblatt** je namreč očital „Deutsche Zeitungi", katero so ustanovili nemški udje avstrijskega državnega zbora, da ne vodi prave politike, ker ne stoji na avstrijskem, ampak na pruskem stališči, ker išče zunaj Avstrije svoje težišče. „N. Fbl.'* navaja dve pismi, eno Ant. Auerspergovo drugo Kaiserieldovo, iz katerih obeh je razvidno, da je „1). Ztg.1* prnSk list s pruskim duhom. Ke-daj je bilo tako dokazano o kacem slovanskem iistu ? In kje o, kr. avstrijski državni pravnik divja proti novinam, na Dunaji gnezdu prusizina, ali v Še avstrijski Pragi V — Zanimljivo je pa tudi v omenjenem odlomku Kaiserfeldovega pisma razlaganje tega štajerskega Jeremija, zakaj on slavnih svinčenih podplatov zdaj še ne odmeče. On je „Avstrijec*" ne iz dolžnosti ali ljubezni, temuč ker to njegovo nemštvo od njega zahteva. Njegova Nemčija je od vztoka in zapada v nevarnosti, torej je na Avstrijo navezana! Ako si pa nemške provincije prisvoji, potem izgubi vpljiv na Lajti. Jeremija Kaiserfeld je torej Avstrijec, da hi 20 nila se z meščanstvom: gotovo, da prva franeozka revolucija hi bila morda mogla iztekati po nekrvavi , negrozoviti poti in ne vršeč se z diktaturo. Ona hi bila po svojih krasnih načelih iu svojem izgledu človeštvu že takrat naklonila oboje najvišje dobro: mir in svobodo! Francozko plemstvo in duhovstvo sta svojim nespametnim oprezo-vanjem poglavitno zakrivila sledeče potoke krvi. Nečisti slabi značaji (in kater stan pogreša tacih ?) polagoma zadobe merodajnost v tretjem stanu; kajti njim se pridruži neomikano, zato vselej podkupljivo prostaštvo , in ko se poniža duhovstvo in plemstvo, da hi postala del naroda, bilo je že prepozno. Kakor Karel L v Angleški, tako mora na Francozkem sam ob sebi nedolžni Louis XVI. pokoriti se za svojih očetov grehe. Z njim pa popadejo najplemenitejše glave francozke, vplcme-njene ne po kolenu, ampak skoraj vsi po duhu pleme — niti možje iz le predolgo zaniČevanega „tretjega stanu1*. Ko je bila gnil loti nina sekira odbila naj-umnejše glave, bilo je konec razumu podvržene svobode, kakor je edino mogoča, Po zdaj pa po naravnem poti sledi eno za drugim. Absolutizem milijonov Slovanov in druge Nenemee v Avstriji rabil za brambo (ne Avstrije temuč) Nemčije. Torej , en del naše zdanje vladne ali ustavo verne stranke je naravnost prusk , drug del je avstrijsk za prusko korist. Včeraj došli telegram iz Peterburga, kateri javlja, da pride G. soptembra v Berlin razen avstrijskega tudi ruski car, vzbudil je med nemškimi politiki mnogo hruma. Tisti Andrašijevei, kateri so menili iz tega shoda avstrijskega z nemškim cesarjem splesti zvezo proti Rusiji, bodo debelo gledali ker to zdaj ne bode mogoče. Denes res morejo mogotci menda v eno skledo pomakati in med soboj drug proti drugemu svoje misli imeti, vendar bode Reverni strijc neugoden drug magjar-skim diplomatom. Po drugi strani se bodo pa oni Prusi veselili novoizkazanega prijateljstva mogočne Rusije do Nemštva, kateri poleg vsega Šovinizma nijso dovolj lchkomišljeni, da bi oči zapirali pred nevarnostjo, ki jim žuga od vzhoda. Mi Slovanje lehko brez vsega zanimanja gledamo na ta shod v Herlin. Da mu je ostrina proti Rusiji, s carjevim dohodom odlomljena, to nam je prav; da car pride v Nemčijo, to nam je vse eno, saj ta car nij po duhu ni Slovan ni Rus, naših simpatij nema; dal bog, da bi njegov naslednik boljši bil. Politični razgled. Vročina poleteuska je tudi zunanjo in notranjo politiko utišila, tako da pozitivnih dogodja-jev nemarno mnogo poročati. Vprašanje o češkem vseučilišči zanima ne samo češko občinstvo, katero ga bode v mnogobrojnih peticijah ponavljalo, temuč tudi vladni časniki so se začeli oglašati — prav po nemško. Med tem , ko so Nemci prej Cehom ponujali posebno češko univerzo, da bi le dozdanjo za-se ohranili, nečejo denes Čehom ponujanega dati, temuč iščejo različnih uzrokov za odbitje. Zdaj se zopet postavijo na stališče „vcdnostiu, za katero češki jezik nij zmožen. Od kod to vsiljeno varuštvo ! Novost, da pride tudi ruski car v Herlin (glej dop. iz Dunaja) razlagajo avstrijsko-ogerski časniki kot poroštvo mirti v Evropi. Kaj bi drugega ti listi imeli in smeli reči ? Prusi imajo pač mnogo vojne slave, a nekaj jim VVorth in Sedan nijsta prinesla — svobode ne! To začenjajo po nekoliko že spoznavati. ,,Berliuer Dcmokratische Zeitung" pravi: „z izgnanjem jezovitov smo tedaj gotovi in upijemo, da je groza. Ali vsak dan izgubljevamo več političnega izobraženja in čuta za slobodo. Udali smo se v servilizem iu to nam hode slab sad donosio. u Francoski se zdaj čudi ves svet. Te dni ima na posodbo vzeti tri milijarde. Toliko še nij vskali revolucijo; revolucija, katere nijso vodili vblaženi duhovi, porodi anarhijo , in tej nasledki so, da po polnem opešajo vse moči, po čemur se vseli novi despotizem. Ta despotizem, proti kateremu je Pariz v obeh novejših revolucijah (mes. julija 1830 in mes. februarja 1H4S) ponavljaje iz-ražcval nevoljo, trpel je noter do lanskega leta. Napoleon III. je bil zmerom autokrat, parlament le papirnata oblika in ministri vodljivo orožje svojega gospodovalca, dokler je sam sebe naredil nemogočega in je tuja sila neprevidoma vrgla ga s prestola. Francozke, po vršnem pogledane revolucije kažejo dve senčnati straui: brezkoristno prelivanje krvi, iu povračevanje uazaj v staro zlostanjc. Kdor pa hoče potruditi se in leta 1792, 1793, 1830 iu 1848 kritično preiskavati, bode našel znatnega prirodoslovnega napredovanja, če prav Franeozka še v najnovejšem časi nij zmogla, kar je Angleška dovršila že v letu 1832. Poldrugo stoletje je od Jakoba II. preteklo do zadnje ravno tako znamenite revolucije v angleškem ustavnem življenji. Menimo znano „re- nikdar nobena država na posodbo iskala iu mislilo se je, da jih nobena država ne dobi. Ali kolikor je do zdaj znano, podpisanega je že posojila veliko veliko več nego ga Francoska potrebuje, da zmagovalce Prusc utolaži. Francoska ima kredita nečuveno mnogo, torej mora imeti tudi notranjega bogastva in moči. Vse to jo mora povzdigniti zopet k stari in morda še večji moči in svobodi nego jo je kedaj imela. O prijateljstvu med Rusijo in amerikanski m i z c d i n j en i m i državami se je že dosti govorilo. „Koln. Zeitg." nabraja razloge tega za bodočnost jako važnega prijateljstva med despo-tično Rusijo in amerikansko - svobodno republiko • aledečim: „Rusija in Amerika ste dve največji državi sveta; obe se bočeti razširiti; njuni interesi se nikjer ne križajo od kar je bila Rusija tako pametna da je Ameriki svoja amerikanska posestva prodala; obe držan dalje sovražite Anglijo". Tako je torej verjetno, da utegnute enkrat skupaj delati. Razno stvari. * (f Janez Zajce) Iz Gradca se nam piše: 27. t. in. smo pokopali profesorja Janeza Zajca, ki je tukaj v bolnici umrl na sušici. — Ranji je bil še mlad mož; domovina izgubi na njem zvestega sina, slovenske sole in mladina marljivega učitelja in naše slovstveno polje delavca, ki je mnogo obetal. Bodi mu zemlja lahka! * (Še nekaj o neredih na c. k. pošti.) Iz Ljubljane se je poslalo pismo po pošti, ki je bilo adresirano poštarju na Krki. — Kljubu temu, da je stalo pod imenom „na Krki", celo nemško ime kraja „Obcrgurk", in kljubu temu da je K r k a zdaj poštna postaja, je vendar potovalo ubogo pismo v Beljak (Villach), potem v Krško vas (Gurk) in celo v llruko poleg Mure ! ! Vrh tega pa je adresat še sani poštar na Krki in tedaj podložen ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu, oziroin glavnemu vodstvu c. k. pošte v Trstu. — Pismo je „vandralo" po omenjenih krajih, kakor kažejo pečati na zavitku, in je slednjič prišlo z mogočno besedo „retour" na čelu nazaj, od koder je izšlo. Kdcn bistroumnih poštnih uradnikov pa je še dovršil neumnost ter zapisal na zavitek : „nahere ortsangabc." Kaj je s to svojo terjatvo mislil, to nam je nejasno, kajti pismo s tako jasnim nadpisoni bi znal gotovo vsak v poštarskih vednostih le nekoliko podučen uradnik poslati na pravi kraj, temveč, ker je dolžnost poštnih uradnikov in vajencev , kateri odpravljajo pisma, da vsaj poštne postaje vedo, če si manjših krajev zapomniti ne morejo! — Marsikatcr dokaz smo že podali, kako povrbuo in zanikrno se ravna s pismi in časopisi in od innozib stranij čujejo se pritožbe, da pisma ne dohajajo o pravem času na odločeni kraj ali pa da se celo pogube. Želeti hi bilo, da bi se vendar bolje pazilo na to, da bodo poštni vajenci se poprej vadili poznati poštne postaje in se potem še le začeli vadeti surovega ravnanja s strankami, ki pridejo v opravkih z njimi v do-tiko. * (Dr. Andr. Cebašek,) profesor v ljubljanskem semenišči za duhovne, je od cesarja imenovan za častnega kanonika v Ljubljani. * (V Zagrebu) so 29. julija slavili spomin na nedolžne žrtve, ki so 29. julija 184f> padle za hrvatsko narodno idejo, s slovesnim mrtvaškim o-pravilom, katerega so se mnogi poslanci, škof Strossniaver in drugi dostojanstveniki udeležili. Deset mično oblečenih devic je stalo okolo krasnega z venci obloženega katafalka, zraven njih 10 odvetniških kandidatov v narodni obleki z golimi sabljami. Po končanem opravilu v cerkvi so device vzele vence s katafalka in jih nesle na pokopališče, kjer so spominek 18 muČenikov ž njimi okinčale. Na to jo g. Ivan Z ah ar v kratkem govoru opomnil na pomen slovesnosti in ljudstvo se je razšlo s klici „Slava!" * (Prvo sremsko vinarsko društvo) na akcije se je v 11 o k u konstituiralo. Društvo ima namen trgovstvo z domačim vinom pospešiti in domače vinogradarje podpirati, da ne padejo oderuhom v roke, ter da mogo vino dobro prodati, kadar je za prodaj. — Tudi Slovenci živimo v vinskih krajih. Trebalo bode kedaj pomisliti na enaka društva, za narodno gospodarstvo preinic-nitna — da se ne bodo samo tuji prekupci bogatili z vlnotržjem pri nas. Narodna denarna banka? — bo kaj skoraj izdelal odbor pravila? * (Učiteljem mariborskega okraja.) Dovoljeno je za te učitelje 10 štipendij po 16 gold. za potovanje k uč. zboru v Golovec. Reflektanti naj se brž pri svoji ohlastniji oglase. * (Za slovesni začetek vladanja kneza Milana) delajo v Bclgradu velikanske priprave. Vsa poslopja so na novo belijo in ma-lajo, ulice se Čistijo, slavoloki stavijo, tepibi, zastave, venci kupujejo. Program za slavnost obsega med drugim dvakrat theatrc parč, bakljado do knezove rezidencije, podoknico napravljeno od več pevskih društev, umeten ogenj, dvakratno razsvetljenje mesta in v Topčideru (parku blizu Bclgrada, kjer je bil pokojni knez Milini] umorjen) razne veselice za ljudstvo. Posebno veselo pa je poročati, da prihajajo iz vseh jugoslovanskih krajev oglasi za udeleženjo slavnosti 22. avgusta. Od druge straui pa se pripravljajo srbski bratje na krasen, prav bratovsk sprejem svojih slovanskih gostov. Srbske občine nameravajo knezu Milanu razne darove pokloniti, med katerimi bode dar mesta Bclgrada posebno lep. Hode pa srebrn steber, ki kaže vse važne dogodke srbske zgodovine. Sicer pa bode po velikem udelcženji vseh Jugoslovanov soditi, 22. avgust prav v resnici shod Jugoslovanov v Bclgradu. * (Bolgari na srbski meji) Čutijo huje ko kedaj ravno sedaj zopet turško barbarstvo. Turške oblasti jim nalagajo take davke, da jih Bolgarom plačati nij mogoče j ako pa plačati ne morejo, prežene jih Turek brez daljših ovinkov iz posestva in zato se zdaj mnogi Bolgari v Srbijo preseljujejo. Turki hočejo, kakor se piše, ob srbski meji Bolgare iztrebiti in potem divje Čcrkese tam naseliti. Srbska vlada hoče neki energično protestirati proti naseljenju divjih in strašuo roparskih Cerkesov na meji srbske kneževine. ' • (Srbi in G a m bet t a.) Srbi, ki v Parizu študirajo, so bivšemu diktatorju francoskemu Gam-betti, ki v svojem listu „ Republiku c francaise" tolikokrat simpatije do Slovanov izreka, adreso izročili. Gambetta je jako sočutno za Srbe in Jugoslovane sploh odgovoril in rekel, da se bode z mladim knezom Milanom, katerega (Gambetta) osobno pozna, nova doba pričela. * (V Brežicah) so zasledili celo družbo ponarejevalcev bankovcev. Soduija ima orodje in obdolžence v rokah. * (Zarad kvartanja ob življenje prišel.) Dva Štajerca sta v Dobravi v viniškem kotari na Hrvatskem do treh zjutraj igrala. Okolo petih potem, ko so kmetje na delo sli, najdejo enega izmed onih dveh igračev mrtvega. Sum precej pade na drugega igrača in sodnija ga je dala zapreti. * (Z bor p en z i j o n i s t o v.) V Gradcu stanujoči penzijouiraui oficirji, katerih nij malo, so se 27. m. ni. zbrali in sklenili peticijo na vojaško mi-nisterstvo, naj se jim pokojnina pomnoženi dragoti primerno zviša, kakor se je to zgodilo pri drugih državnih služabnikih ! ! * (Tudi zbor.) V Lubeku so se 14. t m. zb: ali nabiralci in prijatelji pisemskih mark. Zbor si je dal ime „erster deutscbcr Filotelisten — kon-gress." Bil je slabo obiskovan in deležniki so se odlikovali skoro vsi po „jako mladostnih letih." * (Pot okolo zemlje.) Ncjio amerikansko železnično društvo prodaje bilete za potovanje okolo zemlje, katero bode v 90 dneh končano. Pot, po katerem bodo deležniki te vožnje okolo cele zemlje prišli, pojde po suhem in morji črez severno Ameriko, Japan, Kitajsko, Saudviške otoke, Neu-sceland, Avstralijo, Cejion, Indijo, Egipct in evropski kontinent ali narobe. Vožnja velja 221 funtov stcrl. ali 2210 gold. * (Odpravite konfisciranje!) V Mlin-chen-u ima ravno sedaj svoje zasedanje zbor žur-nalistov, ki je med drugim se tudi izrekel za od-pravljenje konlisciranja časopisov in drugih tiskovin in sklenil v tem smislu poslati peticije nemškemu in avstrijanskemu državnemu zboru. Gotovo je pravica državne oblasti, da sme vsako tiskovino brez navođenja narokov konfiscirati iu tako lastniku tiskovine škodo napraviti, zarad katere se • odškodnina nikoli terjati ne more, tudi tedaj ne, formovno bili'', ki je uresničila se po popolno duševnem pota, da mora zgodovinar kakor človekoljub čuditi se takemu narodu, ki jo kos bil tolikanj težavno nalogo tako mirno in razumno rešiti. Imenovana ,,hill'' je namreč zahtevala, naj se iz-podpahne moč angleškega plemstva ter postavo* dajnost in vladanje izroči narodu. Nikoli še nij bilo moči, tako globoko ukoreninjene v narodu samem in toliko obsegajoče, kakor ta britiškega plemstva. A vendar je zadostovala samo možata, vzajemna in neoinahljiva volja narodova, da je uničila se taka vclcnioč, da niti en dan nij kalil se mir v deželi. Zdaj se ozrimo v prihodnost! Na vprašanje, če bodo še revolucije, potrdili smo že s kraja. Vpraša se tedaj na dalje, kake pač bode prihodnje revolucije V — Po omiki do-tičnega naroda bodo ali verske, državne in na posled pri vsakem Čisto družabne. Prva teh vrsta utegne pri zdanjib omikanih narodih pač biti že rešena. Tem važucja je droga. Gospodstvo trdega saiuodržtva (absolutizma), če tudi ga zakrivajo ustave na videz, nij še zatrto v Evropi. Svobode duhovom bode treba še močno popenjati se proti njemu. Čas bode učil, če po izgledu angleškem leta 1088, ali po Francozkcm 1. 1789. — Kar se na posled tiče tretje vrste, moramo glede na angleške preobrazite!je družbe določno trditi, da vse take revolucije morajo miren značaj imeti in skazovati se vredne človeškega duha; ker prenaredham, ki edino namer ja jo pospeševati duševni in telesni blagor revnega ljudstva, nij treba več krvavega meča, pač pa krepke, neumorne volje, soglasne besede hlazih, Človekoljubnih mož, katerim je mari za ubožuejc sobratc. Da nima ta vrsta najvišja, poslednja biti, to lehko uvidimo, ako troslovno načelo prenesemo na posamca. Človek kot razumno bitje nahaja se v trojni razmeri: „nuprem bogu, samemu sebi, in sobitjem". Tekom svojega življenja se bolj ali menj zaveda tega trojnega stanja, utrdi si ga pa stoprv po marsikaterem, notranjem boji. Po enakem tročleuskem protezan) i razvija se krepek, zdrav narod. Borba za odločno trdno razmerje I bogom povaja „verske revolucije", zavedanje o stališči naprem samemu sebi, prebuja notranja „politična kretanja", na po- sled človekoljubno, sočutno uvaževanje, kako je kdo sam naprem trpečemu sočloveku porođaje „družabne prenaredbe". Priroda uajpopolneje dosleduje: predno ne cvete drevo, ne daje sadu. Predno kak narod sam ne objavi se zrelega ali ne naredi se svobodnega, more sicer sam se ubožuti, nikakor pa pomagati svojemu ubogemu sočloveku; ne sme se zanašati na sladki sad svojega življenja. Le prostost in svoboda sta torej vsakemu narodu pravo združišče. Končajo svoja premišljevanja se spet vrnemo k začetku in prašamo, ali se da dokazali analogija, da se splošno razvija uarava, ter posebno završuje Človeštvo V Mi moramo kratko potrditi to in samo pristaviti, da kljubu omenjenemu, podlož-niškemu razumu si ne moremo kaj, da ne bi človeških revolucij spoznavali za ustrežljive in dobre, ako nečemo najviše stvarnikove modrosti dolžiti nedoslednosti. Tega pa nas le varuj bog! Raje očitamo vsem tistim, ki stokajo v okovih, da so kukavice! Njim z Židom Natančni zakličemo: „No-ben človek ne mora morati"; vsak pa naj hoče, „in slchcrn more, kar resno hoče". 55ato robovi! oprostite se! Pribislav. ako sodnija konfiskacije ne potrdi, velik nedoRta-tek, kateri se kaže se večji, ako se pogleda na države, ki kontisciranja tiskovin ne poznajo n. pr. Anglija, Holandija, Belgija, Svajca, Danska, Sve-dija iu Norvegija, Greeija. V Avstriji posebno bi gotovo vsak prijatelj svobodne besede odpravljcnje pravice državne oblasti do konfisciranja veselo pozdravil. Videli hodemo, kaj bodeta državna zbora, posebno dunajski, storila s peticijo žurnalistov. * (Miuistcrska suknja.) Dunajske novine poročajo, da je bila ministru Banbansu v njegovi ministerijalni kauceliji uradna suknja ukradena. Morda jo bode tat lirauil iz liberalnega navdušenja kot relikvijo. * (Ženska emancipacija.) Na medicinski fakulteti v ZUrichu je letos bilo okolo šestdeset ženskih studentov vpisanih. Predstojnik ženske bolnišnico v Birminghamu je zadnjič službo bolnišničnega zdravnika podelil gospej Luizi Al-kins, katera je nedavno bila v ZUrichu za dok- torja zdravilstva promovirana. Ta gospa je prvi bolnišnični zdravnik na Angleškem. * („Decentralizacijo želim,".) Bazni Karlosi, ki v teku tega stoletja na Spanjskem punto vzročujejo, so imeli vedno posebno veselje nad manifesti, v katerih Spanjcem razne izrodke svojega uma podajejo. Tako je tudi sedanji Kar-los 16. julija t. 1. izdal „kraljev" manifest do Ka-talonccv, Aragoncev in Valcncijancev, v katerem jim daje njih „fueros" (avtonomne pravice), katere so jim prejšnji kralji vzeli. „Kralj" navaja kot razlog za svoj veledušni dar sledeče: „Ker decentralizacijo želim, ker sem predbojevnik za pravico itd." Ma prodaj je hiša, dva orala njiv in travnikov in 16 oralov gojzda — prav po ceni. Hiša stoji dve milji zunaj Ljubljane tik postaje železne ceste v prijetnem kraji, ima enajst sob, pristojne kuhnje, kleti, hleve in je posebno pripravna za gostilnico. Več se izve pri g. dr. Sajovic-U, advokatu v Ljubljani. (144—2) P. T. 8 tem si dajem čast Vam naznaniti, da sem v začetku julija pod firmo A. JURCA v Celji na velikem trgu, v hiši g. Joh. Gosta sen. poflrnžno kupčijo s špecerijskim Mapi odprl. Priporočcvaje Vašej pozornosti svojo novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem zagotovljam, da hočem vedno si prizadevati s pošteno postrežbo, najboljim blagom in nizko ceno Vaše zaupanje doseči. Opiram pa svojo priporočitev na občno zaupanje, katero hc mi je do sedaj na Ptuju v enaki kupčiji že več let od strani občinstva, posebno ▼ naših narodnih krogih toliko skazovalo. (140—6) .1. Jlffm. 08 P g ca :<2 s jr mm .13 co C? •N co i > 0 ifl K -m © a 9 o S u o C S M S rt « S — H > rt ho rt t* oj C 1 ^ s u ° Si*2 g S .rt 9 .t: > n > "S D, S rt 72 rt ■s 3 a - M I S •o — S S 3 S «? a a rt T3 ^ 6 j, * trn 111 B . £ o -i* a se .t- 5j S p n > NO« S* "S) :=» > 8 Cw tO • i—i o © H I* o j3 O g g, m ca rt e 5 te S«! is i 8l 3 »M *■ -—> rt > SJ O O 1 J 2 >d Cm 03 x —■ « ci: O S 9 9 Ji o o 2 a — p -(S o G a S ee a- 3 " Ji S >o ca O Ud 4» "3 o. ea ^ 3 O -rt "o* "S a tu a - S >=! rt a? ao o ~ O, 3 ^ s 2 H rt > rt « 5 P rt 40 o > S. č- a o & Qj ti i (D ■ I M 6D •i-H J3 - 8 m > p « > j* i S*"!! ^ Bije i gtfl Sl^|«I •£ e« ^ a # -sSd S 3 a • P ,1« b j»A S m mt>Q B . rt « S .S J-3 u?S r s — -5 s S 5 M .Bi&g Ml/ I >-> S .X, • m rt s 111 i« •Sa"^^!!^;* ■ g m 5 a B M . 00 g ,« 55 >m — ■ rtI ■ g a.— T3~ B rt rt r S o.f 0 ■? — S 0>fc "5 "C En I ^ n p ea — j? 0 pq JB co . ^ 8*^ rt S « s ^ U3 ^ rt C rt i 'S 2 iS .s n u a « o M O, v* a u 1-1 ___I Štajerska eskompliM banka. JPodpisani zavod daje s tem na občno znanje, da je pod firmo: JoMnica štajerske estajtiie tanke t Mariboru", v tem mestu podmžno uselitev napravila, katera bode 1. avgusta 1872 svoje delovanje pričela in se enako prvotnemu zavodu v Ghradoi in podružnici v Oelovei, Ljubljani in IJcljaku oskrbovanju vseli vrst banknih poslov namenila. Posclski prostor je za sedaj v Marb-ovi hiši na graščinskem trgu (IJurjrplatz) v Mariboru. Gradec, 29. julija 1872. Štajerska eskomptna banka. (145—1) I Izdatclj in odgovorni urednik Martin Jclovšek. Tiskar: F. H kaza in drugih.