3 nč. "'lm 35. številka. (v Trstu, v soboto zvečer dne 21. marca 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden T šestih i». Janjili ob torkih, četrtkih in nobotah. Zjutrmije iidanje izhaja od H. uri zjutraj, voo^rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje atane t /a Jertenmeeeo . f. 1.—, i*v»n A varni« f. 1.50 za tri meneč. . „ 3 — „ , . 4,nO za pol leta . . F 6 — . „ u t.A VHB Iff.o . . , 12.— p )t h -- Naročnino je plačevati naprej nt laročbe brez priložene naročnine se uprava na ozira. Posamične itevilke se dobivajo t pro-dajulnicah tobaka v Irut.U po S nvč., izven Trsta po 4> nvč. EDINOST Oglasi so račane po turifa ▼ petitu; naslove t. debelimi črkami ae plaču jo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslan« osmrtnice in j»vne zahvale, do ma&i oglasi it<1. se rsvunajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu ulica Caserina s*. 13. Vsako pismo mor4 biti frnnkovauo, k*r uofrankovana se ne •prej 3 ni a j o. Rokopisi »o ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasa »prejema npr avniitvo ulica Molitio p i i— nolo hftt. S, TI. na.ist. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt* reklam* ci{<> so prosta poštnine. GI Naši tržaškim čitateljem! Slavnemu slovenskemu občinstvu naznanjamo, da bode od torka, dnć 24. marca naprej, „Edinost" na prodaj razven v onih krajih, kjer se je dobivala doslej, tudi v naslednjih tobakarnah: Ulica dei Forni hšt. I (Gerngross Adele), „ S. Michele (Herze Eliza); Giulia hšt. 6 (Borghese Katinka); 1 (Beuk Mate); 2 (Zanutti Adele); 2 (Covacioh Paviina). Dpravništvo. » Bosco „ „ Cavana „ Ghega Moška in — potrebna beseda! Govor posl. S p i n č i d a v seji poslanske zbornic dne 16. marca t. 1. (Konec.) Da, tega res ne vem, ali sedaj je nekoliko tisoč italijanskih vojakov v Primorski in na Tirolskem, ki so došli tjakaj, mesto da bi šli v Afriko. Drugi slučaj zadevlje slovanski napis na nekem pečatu. Nekoliko prebivalcev občine oprtalj-ske v Istri, okraja poreškega, prosili so pred nekoliko časa, da bi se na pečat napravil tudi hrvatski napis. Odgovor seje glasil: Prošnji ni mogoče vstreči, ker niso vsi, ampak le nekoji prebivalci prosili za tak napis. O tej priliki je baje rekel omenjeni svćtnik: Hkratu hočejo ljudje tudi v Istri imeti slovanski napis! Ako hočejo imeti tak napis, naj se odpeljejo tja čez na Kranjsko! Torej je tako, da tudi c. kr. uradniki, ravno tako kakor italianissimi, ki niso v c. kr. službi, smatrtgo Istro italijansko pokrajino, v kateri ne sme biti slovanskih napisov. Tretji slučaj te vrste se nanaša na naslov v naredbenera listu c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Tu je baje ravnatelj dosel s pred- PODLISTEK. Na vseh koncih in krajih. m. Kakor kmetski otroci rajši jedč črni kruh pri sosedu, negoli domA belo pogačo, isto tak6 gre tudi nam Slovencem bolje v slast tuja dušna hrana, kakor pa ona, ki se nam pripravlja na domačem literarnem ognjišču. Sicer pa ta primera ni povsem prava! Naši mnogo imovitejši sosedje, t. j. Lahi in Nemci, imiyo pač tudi mnogo lepši in tečnejši dušni kruh, negoli mi revni, v kultur: in prosveti zaostali Slovenci — kamo čuda torej, da rajši segamo po njihovi beli pšenični pogači, kakor po resnatem domačem ovsenjaku ! No, sestradani Italijan, ki kakor medved ob svoji poletni tolići životari le ob drobtinah in ostankih tiste svoje tolikanj opevane „Avite col-ture*, ta prelačni Lah, pravim, nam pač nima ponujati mnogo dušnega živeža ; a tembolj radodaren je v tem pogledu preobjedli Nemec! Le-ta vsiljive nam kar zastonj na vseh koncih in ktajih svoj kulturni kruh 1 In tega usiljenega živila smo se navžili preko glave, da nam je prešćl že v meso in krv ter nas opijanil i na duši, t. j. na misije-nju in čutstvovanju ! In gleite! To je, rekel bi, poglaviti izvor našej izbirčnosti in kritičavosti ob vživanju domaČih duševnih pridelkov naših! Prenasičenim ter logom, da naslov bodi nemški in italijanski toliko na italijanskem, kolikor na nemškem izdanju. Svetnik pa je tudi pri tem baje rekel: Ne, samo jeden naslov ali jeden napiB. Kajti, ako bi Slovenci v Ljubljani videli italijanski napis poleg nemškega, potem bi tudi oni zahtevali slovenski napis in morda celo tudi slovensko izdanje naredbenega lista. Četrti slučaj zadevlje telefonske sezname. Ko se je namreč uvel telefon v Gorici in Pulji, natisnili so na ravnateljstvu v nemškem in italijanskem jeziku imena naročnikov in dotične rubrike. Tu prihaja na vrsto Opatija, ali Abbazia, kakor nye nazivljejo uradno, prvo je po hrvatski, drugo italijanski. Tu pravijo: tjakaj ne smemo poslati nemških in italijanskih seznamov. Kajti tam je hrvatska občina, in ako bi ista videla, da so seznami tiskani tudi italijanski, bode hotela imeti tudi hrvatskih seznamov. Dotična oseba, ki mi je pisala, ne more jamčiti, da je omenjeni svčtnik tako rekel v besedah. V njegovem duhu je gotovo. Tako se postopa pri nas, tako postopajo nekoji uradniki na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Čas bi bil res, da bi tudi v področju trgovinskega ministerstva storili konec sistemu, s kojim se vlada in da bi tam violi enkrat poučili ljudi, ki se nazivljejo „c. k.', da smo Še v Avstriji, kjer so tudi Hrvatje in Slovenci pripoznani jednako-pravnimi. (Prav dobro!) Ze v minolem letu je gosp. poslanec Laginja stavil predlog radi tiskovin, koji predlog si dovoljujem pročitati (Čita): •C. k. vlada se pozivlje, naj trojezične tiskovine, ki so že v zalogi, rabi splošno v poštnem prometu se strankami po Istri, ne omejevaje se na posamične slučaje". Proračunski odsek je precčj premenil ta predlog poslanca dra. Laginje. Tu je rečeno (čita): omamljenim tujega duhi, ki se nam nosi kot vsakdanji kruh na slovstveno mizo — kako bi nam dišala preprosta domača hrana! Dan na dan namreč se nam siplje na bralne mize tolikanj tujih časnikov, knjig in vsakovrstnih drugih kulturnih izdelkov, da nimamo na njih niti prostora za svoje skromne novine in neznatne knjižice, kamoli, da bi njim odmenjali ondu odličnejše mesto 1 Povsem naravno je torej, da kar nehotč primerjamo ti\je svetovne časopise — le o teh in zlasti o njih podlistkih tu govorim! — s pre-oskroranimi dnevniki in tedniki našimi! In, ne da bi pomislili: kdaj, kje in kak6 pišejo naši novinarji, zahtevamo, da bi i poslednji pisali toli zanimivo, duhovito in ženijalno, kakor n. pr. podlistkarji dunajskih dnevnikov. . . Da, da! K d a j, k j e in k a k 6 pišejo slovenski listkarji — ponavljam, da imam danes zgolj tć v mislih! — in kako, kje iat kdaj pa oni svetovnih listov! Ko sem nekoč na vprašanje znanega nemškega feljtonista, dra. Henrika N o 6 -1 a, imenoval oskromno nagradico, katero plačuje na pr. prvi naš duevnik za posamične podlistke (kadar njih sploh nagraja!), odgovoril mi je: ,1 nu seveda : Čitali bi vaši rojaki že dobre podlistke, ali plačati njih ne morejo ! Glejte ! Dunajski dnevniki plačujejo za najnavadnejši feljton najmanje p e t-najst goldinarjev nagrade! Ako pa je listek količkaj bolj izreden, zanimljiv in duhovit, pa iznaša nagrada po petdeset goldinarjev ! Na pr. „C. k. vlada se pozivlje, naj trojezične tiskovine, ki so že v zalogi, vsikdar izdaja v poštnem prometu se strankami po Istri, ako iste zahtevajo to". Tudi to je 2e napredek, kajti v mnogih krajih ni dobiti dosedaj takih tiskovin, tudi če se zahteva, in v mnogokojem slučaju, ko se n. pr. sahteva hrvatskih napisov na pečatih, dobiti jih bode možno analogno temu sklepu. Toda nas zastopnike Hrvatov in Slovencev v Istri ne more zadovoljiti takov predlog. Gospoda moja! Kako prihajajo Hrvatje in Slovenci do tega, da morajo ša le zahtevati to, kar se daje Italijanom in Nemcem, ne da bi morali zahtevati ? Zakaj tudi tu prednost Italijanom in Nemcem in za-postavljenje Hrvatov in Slovencev? Njegova ekscelenca bi nam res storil ljubav, ako bi jedenkrat navel vzroke, zakaj imajo drngi narodi prednost pred Hrvati in Slovenci v Primorski ? Vem, da vse to, kar sem navel, ni krivda sedanjega gospoda ministra trgovine, ter se nadejam, da toliko njegova ekscelenca in visoka vlada, kolikor ta visoka zbornica pritrdita temu mojemu predlogu (Čita): Visoka zbornica naj sklene: „C. k. vlada je vabljena, da nemudoma zaukaže c. k. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu za Primorsko in Kranjsko, naj 814.000 Slovencev in Hrvatov Kranjske in Primorske dovoli, da bodo v poštnih, brzojavnih in telefonskih stvareh uživali v jezikovnem pogledu vsaj toliko pravice, kolikor je uživajo 394.000 Italijanov in 43.000 Nemcev v obeh imenovanih deželah". (Dobro.) Jaz se nadejam, kakor rečeno, da ta visoka zbornica vsprejme ta predlog istotako, kakor ga potem izvede c. k. vlada; sicer bi morali misliti, da smo res ptujci v svojih deželah, za kar nas tudi smatrajo neki gospodje in postopajo tudi z nami kakor takimi. glasoviti kritik glasbenih proizvodov, Edvard Hanslick, dobiva za sleherni svoj podlistek navadno sto goldinarjev nagrade, in ako je predmet izredno važen in aktuvalen, pravijo, da mu izplača ,Neue Freie Presse" kar po dva, po tri stotake!! Kaj ne da, gospod urednik: za takšno nagrado bi se dalo pisati i v nas Slovencih „duhovito* in „ženijalno ? !• A pomislite: vrhu nagrade za posamične podlistke imajo njih pisatelji i stalne letne plače, in to bojda malenkosti dveh, treh tisočakov. In ako je dotični feljtonist, »essajist* ali „cauaeur" količkaj „furbic" in praktičen, fruktifikuje svoj duševni napor še s „tan-tijčmami* za ponatise v drugih časopisih ali pa izd£ svoje listke kot ponatis v posebni knjigi! Zdaj pa si oglejmo naše pisce ali pisatelje 1 Da bi kateri taistih v obče mogel živeti zgolj ob zaslužku svojega peresa, o tem se nam niti ne sme sanjati, kamoli, da bi se kdaj kakšen — slovenski podlistkar popćl do — stalne letne služnine! Pisateljevanje, zlasti na novinarskem pojju, to je v Slovencih — narodna tlaka!,P la-č a t i ne morejo !M, rekel je No6 in to po pravici! Lističi, ki imajo po pet do osem sto, recimo po tisoč ali ponajveč po dvanajst do petnajst sto naročnikov — kako-li bi se mogli takšni pritlikovci kčsati s svetovnimi časopisi, katerih se dan na dan, in to kar po dvakrat, tiska po dvestotisoč izvodov! Torej: Kdaj pišejo naši pisatelji ? Večinoma v svojih prostih, ponoćnih urah, ki so namenjene K temu hočem staviti se jeden predlog, ki se ne dostaje jezika. Isti se glasi (čita): Visoka zbornica izvoli skleuiti: „C. k. vlada je vabljena: 1.) da v Zminju okraja pazinskega v Istri, «) nastavi listonošo za deželo, b) da podvoji dosedanjo jedenkratno zvezo na dan z železniško postajo v Kanfanaru in c) da ustanovi brzojavni urad brez nika-kega prispevka od strani občine ; 2) da v Kastvu, okraja voloskega, v Istri, ustanovi brzojavni urad brez nikakega prispevka od strani občine ter da bolje oskrbi obstoječi poštni urad". Le par besed porečem k temu. Občina žminj-ska je jako razširjena. Pisem ni lahko razdeljevati in ljudje dobivajo pisma šele po dveh, treh dneh, včasih celo po jednem tednu. Potrebno bi bilo torej, da se določi svota za nanieščenje listonoše. Žminj dobiva pošto iz Kan-fanara. Pošta mora imeti za to konja in voz in rabi za to pot pol ure. Mesto jedenkrat naj se o-pravlja ta pot dvakrat na dan, in to ne bode stalo mnogo. Dvakrat naj bi hodila, kajti sicer ostajajo pisma v Kanfanaru včasih po 20 ur. Kar prihaja popoludne, ostane do opoludne naslednjega dueva. V Žminju bi bila potrebna tudi brzojavna postaja; občina šteje, kakor rečeno, 5000 prebivalcev. Promet znaša tam kakih 200.000 gld. na leto. Gotovo bi se izplačavalo, ako bi se tam ustanovila brzojavna postaja. Občina Kastavska ima brzojavni urad v Ma-tuljah-Opatiji tikoma ob meji voloski. Mesto in vsa druga stran občine nima brzojavnega urada in vendar ima občina nič manje nego 16.000 prebivalcev. Mesto samo ni veliko in se tudi ne bavi mnogo z obrtjo in trgovino, ali tam so štiri šolska vodstva, župni in dekanatski urad in veliki občinski urad, ki ima vedno posla z raznimi uradi in strankami. V resnici je potrebno, da se tudi tam osnuje brzojavni urad; priporočam to visokemu ministerstvu, kakor tudi boljšo oskrbo obstoječe pošte v Kastvu, koja se uporablja močno. In s tem pri-priporočilom sklepani svoja izvajanja. (Pohvala. — Govorniku Čestitajo.) 0 našem šolstvu. ii. Govor poslanca K I u n a v večerni seji poslanske zbornice dne 9. marca 1896. (Konec.) Ker sera s tem izcrpil, kar mi je bilo povedati, ustregel bi de jedni žejji gospoda poslanca S p i n č i « a, ki sam ne pride več do besede in me je zato naprosil, da nasvetujem nekoje resolucije, koje bi bil sicer stavil on sam. Iste se do-stajejo ljudskega šolstva v Istri, Trstu in Gorici ter se opravičujejo same po sebi, tako, da se mi ne vidi potrebno kako podrobneje utemeljevanje potrebnemu odmoru po vsakdanjem službenem delu I Malone sleherni naših pisateljev je vprežen v kakšen več ali manje težki in tesni jarem kruhoboiBtva! Ta-le pogaiya od zore do mraka tisto duhomorno učiteljsko motovilo, oni zopet kuje iz pravd in prepirov o mejaših rumenjake, dočim tietji teka s trebuhom za kruhom širom sveta: toli prvi, koli irugi in tretji pride zvečer ves upehan in utrujen na telesu in duhu na dom, kjer ga vsprejmejo zopet druge brige in težave! Ako je samec, objame ga v samotnem stanu puščoba; ako pa si je natovoril presladki zakonski križ na svoje rame, naskočijo ga zopet vsakovrstne dolžnosti, a oni-le, ki je po ves dan kakor lovski pes drevil za ljudmi — kako naj se zdaj ti-le utrujeni mučeniki svojega poklica lotijo perosa z veseljem in s čilim poletom ter naj spišejo kakšen zanimiv, dobro premišljen sestavek, ki bi razvajenim in blaziianini čitateljem ogrel prezeblo dušo in oživel mrtvo srcć ? I O prostih svojih urah torej, ko drugi ljudje drvč za razvedrilnimi zabavami, ali po noči, ko si oni v naročji blagotvomega suš krepćajo prepereie svoje kosti, takrat poseda slovenski pisatelj ob svoji „pisni deski", ter zliva na papir svoje misli, nazore in čuvstva iz razburkane duše svoje! In ko potem ta njegor v noči spoCeti sad njegove radovoljne marljivosti pride v roke kakšnemu .narodnemu lenuhu* — kolik vam je to lov na vodilno misel, na duhovite dovtipe in ienijalne istih, ampak zadošča jednostavno prečitanje istih. Iste se glase : (čita) : »Predpostavivši, da bode visoka naučna uprava z vsem naglasom gledala na to, da se bodo ljudske šole po Istri snovale tako, da vsi k obiskovanju šole obvezani otroci dobć priliko, obiskovati šolo in da bode v šolah povsodi učni jezik materini jezik Šolskih otrok; z ozirom na okolnost, da bode snovanje in vzdržavanje novih šol provzročalo velike izdatke; z ozirom na okolnost, da je v Istri šolskih zakladov, ki se ne uporabljajo za tiste kraje, kojim so namenjeni; in slednjič z ozirom na okolnost, daje mnogo siromašnih občin v deželi, ki brez podpore ne morejo zgraditi šolskega poslopja, in da jim, zlasti ako so hrvatske ali slovenske, ni pričakovati od strani deželnega odbora ali deželnega zbora nikake podpore iz deželnega zaklada, si dovoljuje staviti resolucijski predlog (čita) : »Visoka c. k. vlada je vabljena: 1.) Delati na to, da se pomnoži deželni šolski zaklad za Istro, ali da se eventuvelno zasnujejo okrajni šolski zakladi po posebnih dokladah, ki bi se jedna-komerno razdelile na vse davkoplačevalce v deželi, oziroma okraje; 2.) odrediti, da se bodo zakladi, ki so namenjeni šolskim svrham, sosebno šolska tretjina bratovščin, uporabljali za šolske svrhe v onih krajih, za katere so določeni; 3.) da bode siromašnim občinam, ▼ namen gradnje šolskih poslopij, dovoljevala primerne podpore po subvencijah in brezobrestnih ali vsaj jako nizkoobrestnih posojilih, koje bode vračati v daljnjih anuitetah". Druga resolucija se dostaje mesta tržaškega (čita): »Z ozirom na število Slovencev v mestu tržaškem, ki je znašalo po zadnjem ljudskem štetju 8500 duš, in na število v mestu nahajajočih se otrok, dolžnih obiskovati šolo, katerih je okolo 1275, in z ozirom na število šolskih otrok, ki obiskujejo v mestu obstoječo po družbi sv. Cirila in Metoda vzdrževano zasebno šolo, koje število je bilo izkazano v šolskem letu 1893J1894 s 322, v š^skena letu 1894(1895 s 304 in v šolskem letu 1895(1896 s 348; z oziroin na g. 59 državnega šolskega zakona in, ker ni tacega deželnega zakona za Tr»t, na določila politiške ustave o elementarnem ljudskem šolstvu; z ozirom na razdelitev dežele tržaške v »mesto« in .okolico" ter na načelno in resnično, v deželi tržaški obstoječo razliko med šolami v mestu in onimi v okolici; z ozirom na to, da obstoje v okolici tržaški italijanske, sicer nepotrebne in v zakonu ne utemeljene vsporednice vzlic mnogim italijanskim ljudskim šolam, obstoječim v mestu tržaškem; izraze, da ne govorim o tistem malenkonstnem cepidlačenju posamičnih besed ter o preženijalnem štetju in m&jenju zgrešenih pismenk in pik I In kje pišejo pač neki naši pisatelji svoje članke, sestavke ali listke ? Ko sem nekoč pohodil prijatelja Spectabilisa tam doli v kraljevskem Zagrebu, naletel sem ga v pisarni čepečega za pečjoj ter črtaje neke po konci stoječe poteze na papir. »Vidiš, tu-le jaz pišem svoja pisma .Izza peči", svoj „Rumtitum" in tiste fpomine svoje o „Kozraasu Makabejcu" ter o cilindru s zrcalom, ki sta ga nosila skupno »Tonček in JožekV Slučajno na nekem takozvanem .izletu" preko Karavank sešel sem se v Celovci s pobratimom Kretanovim ter se ž nji a nastanil v istem hotelu v skupni sobi. Ko sva se spravljala spat, prišedša okolo polunoči od oteev Benediktincev, pripravil si je moj sospanjač nekakšno stojalo ob svoji postelji. .Čemu, vraga, postavljaš tiste burklje ob svoje ležišče?', vprašam ga porogljivo. »Nocoj moram še spisati za svoj list neko »potopisno arabesko* o svojem potovanji po Sremn !", pouči me on. „Pa zdaj v noči ?", poizvedujem nejevoljen. »Kdaj pa?* Danje „Gospodov", moja pa j n o č! Obljubil sem za soboto podlistek, m jutri moram ga odposUti !• In res! Ko se vzbudim proti jutru, pisal je z ozirom na to, da, ako bi tudi ne bilo razlike med ljudskimi šolami v mestu in onimi v okolici, so najbliže ljudske šole v okolici oddaljene od mesta skoro štiri kilometre, in da bi bili mestni otroci izpostavljeni velikim nevarnostim, ako bi hoteli obiskovati te šole; z ozirom na to, da so slovenske ljudske šole po okolici prenapolnjene, in da bi morali za mestne otroke graditi v okolici nova šolska poslopja, ako bi jih hoteli siliti k obiskovanju ljudskih šol v okolici; z ozirom na člen 19 državnega temeljnega zakona od dne 21. decembra 1867 št. 142 in na §. 6 državnega zakona za ljudsko šolstvo, kakor tudi na sklep te visoke zbornice od 27. aprila 1894 gledč snovanja šol in poučevanja v materinem jeziku na Primorskem; in slednjič z ozirom na to, da bi bil že čas, da se ugodi dvanajsletnemu opravičenemu prizadevatvju tržaških Slovencev za jedno slovensko ljudsko šolo v mestu tržaškem ter da se stori konec svojevoljni igri z istimi v tem pogledu, stavlja poslanec Spinčid, sporazumno a poslancem Nabergojem, predlog (čita) : ,C. k. vlada se poživlja: naj nemudoma in z vso odločnostjo odredi potrebno, da se v mestu tržaškem vendar enkrat osnuje javna ljudska iola slovenskim učnim jezikom Tretja resolucija se dostaje slovenske ljudski šole v Gorici, ki je pripoznana goriškim Slovencem po razsodbi visokega upravnega sodišča in ki se je začasno namestila v neki hiši, ki ne zadošča za isto. Z ozirom na to, da je visoka vlada že obljubila »gradbo primernega poslopja, nasvetiye se nastopna resolucija (čita): »C. k. vlada se poživlja, naj strogo naloži o. k. deželnemu šolskemu svetu za Gorico in Gradiško, da brez odlašanja izvede naredbo visokega c. k. naučnega ministerstva od dne 16. decembra 1895, št. 29621, koja naredba zahteva, da je uemudoma preskrbeti primerno šolsko poslopje za slovensko javno ljudsko šolo v Gorici, in če treba po upotrebljenju primernih prisilnih sredstev*. Govoril sem. (Pohvala.) Tu bodi opaženo še, da so bile resolucija dovoljno podprte ter da so se izročile proračun* skemu odseku. Polltiike vesti. V TRSTU, dne 21. marca 1899. Državni zbor. Omenili smo že v poslednjem izdanju, da je v razpravi o proračunu pravo-soduega ministerstva govoril tudi dr. Laginja. Ker prinesemo ta govor po stenografiškem zapisniku, omenjeno bodi tu, da je gospod poslanec z« kmečke občine zapadnega dela Istre govoril o pristojbinah za dostavljanje sodnih spisov, o pri- moj drug svoj »podlisteksedeč v postelj zorne-njeno pisalno podstavo na kolenih. Po z^utreku, ko sem jaz šel ogledovat celovškega »lintverna", odnesel je prijatelj Prostoslav svoj rokopis na kolodvor ter se odpeljal tija gori na sv. Višarje, kakor je rekel: na ljudolov. In tako je pisal, kar mi je takrat ovadil, imenovani »arabeskar* večino svojih listkov: danes v postelji, jutri na cesti, tu v železniški čakalnici od vlaka do vlaka, tam v zakajeni kavarni med kričavimi tarokisti in do-ministi; s kratka na vseh koncih in krajih širne domovine, dokler se ni pogreznil i ou v Nirvano — narodnega lenuštva! Pisarenja v postelji se je bil navadil tu na jugu, kjer nim«yo peči po sobah. To sta le dva vzgleda: kje, kako in kdq da pišejo slovenski listkarji! V kakšnih položajih, ob katerem času ter na kakšen način pišejo ostali naši pisatelji in pesniki, o tem vedel bi vam zapeti še zanimivejšo pesem, a ta ne spada sčm 1 S temi vrstami sem hotel le opozoriti tiste naše prenestrpne kritikone in premalenkostnt pikolovce, da je treba uvaževati, predno se obsodi na literarno smrt ta ali oni pisec ali pis&č: kdaj, kje in kako ter pod kakšnimi pogoji da ustvarja dotičnik svoje umotvore ! Sicer pa menim : Kdor vse svoje žive dni sam ne da od sebe niti •ajmanjše pisateljske — pike, ta pač nima pravice, šteti in meriti istih drugim! Dixi et salvavi animam meam ! Samo Skok. stojbinah za prijavljanje oznanil v uradnem listu, o aktivnih dokladah uiadnikov v Pulju, zahteval je, da bi, v krajih, oddaljenih od sodišča, se obdržavali uradni dnevi, da bi se pomnožilo število sodišč po Istri itd. itd. — Jako zanimiv je bil govor pravosodnega ministra grofa Gleispacha, ki se je oziial tudi na pritožbe Laginjeve. Rekel je, da so razne pritožbe dajo razdeliti na tri skupine: jezikovno vprašanje, časnikarstvo in sodno ustavu. Sosebno teško da je na tem mestu govoriti o jezikovnem vprašanju, kajti to je stvar čut-Stvovanja. Vendar pa noče kritikovati nikogar, kajti obžaluje vsakogar, ki nima srca za narod, iz kojega je izšel, in za svoj materini jezik. Just.ična uprava stoji na tem stališču, da pristojni sodnik mora govoriti z vsakim državljanom v njega materinem jeziku in da je rešiti vsako ulogo v istem jeziku, v kojem je bila uložena. To načelo pa »elja le za v deželi navadne jezike. O notranjem jeziku, kakor ga zahtevajo Čehi, minister ni hotel govoriti, ker je to pravo za pravo politiško vprašanje, koje mora rešiti ukupno ministerstvo. Po jezikovno mešanih krajih mora se sodnik strogo izogibati vsem narodnim nasprotstvom. Glede na so ne razmere v Istri je rekel minister, da je že dal preiskati razne pritožbe dra. Laginje in je res opravi-čenjedel del teh pritožeb. V Istri je res pomanjkljivo poznanje jezikov med sodniki, uradniki, dijurnisti in slugi. Da se pride temu v okom, skrbele se bode o imenovanju in prestavljanju uradnikov in dijurnistov. Jezikovni odnošaji v Istri so med najtežavnejimi v monarhiji. Tu ne gre samo za italijanski in nemški, ampak tudi za slovenski in hrvatski jezik, ki sta si sicer jako sorodna, vendar pa še vedno toliko različna, da poznanje jednega jezika ne zadošča za uradovanje v drugem jeziku. (Tu bi le pripomnili njegovi ekscelenci, da naj le svobodno imenuje slovenske uradnike za hrvatske kraje in narobe, kajti skušnja uči, da se isti kar čez noč priuče sorodnemu jeziku Op. ured.) Znamenita in hvalevredna je izjava njegove eksce-lence, da niso umestne porotne razprave, ki se vrše pomočjo tolmačev. Ni je mučneje stvari, nego porotna razprava pomočjo tolmača. S tem se popolnoma zgublja ust-menost razprave in pa glavna prednost porotnih sodišč: neposredni utis prič, tožitelja in obtoženca. Slični odnošaji, kakor jih je naslikal dr. Laginja obstoje tudi na Goriškem. Minister hoče odrediti še nadaljnja preiskovanja o tem. Minister je obljubil, da v prihodnjem zasedanju predloži načrt za preosnovo tiskovnega zakona in želi, da se skoro uvede novi civilui pravdni red in red za eksekucije. — Za danes nam ne zadošča prostor, da bi se nadalje bavili s tem znamenitim govorom, le to rečemo, da je ekscelenca Gleispach vendar nekoliko širjega obzorja, nego so bili njega predniki iu da ne sodi jezikovnega vprašanja s poznanega ozkega stališča stare avstrijske birokracije. Sicer pa se je minister Gleispach pokazal dokaj simpatičnega že se# svojo naredbo o konfiskacijski praksi. Sv. Križ — Abesinija! Nikari nas ne glej tako začujeno, spoštovani čitatelj! Sveti Križ na tržaškem ozemlji je sicer res nekoliko oddaljen od bojnega polja abesinskega, vendar sta si to naše prijazno selo na tržaškem ozemlji in pa Abesinija v resničnem sorodu v toliko, da je usojeno obema, da jih po vsej sili hočejo osrečiti — 2 latinsko kulturo. Po vs«i sili, smo rekli. Kajti v sv. Križu so zašli gospoda svojim širjenjem .kulture" v nad-vskrižje celč z državnim šolskim zakonom, ki ne dopušča, da bi se nedolžni šolski otročiči predstavljali sleherni hip iz šole v šolo kakor figure na šahovni deski. Kar pa je protizakonito, to ima na sebi znak nasilja. — Tam doli na bojnem polju pa je tekla cel6 kri v potokih, in kjer je kri — tam je nasilje. Vidite torej: tu in tam nasilje za širjeuje — kulture ! Da da, nikai ne zmajujte z glavami: zares kulture! Je sicer tudi takih zlob-nežev, ki bi hoteli trditi, da hodijo Italijani v sv. Križ le poital ijančevat in v Abesinijo le nasilno prisvojevat si tujo last — in za tako postopanje imajo kazenski zakoni vseh držav svoj posebni izraz —, ali prosimo vas, vprašajte le vso imenitno gospodo, kolikor jo je od gosp. Francesca Crispia pa do našega — Rascovicha, in vsi vam povedo, da Italijani silijo v sv. Križ in v — Abesinijo le s plemenitim namenom širjenja, kulture ! Ali tudi v tem pogledu so si sorodni Abe-sinci in Križani — kolikor jih je namreč pametnih in poštenih —, da toliko jedni in drugi prav odločno odklanjajo to blaženo latinsko kulturo. To „barbarsko* sovraštvo sega si torej v roko preko jadrianskega, sredozemskega in rudečega morja, barbarstvo ki ne ume ceniti plemenitih namenov Crispija in družbe in — Rascovicha in družbe. Toda govorimo resno. Naša tržaška goipoda trde, da ima njih šolska politika vzvišene idejale: širiti da hočejo kulturo in civilizacijo. Ta plemeniti namen jih je dovel tudi do sklepa, da so v Križu zasnovali Legiuo šolo, v kojo love slovensko deco vsemi mogočimi, dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, tako, da se je v minolem letu celo naše namestništvo čutilo primorano poseči vmes. Med najizdatnejimi sredstvi za ta lov na duše je pa izkoriščanje nezavednosti in nevednosti siromašnega ljudstva. Lepa „kultura* to, ki more dosezati svoje svrhe le s špekulacijo na neumnost, lepa „civilizacija" to, ki se more širiti le ob siro-moštvu svojih žrtev, lepa kultura to, ki trie nedolžno deco iz naročaja matere, iz lastne rojstvene krvi! — Prava resnična kultura ne treba zvijače in nasilstva na svojem triumfalnem sprevodu: ona zmaguje po svoji lastni vrednosti, po svoji elementarni moralni sili, zinagi^e pridobivaje — glave in srca! Take kulture se mi ne branimo in pred ši-ritelji take kulture ne bi bila nikdar v nevarnosti tudi — naša narodnost; kajti vrhni izraz prave kulture, one kulture, ki hoče plemeniti srca m jačiti čut prava in pravičnosti, je ta, da se nikdar ne dotakne onega, kar je tuja — last, bodisi moralna ali materijalna!! S tako kulturo nam pridite v sv. Križ ali kamor si bodi in zagotovljeni smete biti, da vas vsprejmemo, kakor je običaj — med civilizovanimi in poštenimi narodi. Toda „kulturo*, kakoršno hočete širiti v sv. Križu z vašimi s e d a u j i m i sredstvi, tako ktfl-turo odklanjali bodemo vsikdar in železno doslednostjo in onega, ki nam hoče usiljevati tako „kulturo*, smatramo in smatrali bodemo svojim — nevarnim nasprotnikom. Italijansko-svetokriška kultura ni po našem ukusu. In tej povsem slična je tudi italijansko-abesinska kultura. Za to našo trditev stoji na naši strani klasična priča: Renzo M a n z o n i, unuk slavnega pesnika in pisatelja italijanskega, Aleksandra Manzonija. Renzo Man-zoni omenja neko pismo majorja Tosellija, v kojem pravi isti, „da je Crispi zavol deželo na strmino, v koje globini je praznota in z a s r a m o -vanje dostojanstva! In res se agresivna politika Crispijeva ne more ponašati niti z najmanjim videzom civilizacije. Abesinija je jedini kraj Afrike, ki je od nekdaj ostal zvest krščanstvu in ki je vladan slično, kakor so bili naši stari fevdalni zistemi; nikdar ni vladalo barbarstvo po visočinah etijopiških. Ako bi bil tudi Crispi mogel uresničiti svoje fantastiške sanje, prisvoji vši si vso Etijopijo, bi to ne prineslo v Abesiniji nikakega blagoslova onim srečnim in svobodnim narodom, ki so starega in plemenitega plertena. Tako prisvojenje, ako bi se tudi posrečilo, ne bi zuačilo nikacega dobička za človečanstvo, auipak bi bilo le v prilog popačeni ambiciji, kise ne da opravičiti. Ali je še hujše: Crispi, mož brez uma in brez srca, je hotel, da se postavita v igro denar in dragocena kri italijanska, ker ne pozna druge koristi, nego svojo lastno moralno in materijalno korist: da se vzdrži na oblasti*. Tako sodi sloveč in pošten Italijan o „kulturi", ki jo hote širiti Italijani v Abesiniji! Ista je še za nekoliko stopinj niže, nego je kultura, ki jo hoče širiti Lega v našem Križu. Iz besed Man-zonijevih je jasno, da Abesinija ne potrebuje te kulture, in da je Italijanom bila kultura — prav kakor v Križu — le pretveza za posezanje po tuji lasti: v Križu po moralni, v Afriki po materijalni. I11 vendar valjajo v jednomer po ustih — kulturo in civilizacijo. Mi pa pravimo da se le onesnažata ta dva pojma na frivolen način, ako se zlorabljata za opravičevanje činov — nasilstva. Tako je v Križu in tako je v Abesiniji 1 Dogodki v Italiji. Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o kreditu za Afriko. Seja jo bila strašno burna. V tej seji je izustil tudi poslanec Crispi svoj govor, podpiraje zahtevo vlade. — Republikanec Taros« je zvračal naravnost na krono vso krivnjo zaradi nadaljevanja vojne in zatrdil, da ima republikanska stranka ▼ Italiji vso vojsko za seboj. Več govornikov izustilo je med ropotom in tule-njem jedne ali druge stranke svoje nazore ali za vojno v Afriki ali proti. Do glasovanja pride zbornica bržkone danes, toda vlada ne proglasi tega vprašanja zaupnim vprašanjem. Govori se, da vlada razpusti zbornico, ako ne bi na^la potrebnega kredita. Italija v Afriki. Niti danes nismo še na jasnem, da-li se Italija zares pogaja z Menelikom, da sklene mir, ali pa so vse dotične vesti le prazno govoričenje. Kolikor moremo razvideti iz različnih, nasprotujočih si in oporekajočih si poročil, je Menelik velikodnšen, miroljuben, toda Italijo zgače, da bi si oprala svojo „čast". Da je stvar res taka, o tein nam svedočijo naredbe generala Baldissere, ki si utrjuje svojo glavn > zaslombo v Asmari, kolikor najbolje more. O bojaželjnosti Italijanov govori tudi dejstvo, da je ukazal Baldissera majorju Hidalgo, poveljniku utrdbe Kasala, da naj pripravi vse za obrambo in da je Baldissera pre-skrbel utrdbo živežem za več mesecev, namesto da bi bil umaknil posadko, kakor je bilo baje določeno že prej. Drugo vprašanje pa je, da-li se bode Kasala zares mogla braniti pred derviši, ki bodo torej — proti vsemu domnevanju — imeli vendar „izredno čast", da se nekoliko pobliže seznanijo 1 Italijani. — Italijani »o bili bržkone izgubili glavo samega veselja, ko so Čuli, da udarijo i Angleži na derviše, toda gotovo niso mislili na to, da išče Angleška v južnem Egiptu novih prisvojitev in da ji je vojna proti dervišem le p r e-t v e z a v dosego svojega namena. In že danes moremo reči, da Angleška v vojni proti dervišem izvestno na jeden ali drugi način najde svojo korist, v tem ko ni možno nadejati se kaj jednakega glede Italije, ki se v svoji zaslepljenosti ne mara umakniti iz Afrike, da-si to želi večina naroda italijanskega. Tu zabeležimo sedaj najvažniše dogodke izza poslednjih dnij: V prvi vrsti je treba omeniti, da se je v Rimu razširila govorica, da utegne te dni pasti važna utrdba Adigrat (o kateri so že govorili prve dni tega meseca, da jo v rokah Šoancev). Adigratu nasproti da je močna vojska Šoancev, ne glede na to, da ni Bog vč kako oddaljena vojska Me-nelikova, broječa okolo 80.000 mož. Merodf^jni krogi zatrjujejo, da je bil general Baldissera že ponudil Meneliku, da hoče dati (Baldissera) izprazniti utrdbo pod istimi pogoji, pod kakoršnimi so se bili Italijani umaknili iz Makallč-ja. (2 milijona tolarjev?? Vsaj zlobni jeziki v Rimu trdijo, da je v kreditu, ki ga zahteva italijanska vlada, 26 všteta vojna odškodnina, kojo bode treba plačati Meneliku!) Na Kasalo pa, pravijo, so že parkrat naskočile neznatne čete dervišev, katere so Italijani, sevč, odbili. A ako se ne umaknejo derviši ? Ako naskočijo z vso silo? Menelik jim izvestno ne bode branil, kajti bržkone se bode vojeval sporazumno z derviši proti italijanski „kulturi". Različne vesti. Osebna vest. Ces. namestnik vitez Rinatdini je odpotoval v Poreč, da predseduje seji deželnega šolskega svčta. Kazenska Razprava proti Matku Mandiču. Danes se je vršila razprava proti uredniku „Naše Sloge", g. Matku Mandidu, kojega je tožilo dr-žavno pravdniitro radi pregieska po §. 300. kaz. zak. — (ščuvanjć proti oblastim). Razprava je trajala od 9. zjutraj do 17* popoludne. Predsedoval je svetnik Defacis, sodnika sta bila svčtuik Dejak in tajnik Petrouio. Obtožbo je zastopal drž. pravdnika uainestnik Vidulich. Branitelj bil je sve-tovalstveni ttynik Kramer. Vsled odklanjanja porotnikov od strani drž. pravdnika ^sedel je na klopi porotnikov 1 e jeden Slo van. Razprava ,se je vršila pomočjo tolmača, ker se je obtoženec branil hrvatski. Obtožnica prečitala se je le i t a 1 i j a 11 s k i vzlic zahtevi obtoženca, da se prečita obtožba hrvatski, posebno ozirom na to, da je bila njemu obtožnica dostavljena (vsled zahteve) v hrvatskem jeziku. Državni pravdnik upiral se je namreč proti temu, naglašujč da seje hrvatska obtožnica izdala le za privatno rabo obtoženca. Vsled pravoreka porotnikov, kateri so poti'lili stavljeno jim glavno in edino vprašanje, z 9 da pruti 3 ne, obsojen je bil obtoženec v zinislu zatožbe na dva meseca zapora. Proti tej razsodbi je obtoženec prijavil obtožbo ničnosti kakor tudi utok proti odmerjenju kazni. — Priznati moramo že danes, daje branitelj dr. Krauier izborno rešil svojo nalogo ter s tehtnimi argumenti pobijal obtožbo. O tej zanimivi razpravi prinesemo natanjčno poročilo. V oztiacenje (e razprave sklicujemo se na govor nj. ekscelence ju-stičnega ministra grota G 1 e i s p a c h a o razpravah s tolmači, kateri govor prinašamo v izvadku na drugem mestu. Najnovejše vesti« Dunaj 21. „Glasbena Matica" sme računati — kakor vse kaže — na velikansk vspeh. Sam cesar je milostno vsprejel deputacijo „Glasbene Matice", obljubivši, da počasti koncert se svojo navzočnostjo, ako mu bode le čas dopuščal, V torek bode „pozdravni večer" v čast Ljubljančanom, na kojem bode sodelovalo več pevskih društev dunajskih. Slava temu društvu, ki svojim umetniškim delovanjem širi čast slovenskega imenal Dunaj 21. Cesar je vsprejel danes ogerskega ministerskega predsednika barona Banffyja v zasebno avdijencijo, Dunaj 21. Proračunski odsek je v podrobni razpravi sinoč vsprejel brez spremembe prvih 8 paragrafov vladne predloge gledč preskrbe državnih služnikov. V razpravo je večkrat posegel finančni minister. Dunaj 21. Odsek za vo'ilno preosnovo je izvolil z 20 glasovi poslanca drja. Goetza poročevalcem za volilno preosnovo. Od ostalih glasov dobil jih je baron Dipauli 8, 2 listka bila sta prazna Zagreb 21. Včeraj so bile tu zopet demonstracije v velikem stilu povodom povrnitve zadnjih dijakov, ki so bili zaprti v Belovaru. Ker je policija hotela preprečiti demonstracijo, prišlo je do spopada, v katerem je bilo ranjenih več oseb. Zaprli so veče itevilo oseh.___ Tygov(n«ke bvsoJ«vhe in krti. 3uaimu«šta. Pšenica jesen 7.04—7.0« Pionio* >a spomlad 1896 tf.71 -.— «1o 6.73. Oves za spomlad 6.24—«.36 R* ia »pomlad 6.35-6.57 Koruza sa juli-avgust 4.35—4,37 maj-juni 18964.17 -4.18. Pšenica nova od 78 kil. f. ft'85-7'00 od 79 kil. f. «•96-7.05., od 80 kil. f. 7.00- 7.10 od 81.kil. r. 7 0» —715, od 82 kil. for. —.--.—Jeftiiran 5*91-7.— 6 06—6-45. Pšenica: Sredne ponudbe, kupci rezervirani. Prodaja >6.000 mt. atot. Rž bolje, oves jako stalno. Ječmen in koruza nespremenjena. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor f. 16.—. —.—., oktober-dsoember 14.55. Stalno. Pr*gft. Centrifugal nori, pontavljne v Trat s rafino vred odpoiiljatev precej f. 34'—84*10 Concaase 35.--•— Četvorni 871------ V glavah (sodih) 37'— Eavre. KAva Suito« good avnntg« ta mare 81'SO, uli 80.50 Mirno. Bamborg. Santo« good »veruje z* maro 67.— za maj 66.75 s« septembar 62.25. Mirno. MaBti: Cene od ogerske robe padajo vsled konkurence amerikanske robe katera jo bolje oenjena in navzlic velike carine od f. 20 n. 100 kila cisto daneB ozbilno konkurira ogerskim pridelkom. Kava mlačna, skladišče 136020 m. st. — Sladkor redno stalen, bil jo dnnes ponujen en vagon BRB Centrifugal po f. 34»/sj pa gotovo ni našel kupca ksr druga roka roka proda Še po f 34. — Centrifugal, po f. 35—351/* Conkasse, po f. 367^—367, glave po f. 37. Četvorni. — danes včeraj . 100.90 101 — 100.8^ 101.05 . 122.45 122.25 101.95 101.45 . 375 - 376.90 . 120.60 120.51 11.77 11.79 . 43.70 48.55 Dunajska bovza 21. mavon 1B98. Državni dolg v papirju „ „ v urebru Avstrijska rent« v zlatu * „ v kronat) Kreditne akcije . . , London 10 LBt. . . Napoleoni..... 20 mark . . . . 100 itajj. lir Razglas. Podpisano županstvo naznanjala vsakoletni semenj, ki je na dan 5 aprila v Nabre-žini, bode letos, zaradi Veliko-noči, dne 24. marca. Županstvo Nabrežina, dne 15. marca 1896. Župan: T a n o e. Brat e Ribarić, izdelf vitelji ngl j« v »v. Petru, p: iporočajo svoje zalogo v Trstu: Via rondarea it. J. Piazza deli a Vatle 2, via Mndonnina 2, ffazzrttn Cordaiuoli 2, z uhodom tudi t* ulici 1orrente r a kratko kot Majev liniment s „sita" ter nuj se previdnostno v sprejmejo le take stekle* ncmlofj») D«je posojila na vknjižbe po »'///„ menjioe po e"/tlzastRve po «'/,»/„. 8prejema hranilne vloge inje obro-stujH po - Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do la. ure dopoludn. in od 8. do 5. popoludne, ob nedf lj«h in prasnikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludn«, in vsaki « etrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša v«aki deloi 10 gld. Ceno češko posteljno perje!! lkeI; boljšega f. 6; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje pe sk ubij enega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7 20, 9; 5 snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, neoskubljencgn, f. 12, Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po l/9 i Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej. Kazpošiljatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po vo ji, zamenja vzame nazaj. Pri naročbah prosim nutanjčuega naslova. BENEDIKT SACHSEL, Klattau 463, Češka. ali Lastnik politično društvo „Edinosti*. 1 f in mIvt-.v m urednik: Julij Mikota. — Piskarna Dolenc v Tr^tu.