KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XII. letnik Ljubljana 1964 2. zvezek Vsebina drugega zvezka: M. C e p e : Ljubljana v osvobodilnem boju — Stran 81 M. K o s : Srednjeveška naselitev v območju Ljubljane — Stran 94 F. G. Keršovan: Murskosoboške banke v preteklosti — Stran 105 V. Bučič: Razvoj slovemskeiffa urarstva — Stran 110 B. Ma ruši č: Ivan Marija Marušič (1641—1712) — Stran 120 K. Kobe-Arzenšek: Razstava »Gozd na krasu Slovenskega pri- merja« v Bistri pri Vrhniki — Stran 128 J. M u š i č : Od atentata do ultimata — Stran 134 ZGODOVINSKO BRANJE: Ocene in poročila — Stran 139—144 Na ovitku Mlin na Muri na Sr. Bifitrdci (Po fotografiji J. Kološe izdelal perorisbo Lado Pimat) Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavjč Izdaja in zalaga Zgodovinäko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Predstavnik dr. Jože Som. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-« v Ljubljani. Ured- ništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III. TekočI račun pri Narodni banki št. 600-14-608-85 (LJubljana, Miklošičeva cesta 8). Letna naročnina 800 din, posamezna številka 300 din. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KHAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LJUBLJANA V OSVOBODILNEM BOJU MARICA ČEPÉ Ljubljana je leta 1941 že kmalu po zasedbi po italijanski vojski enotna in dobro pri- pravljena stopila v borbo proti okupatorju. To je bil uspeh dolgoletnega dela Komuni- stične partije Slovenije v okviru celotne li- nije Komunistične partije Jugoslavije že od ustanovnega kongresa KPS aprila 1937. leta dalje. Ena najvažnejših prelomnic v pripravah na spopad s fašizmom je bila peta državna kvy^.ferenca Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu od 19. do 23. oktobra 1940. leta. Sklicana je bila zaradi velikih sprememb, ki so nastale v sami partiji in zaradi za- ostritve mednarodnega položaja po izbruhu druge svetovne vojne jeseni 1939. Centralni komite Komunistične partije Slovenije je na svoji tretji konferenci junija 1940 izvolil 13 delegatov, ki so v Zagrebu zastopali sloven- ske komuniste. Delo konference je pokazalo, da je partija prebrodila notranje težave, da je postala resnični voditelj in organizator delavskega razreda in da je pripravljena na spopad s fašizmom na domačih tleh. Ob izvajanju sklepov pete državne konfe- rence je dosegla Komunistična partija Slove- nije poleg drugih tudi naslednje daljnosežne uspehe: Utrditev in poglobitev enotnosti de- lavskega razreda v Delavski enotnosti; akcij- ski sporazum z vodstvom krščanskih sociali- stov, demokratičnim krilom Sokola in pro- gresivnimi slovenskimi kulturnimi delavci, ki je bil velikega pomena za združitev vseh antifašističnih sil in je bil osnova za po- znejšo Osvobodilno fronto in končno mno- žične akcije mladine, delavcev, kmetov, žena in celo vojske proti kapitulantski politiki ta- kratnih jugoslovanskih državnikov. Sredi marca 1941 je CK KP J izdal letak »Proti kapitulaciji — za pakt o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo«, v katerem je raz- krinkal Cvetkovičevo vlado ter zahteval se- stavo resnično ljudske vlade in pakt s SZ. Toda še preden je ta poziv dobro prišel med ljudstvo, je jugoslovanska vlada 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop Jugosla- vije k trojnemu paktu. Na ta najbolj sramotni pakt v zgodovini Jugoslavije je Ljubljana takoj spontano od- govorila. Komaj nekaj ur po objavi podpisa je začela demonstrirati študentovska mladi- na. Demonstracije, v katerih je sodelovala večina Ljubljančanov, so se nadaljevale na- slednji dan, višek pa so dosegle 27. marca, ko je general Simovic v Beogradu izvedel puč. Toda Simoviceva vlada ni preklicala pristopa k trojnemu paktu, niti ni odpokli- cala z vodilnih položajev ljudi, somišljeni- kov pakta. V nedeljo 6. aprila je priletelo v zgodnjih jutranjih urah nad Ljubljano 9 nemških bombnikov. Radio je razglasil, da je Nem- čija napadla Jugoslavijo. Centralni komite KPS je poslal h komandantu vojaške oblasti v Ljubljani dva svoja člana, ki sta vojski ponudila pomoč partije. Partija je začela takoj z zbiranjem prostovoljcev. Že prvi ve- čer je odpeljal vlak prve prostovoljce v Novo mesto, kjer so čakali nadaljnjih navodil vo- jaške oblasti. Tudi naslednje tri dni so vozili vlaki prostovoljce, toda že 10. aprila je voj- ska v Sloveniji kapitulirala. 11. aprila so vkorakali v Ljubljano prvi oddelki italijanske vojske in to diviziji »Re« in »Isonzo«, 11. regiment bersaljerov in grupa tanket. Ljubljana je sprejela okupatorja za zakle- njenimi vrati in za spuščenimi žaluzijami. Tuja vojska je korakala po praznih ulicah, le na Viču jo je pozdravil ljubljanski župan dr. Adlešič. Slovensko ozemlje, ki ga je zasedla itali- janska vojska, je ostalo še tri tedne vojno področje. Že tik pred napadom je dala partija vsem svojim članom in skojevcem nalogo, naj zbi- rajo in skrivajo orožje. Seja CK 11. aprila v Trebnjem je to nalogo ponovno in še ostreje postavila pred svoje člane in simpatizerje. Zato se je zbiranje orožja po okupaciji še bolj razmahnilo. Postalo je prva množična akcija, kljub temu da so italijanske oblasti pa tudi Narodni svet pozivali k oddaji orožja in grozili s težkimi kaznimi tistim, ki se tega ukaza ne bi držali. Zbiranje orožja je bila torej prva borbena akcija v boju z okupatorjem, saj ljudstvo ni 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO samo preprečilo, da bi se okupator oborožil z orožjem razpadle vojske, ampak se je tudi samo oborožilo za nadaljevanje boja. Medtem ko se je ob napadu in takoj po njem po eni strani pokazala volja naroda, ki ga je partija več let vzgajala za obrambo domovine in za boj proti fašizmu, se je po drugi strani pokazala tudi vsa ginloba proti- Ijudskili oblastnikov in pete kolone. Velik del slovenskih klerikalnih in liberal- nih politikov, predstavnikov slovenske bur- žoazije, je emigriral ter si skušal dobiti za- slombo pri vplivnih buržoaznih krogih na Zahodu. Tisti del, ki je ostal v domovini, pa se je naslonil na okupatorja. S tem se je vključil v vrste izdajalske pete kolone. 6. aprila 1941 je predlagal takratni ban dravske banovine dr. Marko Natlačen za- stopnikom meščanskih strank ustanovitev »Narodnega sveta«. Ob kapitulaciji Jugosla- vije je »Narodni svet« razglasil, da prevzema vso oblast v Sloveniji. Izdal je tudi odlok o ustanovitvi sloveniske vojske, tako imenovane »Slovenske legije«. Ker je bil »Narodni svet« prepričan, da bodo Nemci zasedli tudi Ljubljano, je skušal Natlačen doseči z njimi sporazum za, avto- nomno slovensko upravo, podobno »Neza- visni državi Hrvatski«. Ker to ni uspelo, so se klerikalni prvaki takoj vdinjali Italija- nom. Njihova skrb ob fašističnem napadu torej ni bila obramba domovine, temveč borbaj za ohranitev oblasti za vsako ceno. Sen slovenskih kvislingov o avtonomni slovenski upravi se ni izpolnil. Italijani so jih sicer sprejeli kot »pomočnike« pri name- ravanem zasužnjevanju slovenskega naroda, niso pa hoteli z njimi deliti oblasti. Civilno oblast je že konec aprila prevzel »visoki komisar« EmiHo Grazioli, »Narodni svet« in »Slovenska legija« sta bila razpuščena. 3. maja 1941 je bilo vse slovensko ozemlje, ki so ga zasedli Italijani, priključeno Italiji kot njen sestavni del in je dobilo ime »ljub- ljanska pokrajina«. Ljubljana je postala se- dež visokega komisarja, fašističnega federala in XI. armadnega zbora. Da bi ustvarili zaledje med slovenskim narodom, je Mussolini 27. maja imenoval sosvet za Ljubljansko pokrajino. V »sosvet«, ki mu je sprva načeloval dr. Natlačen, so bili imenovani predstavniki slovenske buržo- azije in socialdemokracije. USTANOVITEV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V prvih dneh po napadu je partija raz- vijala v Ljubljani izredno živahno dejavnost. Nenehno je pojasnjevala, kaj je fašizem in kakšni so njegovi končni nameni. Navajala je ljudi na sabotiranje okupatorjevih odredb in že takoj v začetku tudi na odpor proti njegovemu prilizovanju. Razkrinkovala je izdajalsko politiko jugoslovanskih oblastni- kov, pojasnjevala vzroke za tako hiter raz- pad Jugoslavije, hkrati pa govorila o enot- nosti njenih narodov kot enem glavnih po- gojev za uspešen boj proti fašizmu. Utrje- vala in širila je svoje organizacije, zbirala okrog njih patriotične sile, množično zbi- rala orožje in začela že s prvimi sabotažnimi akcijami na železnici in drugod. Največji uspeh dela partije v prvih tednih po okupaciji pa je bila ustanovitev vsena- rodne organizacije odpora, »protiimperiali- stične fronte«, ki je bila zgrajena na teme- ljih akcijskega sporazuma iz leta 1940. Njen pobudnik je bil Edvard Kardelj, ki ji je dajal tudi vsebino in ji začrtal pot, v živ- ljenje pa jo je sprovajal zlasti Boris Kidrič. »Protiimperialistično fronto« so ob usta- novitvi tvorili poleg partije še krščanski so- cialisti, demokratično krilo Sokola in sku- pina progresivnih kulturnih delavcev. Na ustanovnem sestanku 27. aprila so spre- jele ustanovne skupine program, ki ga je predlagala Komunistična partija: Boj za svobodo in združitev slovenskega naroda pod vodstvom delavskega razreda. Borbeni zna- čaj »protiimperialistične fronte« poudarja zlasti četrta točka, ki pravi: »Da je treba pričeti takoj z zbiranjem slovenskih množic na temelju borbe za osvoboditev in združi- tev slovenskega naroda«. Takoj po ustano- vitvi »protiimperialistične fronte« je CK KPS s posebnim proglasom pozval v skupni boj ves slovenski narod. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo- se je »Protiimperialistična fronta« preime- novala v »Osvobodilno fronto slovenskega naroda«. Že ime samo pove, da je bil njen namen zajeti ves slovenski narod v borbo proti okupatorju. Osvobodilna fronta — OF je postala res vsenarodiia, vseslovenska bor- bena organizacija z najširšim obeležjem. V svoje vrste je vabila vsakogar brez ozira na njegov svetovni nazor ali versko prepričanje, samo da je bil pripravljen za boj proti oku- patorju. Kljub izredni širini in množičnosti pa je bila Osvobodilna fronta prav zaradi političnega vodstva partije vsa leta vojne politično in akcijsko enotna, borbena in brez- kompromisna organizacija. Zaradi nenehnega prizadevanja partije in zaradi njene globoke zakoreninjenosti med slovenskim ljudstvom se je v OF že v prvem letu boja združilo 18 političnih, kulturnih in drugih skupin in organizacij in tisoče posa- meznikov, ki formalno niso pripadali nobeni teh skupin in organizacij. 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Izredno važno za uspeli borbe slovenskega naroda je bilo to, da je partija že pred na- padom ustvarila enotnost bivših delavskih sindikatov, Delavsko enotnost, ki se je kot kompaktna celota vključila v Osvolx)dilno fronto. S tem je stopil delavski razred eno- ten in združen v oboroženi boj. V Sloveniji, ki je vsa prepletena z gostim komunikacijskim omrežjem, in kjer so bile okupatorjeve postojanke tako na gosto po- sejane kot nikjer drugod v Jugoslaviji, si oborožene borbe brez Osvobodilne fronte sploh ne moremo zamišljati. Predvsem pa velja to za Ljubljano, ki je bila sedež civilne in vojaške oblasti. Poleg tega je bila I^jub- Ijana še posebej izpostavljena, saj je tekla skozi njeno predmestje Šentvid meja med nemškim in italijanskim okupatorjem. Ljub- ljana je tudi izredno važno železniško kri- žišče med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Oba okupatorja sta hotela to kri- žišče polno izkoriščati v svoje vojaške na- mene, in sta bila pripravljena vsak poskus upora v kali zatreti. V taki Ljubljani bi bila oljorožena vstaja brez organiziranega sode- lovanja vsega patriotičnega prebivalstva že vnaprej obsojena na pogin. Zato je pripisati izredne uspehe štiriletnega boja v Ljubljani prav dejstvu, da je dosegla OF v Ljubljani res edinstveno širino in pobudo. Zato tudi ni slučaj, da je začel oboroženi upor v Ljub- ljani prej kot v drugih predelih Slovenije in da je bila Ljubljana vse prvo leto boja center upora in revolucije. Iz Ljubljane so se prenašala izkustva o graditvi organizacij OF v vse predele Slovenije. Delo komunistov je bilo odslej usmerjeno predvsem na Osvobodilno fronto. Organiza- cija, ki je bila formalno ustanovljena, je mo- rala tudi dejansko zaživeti. Graditi ilegalno organizacijo je mogla edinole partija, ki je že mnogo let uspešno delala v najgloblji ilegali. Najvišji organ Osvobodilne fronte je bil Vrhovni plenum, njegov izvršni organ pa Izvršni odbor Osvobodilne fronte — lOOF. Kljub najtežjim pogojem ilegale je Vrhovni plenum v Ljubljani petkrat zasedal, poleg tega pa je bilo še nekaj širših konferenc. To je bilo mogoče le zaradi množičnega so- delovanja in zaradi popolne konspiracije. Že konec poletja 1941 je dosegla Osvobo- dilna fronta poleg izredne množičnosti še eno značilnost: Ljndstvo je sledilo vsem nje- nim sklepom in odlokom, medtem ko je vztrajno sabotiralo okupatorjeve odloke in ukrepe. Tretje zasedanje Vrhovnega plenu- ma OF 16. septembra 1941 je ugotovilo, da je dobila OF že elemente oblasti. Zato se je Vrhovni plenum na tem zasedanju konstitu- iral v prvi organ slovenske ljudske oblasti. v Slovenski narodni osvobodilni odbor — SNOO. SNOO je sprejel takoj ob svojem konstituiranju odlok o narodnem davku in posojilu svobode in odlok o zaščiti sloven- skega naroda in njegovega gibanja za osvo- boditev in združitev. Ljubljansko okrožje, ki je obsegalo mesto in njegovo širšo okolico, je imelo okrožni odbor OF. Okrožje se je delilo na 8 do 11 rajonov, od katerih je imel vsak svoj odbor OF. Rajoni so se delili na kvarte in terene, ki so imeli svoje odbore. Z razrastom mreže OF pa so dobivali svoje odbore tudi po po- sameznih ulicah in večjih blokih. Prvi terenski odbori OF so zrasli iz par- tijskih jeder, iz organizacij in društev, ki jih je partija že več let pripravljala na odlo- čilni spopad. Zrasli so iz odborov Ljudske pomoči, iz protidraginjskih odborov, iz od- borov delavskih kulturnih društev itd. Člani prvih terenskih odborov so bili skoraj iz- ključno člani in simpatizerji partije, ki so začeli zbirati še druge somišljenike. Število odborov OF se je neprenehoma spreminjalo. Februarja 1942 je bilo v Ljub- ljani okrog 450 odborov OF, kljub temu, da je dala Ljubljana do takrat za razne par- tizanske čete že okrog 500 borcev in kljub temu, da je bilo že nekaj tisoč ljudi po za- porih in taboriščih. Toda OF ni bila organizirana le po tere- nih. Bila je povsod tam, kjer je bil zaveden slovenski človek, predvsem med delavci. V Ljubljani je zraslo tudi veliko število »ma- tičnih odborov OF«, ki so povezovali fron- tovce posameznih strok kot učitelje in pro- fesorje, zdravnike, grafičarje, kovinarje, zi- darje, krojače itd., itd. Močni matični odbori OF so bili tudi v okupatorjevih komunalnih ustanovah kot na pošti in železnici in celo v njegovih najobčutljivejših uradih kot na pokrajinski upravi, na sodišču in celo na policiji. OF je skušala slehernega človeka mobili- zirati na način, ki mu je bil najbližji in z nalogami, ki so mu najbolj ustrezale. Zato je ustanavljala tudi svoje množične organiza- cije, preko katerih je še bolj uspešno pro- dirala med ljudi. Oktobra 1941 je bil pri Izvršnem odboru OF ustanovljen Glavni odbor mladinske OF z nalogo, da pritegne v osvobodilno gibanje vso mladino in da hkrati pripravi vse za ustanovitev posebne ilegalne mladinske orga- nizacije. Do takrat namreč mladina ni imela svoje množične organizacije, ampak samo SKOJ, kar pa je bilo v takratnih pogojih očitno preozko. Zgodaj spomladi 1942 je bila ustanovljena »Zveza mladine Slovenije«. Že takoj po ustanovitvi je štela »Zveza mladine Slovenije — ZMS« v Ljubljani preko 1000 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niladiiiccv in mladink. V »Zvezo mladine Slovenije« se je množično vključevala vsa mladina, io se pravi študentovska in srednje- šolska, vajenci in mladi delavci. Organiza- cija je tekla podobno kot frontna in je segla v vsako šolo, vsako delavnico, sleherno ulico. Mladina je bila poleg delavskega razreda glavni steber oboroženega boja v Ljubljani. Že poleti 1941 je opravljala v Iwrbenih gru- ¦ pah zelo drzne akcije, od jeseni 1941 dalje in vse do osvoboditve pa se je borila v eno- tah Narodne zaščite — NZ in Varnostne ob- \eščevalne službe — VOS. Zelo visoko je šlevilo tistih, ki so odšli v partizane, mnogi iz sretlnješolskih klopi in kot vajenci. V Ljubljani ni bilo večje akcije in ni bilo sek- torja dela, kjer ne bi imela mladina vidne vloge. Najdemo jo tudi v najbolj zakonspi- riranih ilegalnih tiskarnah, predvsem pa pri tveganem raznašanju osvobodilnega tiska. Ker je okupator kmalu spoznal, kaj in ko- liko pomeni mladina v osvobodilnem gibanju, jo je množično zapiral in pošiljal v razna taborišča. Izredno visok je tudi krvni davek mladine. Že konec leta 1941 je zbirala OF žene, ki so stale dotlej ob strani, v posebne krožke. Leta 1942 pa je začela prodirati mednje posebna ženska organizacija Slovenska pro- tifašistična ženska zveza — SPZZ. Naloga SPŽZ je bila pridobivati in mobilizirati sle- herno pošteno slovensko ženo. Žene so se klicu partije in OF izredno množično od- zvale. Sodelovale so pri vseh nalogah osvo- bodilnega gibanja od zbiranja finančnih in materialnih sredstev pa do oboroženega boja v sami Ljubljani in v partizanskih vrstah. O veliki borbeni sili ljubljanskih žena go- vore predvsem njihove demonstracije za iz- pustitev zapornikov in internirancev in nji- hovi protesti proti mučenju in ubijanju slo- venskih protifašistov. Predvsem pa so pri- spevale žene levji delež pri delu »Ljudske pomoči«, pozneje imenovane »Slovenska na- rodna pomoč«. »Ljudska pomoč«, ki je bila po V. plenu- mu OF 6. novembra 1942 preimenovana v »Slovensko narodno pomoč«, je bila ena naj- bolj množičnih organizacij OF. Njena naloga je bila materialno in moralno pomagati vsem, ki so kakorkoli trpeli pod fašizmom. Ljud- ska pomoč je zrasla že pred vojno iz partij- ske množične organizacije »Rdeča pomoč« in z njo je organizirala partija pomoč žrtvam protiljudskih režimov. Po okupaciji se je v Ljudsko pomoč zaradi njenih člove- koljubnih nalog vključilo izredno mnogo ljudi, tudi takih, ki se v same organizacije OF morda iz kakršnegakoli razloga ne bi vključili. Ljudska pomoč je pristopila do sle- hernega, ki je imel srce za trpečega sočlo- veka. Med somišljeniki je zbirala denar, hra- no in obleke za zapornike v ljubljanskih za- porih, predvsem za tiste, ki so bili brez svoj- cev. Od konca leta 1941. ko so odhajali ljudje v zapore in taborišča najprej v Ita- lijo, pozneje v Nemčijo, je pošiljala Ljudska pomoč, za njo pa Slovenska narodna pomoč, tem ljudem pakete s hrano, obleko, zdravili in drugimi potrebščinami. Vselej so bila med stvarmi skrita tudi kakšna sporočila, včasih celo ilegalno časopisje. Zapornikom, ki so v ljubljanskih zaporih čakali na proces, je našla zagovornike, pristaše osvobodilnega gibanja. Skrbela je za ilegalce ter otroke ilegalcev in partizanov. Samo teh otrok, tako imenovanih »ilegalčkov«, je bilo leta 1943 preko 300. Oskrbovala je tudi vse družine, katerih redniki so bili v partizanih, v zaporu ali taborišču, in družine tistih, ki jih je oku- pator ubil. Število oskrbovanih družin je raslo tako, kot je rasel teror. Konec leta 1941 je dobivalo pomoč približno 700 družin, maja 1944 pa že nad 1500. Izrednega pomena za razvoj OF v Ljub- ljani je bila ustanovitev Delavske enotnosti 7. novembra leta 1942. Delavska enotnost je sicer že od zadnjih let pred vojno dalje akcijsko združevala slovensko delavstvo, se- daj pa je dobila v okviru Osvobodilne fronte tudi organizacijske oblike. Delavstvo, str- njeno v odbore Delavske enotnosti — DE, je postalo še bolj enotno in je izvrševalo najtežje politične, oborožene in sabotažne akcije, predvsem na okupatorjevih komu- nalnih napravah in v tovarnah, ki so delale za okupatorjevo vojsko. PROPAGANDA OSVOBODILNEGA GIBANJA Veliki uspehi osvobodilnega gibanja so bili plod nenehnega političnega, organizacijskega in propagandnega dela partije in Osvobo- dilne fronte. Najmočnejši orožji propagandnega dela sta bili ilegalni tisk in ilegalni radio. Za izdajanje lastnega ilegalnega tiska pa so bile potrebne tiskarne in ciklostilne teh- nike, potrebno je bilo mnogo papirja in dru- gih tiskarskih in knjigoveških potrebščin, potrebne so bile zveze za razpošiljanje tiska itd., predvsem pa predani ljudje, ki so delali v pogojih najstrožje ilegale. Ves ta obširni aparat so takrat imenovali »tehnika«. Ob napadu na Jugoslavijo je imel CK KPS že močno razvito tehniko. Ves ta svoj dobro preiskušeni aparat je dala partija takoj ob ustanovitvi OF na razpolago osvobodilnemu gibanju. Vendar je ostala »tehnika« slej ko prej izključno partijska organizacija tako po vodstvu kakor po sodelavcih. Ker je Ljub- ljana sprva s tiskom zLdagala vso Slovenijo 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — tudi nemški in madžarski del — je dobila ljubljanska telinika ime »Centralna tehnika« - CT. Po napadu na Jugoslavijo se je delo teh- nike silno razmahnilo, saj so rasle potrebe po tisku, letakih in proglasili iz dneva v dan. Ob napadu je imela partija dve ilegalni gra- fični tiskarni v bližnji ljubljanski okolici. Obe sta morali že prve mesece po napadu prenehati z delom. Po večmesečnem vztraj- nem delu in prizadevanju vodstva Centralne tehnike in CK KPS, predvsem pa organiza- torja tehnike Toneta Tomšiča je CK sep- tembra 1941 vzpostavil novo ilegalno gra- fično tiskarno »Podmornico« v ljubljanskem obrobju. Njej je sledilo do pomladi 1943 še pet ilegalnih tiskarn: »Tunel« na Emonski cesti, »Tone Tomšič« v Šubičevi ulici, »Teh- nika« v Ulici Milana Ma jena, tiskarna »Tru- ga« ali »Jama« v Zeleni jami in izredno do- bro opremljena cinkografija na Kodeljevem. Poleg teh grafičnih tiskarn pa je imela CT v Ljubljani v letih okupacije še okrog 70 ilegalnih ciklostilnili tehnik, ki so se za- radi varnosti neprestano selile iz stanovanja v stanovanje. Zelo važen sektor C 1 je bila dokumentna tehnika, ki je izdelala več tisoč ponarejenih dokumentov za ilegalce in kompromitirane borce, za tiste, ki so odhajali iz J_.jubljane v partizane itd. Tehnika je izdelala mesečno do 5000 ponarejenih živilskih nakaznic. Požrtvovalni sodelavci Centralne tehnike so bili tudi komunisti v raznih legalnih ti- skarnah, ki so tiskali, delali klišeje in stavek za tisk ter iz tiskam, kjer so jih okupatorji tiskali, iztihotapili živilske nakaznice in vse dokumente in dovolilnice. Centralna tehnika pa je imela še zelo širok krog požrtvovalnih sodelavcev, ki so dajali prostore za tiskarne in skladišča, ki so po trgovinah nakupovali potrebščine za tehniko, in ki so dajali stanovanja za razgovore in sestanke aktiva. Kljvib širokemu krogu so- delavcev pa je bila tehnika eden najbolj zakonspiriranih sektorjev dela, saj je vsak vedel le to, kar je bila njegova neposredna naloga. V štirih letih okupacije je izšlo v Ljubljani presenetljivo mnogo tiska, če pomislimo, da je izhajal v pogojih najgloblje ilegale. Samo prej naštete grafične tiskarne so izdelale blizu 1 milijon letakov, nad 72.000 brošur in 67.000 časnikov. Pri tem moramo računati, da je bila tiskana samo 1 številka »Sloven- skega poročevalca«, vse druge so bile ciklo- stirane. Ciklostilne tehnike so razmnožile tudi mnogo letakov in brošur. Celo obširni »Slovenski obzornik 1942« je bil ciklostirau. Najbolj bogata je bila žetev ilegalnih gra- fičnili in cjkiostilniii tehajjk leta 1941 in.del- no 1942, ko je Ljubljana s tiskom zalagala skoraj vse predele Slovenije. Med ilegalnimi časniki moramo omeniti predvseni »Slovenskega poročevalca«, »Delo« in »Ljudsko pravico«, ki so bili že pred voj- no glasniki partije in naprednega delavskega gibanja. »Slovenski poročevalec« je začel po okupaciji ponovno izhajati maja 1941 kot informacijski vestnik Osvobodilne fronte in je izšel do konca 1944. leta v 120 številkah, v skupni nakladi približno 600.000 izvodov. »Dela« je izšlo v letih 1941 in 1942 8 številk, »Ljudske pravice« pa v letih 1943 in 1944 15 številk. Novembra 1941 je začela izhajati »Mlada Slovenija«, njena naslednica pa je bila »Mladina«, ki je izhajala do konca leta 1944. Oktobra 1941 je začela izhajati »Osvo- bodilna fronta«, ki je bila osrednji organ OF. Od leta 1942 pa do 1944 je izšlo 9 šte- vilk »Naše žene«, v letih 1942 in 1943 je bila »Delavska enotnost« glasilo slovenskega de- lavstva. »Narod v ječi« pa je bil glasilo Slo- venske narodne pomoči v letih 1942 in 1943. Poleg teh je izhajalo v letih vojne v Ljub- ljani še 8 ilegalnih listov, med njimi leta 1945 literariio-publicistična revija »Setev« in humoristični list »Bodeča Neža«. Poleg teh listov je izšlo v letih boja v Ljubljani tudi 52 brošur. Našteli jih bomo le nekaj: Februarja 1942 je bil dotiskan »Slovenski zbornik 1942«, skoraj ob istem času je izšel tudi »Kratek tečaj za partizan- ske poveljnike«, leta 1943 Kidričev historiat »Dve leti Osvobodilne fronte«, januarja 1943 pa že tudi prva zbirka dokumentov o belo- gardističnomihailovičevskem izdajstvu. Iz- hajala pa so tudi dela klasikov marksizma. Zanimivo je, da so bile med temi brošurami že tudi 4 pesniške zbirke. Od teh je izšla zbirka Mateja Bora: »Previharimo viharje« v 8000 tiskanih in 1500 ciklostiranih izvodih. Največje naklade pa so dosegli letaki, s katerimi sta se partija in OF obračali do množic vselej, kadar jih je bilo treba na hitro o čem informirati, jih za kaj mobilizi- rati ali jih pripraviti na izredne ukrepe. Teh letakov je izšlo preko 1,300.000. Ker so se vsi sodelavci ilegalnih tiskarn v polni meri zavedali izrednega pomena ile- galnega tiska, so se na vso moč trudili, da bi bila oblika tiska kljub najtežjim pogojem v skladu z njegovo bogato vsebino. Z lepo obliko so hoteli prispevati k ugledu tiska. Drugo važno propagandno sredstvo je bil ilegalni radio. Oddajal je od 7. novembra 1941 do aprila 1942. Pri ilegalnem radiu sta delala dva aktiva. Eden, ki je pripravljal tekste — to je bila redakcija — in drugi, ki je oddajal. Ker je ilegalna radijska po- staja kričala v svet resnico o osvobodilnem jjoju slovenskega ljudstva, so jo imenovali 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »Kričač«. v slabih šestih mesecih je imel »Kričač« 45 oddaj, oglašal pa se je iz 26 . ljubljanskih stanovanj. Kljub temu da so ga Italijani besno iskali z najmodernejšimi sredstvi, ga zaradi hrabrosti radijskega akti- va in zaradi požrtvovalnosti družin, ki so mu nudile zavetje, niso nikoli izsledili. Ker »Kričaču« niso mogli do živega in ker dru- gače niso mogli preprečiti tega velikega uspeha osvobodilnega gibanja, so aprila 1942 pobrali radijske sprejemnike. ZAČETKI IN RAZVOJ OBOROŽENE VSTAJE 1. in 2. junija 1941 je bila v Ljubljani par- tijska konferenca, ki se je je udeležilo okrog 30 delegatov iz vsega razkosanega sloven- skega ozemlja. Glavni referat na konferenci je imel Edvard Kardelj. Podrobno je ana- liziral mednarodni politični položaj in po- udaril neizbežnost nemškega napada na So- vjetsko zvezo. Iz njegovega referata, iz refe- ratov Toneta Tomšiča in Mihe Marinka ter iz diskusije so izhajale za komuniste na- slednje naloge: Zbiranje in pripravljanje orožja ter organiziranje borbenih skupin, na podeželju pa prvih postojank za borbo proti okupatorju. Ta konferenca pomeni to- rej začetek političnih priprav na splošno vstajo. Drugi važen mejnik oborožene borbe je seja CK KPS na dan napada hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Na seji je bilo ugotovljeno, da so z napadom dani pogoji za začetek oborožene vstaje v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo GlavnO' po- veljstvo partizanskih čet kot vodstveni organ vstaje. Teden dni pozneje je tudi razširjena seja lOOF osvojila sklep CK o takojšnjem prehodu iz priprav na dejansko oboroženo vstajo. 22. junij je torej prelomnica med pripra- vami in dejanskim začetkom oborožene vstaje. Ta dan je izdala partija letak, s kate- rim je pozivala v boj vse narodno zavedne Slovence, predvsem delavski razred. Temu pozivu na vstajo so sledili še drugi. Po 22. juniju se je vse delo partije in OF orientiralo na oboroženo vstajo. Pri okrož- nem komiteju KPS za Ljubljano je bil poleg političnega imenovan še vojaški komite. Ta je imel nalogo organizirati oboroženi upor v samem mestu, mobilizirati borce za čete po vsej Sloveniji, ki so začele rasti že julija 1941 in te čete tudi oskrbovati. Po Ljubljani so bile ustanovljene prve borbene grupe, ki jih je vodila partija ne- posredno. Prvi člani teh borbenih grup so bili člani in simpatizerji partije ter skojevci, ki so že od okupacije dalje zbirali orožje. Že ju- lija pa so začeli v borbene grupe vključevati tudi številne člane OF, predvsem delavce in mladince, ki so bili pripravljeni, da se z orožjem v rokah bore proti okupatorju. Že isti mesec je bilo v Ljubljani vsaj 150 borbenih grup z okrog 600 borci. To število pa se je stalno spreminjalo, po eni strani zaradi pritoka novih, po drugi pa zaradi odhoda borcev v partizane in zaradi are- tacij. Borbene grupe so slej ko prej zbirale orožje in ta naloga je ostala ljubljanskim borcem vse do osvoboditve. Sprva so zbirale orožje razpadle jugoslovanske vojske, že ju- lija pa so začele orožje trgati iz okupator- jevih rok, s tem da so razoroževale itali- janske vojake in oficirje in s tem da so ga v večjih količinah z drznimi akcijami odvze- male iz okupatorjevih vojaških skladišč in karabinjerskih postaj. Geslo borbenih grup je bilo: »Uničiti vse, kar je okupatorjevega!« Pogoste so bile akcije predvsem na okupatorjevih komunal- nih napravah. Borbene grupe so uničevale železniške proge, lokomotive, tovorne in pot- niške vozove ter bencinska in druga skladi- šča. Tako so na primer železničarji, člani borbenih skupin, v ležaje lokomotiv, potni- ških in tovornih voz sipali železne opilke, navrtali cisterne za bencin, olje in nafto, premikali kompozicije tako, da so se kvarili vozovi, predvsem odbijači, in da se je pri premikanju kvaril tovor, namenjen italijan- ski ali nemški vojski. Take akcije so po- stale stalne. Stalna naloga borbenih grup je postalo tudi rezanje telefonskih in tele- grafskih žic in ni bilo dneva, da ne bi bile na več mestih prekinjene zveze, ki jih je uporabljal italijanski okupator ali pa zveze med Italijani in Nemci. Uničevali so tudi vo- jaške kamione. Delavci v tovarnah so uni- čevali tovarniške naprave. Posebno je to ve- ljalo še za tista podjetja, ki so delala za oku- patorjevo vojsko. Med znanimi akcijami borbenih grup je tudi reševanje jetnikov iz zaporov in jet- niškega oddelka splošne bolnišnice ter raz- obešanje zastav in zažiganje bengaličnih ognjev prav pred okupatorjevimi postojan- kami. Odkrivale pa so tudi petokolonska skrivališča za orožje in vojaški material ter uničevale njihov propagandni inaterial. Že poleti 1941 pa so imele borbene grupe tudi oborožene spopade z okupatorjem in njego- vimi pomagači, domačimi izdajalci. Na takih in podobnih akcijah so imele borbene grupe tudi smrtne žrtve. Med prvi- mi, še poleti 1941, so padli na ljubljanskih ulicah.mladinci: Marjan Majcen, Janko Pro- dan in Ernest Belak. 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Proti koncu poletja je partija nekaj naj- lirabrejšili in najbolj predanih borcev bor- benih grup določila za delo pri Obveščeval- ni in varnostni službi, ki jo je takrat usta- novila. Mnogo članov borbenih grup je prešlo v Narodno zaščito, ki je bila ustanovljena oktobra 1941 in so postali njeni organizatorji. Mnogo borcev pa je odšlo v partizanske čete v razne predele Slovenije, kamor so prenesli izkušnje iz oborožene borbe v Ljubljani in so tako mnogo prispevali k razvoju parti- zanstva na Slovenskem. Avgusta 1941 je osnoval CK KPS poseben sektor partijskega dela »Obveščevalno in varnostno službo«, ki naj bi se v okviru ce- lotnega osvobodilnega gibanja sistematično ukvarjala z bojem proti podtalnim silam. Septembra 1941 je SNOO na svojem prvem zasedanju potrdil sklep CK KPS o formi- ranju »Obveščevalne in varnostne službe OF«. Organizacijo in vodstvo te službe je poveril partiji. Februarja 1942 se je Obve- ščevalna in varnostna služba preimenovala v Varnostno obveščevalno službo — VOS. Obveščevalna in varnostna služba je po- stala sestavni del narodnoosvobodilne akcije, specifično orožje osvobodilnega boja in ljud- ske revolucije, ki je služilo predvsem slab- ljenju okupatorjevega zaledja, njegove špi- jonske mreže in njegovega političnega si- stema. Že ob ustanovitvi se je začela Obveščeval- na in varnostna služba razvijati v dve smeri: v obveščevalno in varnost;no. Vendar pa je bila Obveščevalna in varnostna služba enot- na organizacija, v kateri je bilo delo var- nostne službe neločljivo povezano z delom obveščevalne službe in obratno. Najvažnejša naloga Obveščevalne in var- nostne službe je bila množična kontrola oku- patorja in njegovih domačih pomagačev, si- stematično zbiranje podatkov o njihovem delovanju, o namerah in nakanah policije, o vojaških tajnah, o sovražnikovi vohunski dejavnosti, o delovanju pete kolone itd. Na ta način je VOS odkrila poskuse for- miranja protinarodnih formacij, ko pa so bile že formirane, je dobivala jasen ypogled v njihovo delovanje. Dobivala pa je tudi vpogled v delovanje posameznikov v teh formacijah in organizacijah, to se pravi, spoznala je pomembnost njihovega dela za okupatorja. Tako je stalno spremljala delo najvidnejših petokolonašev Praprotnika, Na- tlačena, Ehrlicha, Peršuha in drugih. Od- krila je Praprotnikovo prizadevanje za usta- novitev posebne slovenske policije v sklopu okupatorjevega policijskega aparata, od- krila je »Slovensko narodno gibanje«, ki je pod vodstvom inž. Fanouša Emmerja in ka- plana Franca, Glavača snovalo teroristične skupine za uničenje vodstva osvobodilnega gibanja, delovanje belogardistične »Sloven- ske legije« in njenega dobro zakamuflira- nega komandanta Fortunata Majdiča, pri- zadevanje dr. Marka Natlačena za ustano- vitev reakcionarne bele garde in za združitev bele garde in drugih izdajalskih organizacij v enotno vojaško formacijo, ki naj bi z ramo ob rami z okupatorjem uničevala par- tizanske čete, in še mnogo drugih spletk, ki so jih kovali izdajavci narodnega upora. Tako sistematično in temeljito delo VOS je omogočilo uničevanje najvidnejših nosiv- cev izdajavske pete kolone in sovražnikovih vohunskih centrov. Varnostna služba kot sestavni del celot- nega, oboroženega upora je v Ljubljani zelo uspešno opravljala svoje naloge zlasti v letih 1941 in 1942. Prve varnostne grupe so bile formirane jeseni 1941. Zaradi izredno tež- kega, tveganega in odgovornega dela je do- ločila partija za varnostno službo svoje pre- izkušene člane in skojevce, ki so se posebno izkazali v delu borbenih grup. Delo varnostnikov je bilo toliko težje, ker so se borili v Ljubljani sredi najmočnejše okupatorjeve postojanke. Njihove naloge so bile zelo raznolične. Reševali so aktiviste in voditelje gibanja iz ječ in iz jetniškega od- delka splošne bohiišnice, opravljali so naj- težje sabotažne in diverzantske akcije v do- bro zavarovanih sovražnikovih bazah, sode- lovali so pri težjih akcijah NZ, odvzemali pa so tudi sovražniku velike količine orožja, vojaškega in drugega blaga za partizansko vojsko in za potrebe osvobodilnega gibanja. Na podlagi poročil, ki jih je dobivala ob- veščevalna služba, so plenili varnostniki so- vražnikov propagandni material, uničevali njegove tiskarne in obveščevalne centre ter razbijali njihovo vohunsko omrežje. Kot specifična vojaška formacija pa so na podlagi vsestransko dobro preverjenega gra- diva obveščevalne službe in po sklepu voj- no-političnega vodstva uničevali tudi posa- mezne izdajavce, ki so zavzemali v okupa- torjevem političnem in vojaškem sistemu najvidnejša mesta, predvsem tiste, ki so pri- pravljali bratomorno klanje med slovenskim narodom. O justifikacijah izdajavcev je bil v »Slovenskem poročevalcu« vedno objavljen komunike, v katerem je bila opisana vsa protiljudska dejavnost obsojenega narodnega zločinca. Narodna zaščita (NZ) je nadaljevala delo borbenih grup, le da je bila organizirana že čisto po vojaško v bataljone, čete, vode in desetine. Ljubljana je imela od spomladi 1942 do kapitulacije Italije od 5 do 8 bataljonov. Samo ljubljanska železnica je imela proti koncu 1942. leta 2 bataljona. Ker je bila Na- 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO roclna zaščita vključena v okvir Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, je imela svoj pravilnik in vojaško jjrisego. Naloge Narodne zaščite so bile vojaške akcije in težje propagandne akcije, kakršne smo opisali pri borbenih grupah, mobiliza- cija in priprave za partizansko bojevanje v gozdovih. Dalje oskrbovanje partizanskih čet, organizacija obrtnih delavnic, ki so de- lale za partizane ter prevoz blaga iz Ljub- ljane do partizanskih čet in bolnišnic. Že sam prevoz ilegalnega materiala iz Ljubljane do partizanov je bil po navadi prava vojaška akcija. Prav tako znane kot sabotažne akcije, so bile znane akcije želez- niške zaščite za ilegalni prevoz blaga iz Ljubljane do kakšne postaje na Dolenjskem, do Vevč ali kam drugam. Od konca leta 1941 pa do kapitulacije Italije je šlo iz Ljubljane 32 ilegalnih vagonov. V njih so bile ogromne količine raznega blaga, ki ^so ga zbrali Ljubljančani, pa tudi blago, ki ga je voja- ška intendanca v Ljubljani in celo v Milanu nabavljala za borce. Skrivno so prepeljali tudi voditelje ilegalnega gibanja, borce in kurirje, mnogo ilegalne literature in tudi stroje za partizanske orožarne. Prav tako kot prej borbene grupe so tudi člani Narodne zaščite opravljali sabotaže v raznih tovarnah, predvsem pa tam, kjer so morali delati za okupatorjevo vojsko. V tovarni »Saturnus« v Mostah so že de- cembra 1941 zažgali vagon konzervnih ška- tel za italijansko vojsko. Ob ponovnem na- ročilu v letu 1942 so delavci zavlačevali delo. Ko je prišel v tovarno priganjat sam visoki komisar Emilio Grazioli, so se zaščitniki od- ločili drugače. V nekaj dneh so bile škatle izdelane in naložene. Vagona so zvečer za- plombirali in naslednje jutro bi jih morali odpremiti na železniško postajo. Toda tovar- niški vod NZ je ponoči kljub močni straži oba vagona polil z bencinom in ju zažgal. Še isto noč je odšel ves vod v partizane. Kemična tovarna v Mostah je izdelovala glinico. Da bi tovarno onesposobili za delo, so bile v njej izvršene tri sabotažne akcije: 13. oktobra in 14. decembra 1941 in 17. fe- bruarja 1942. Pri teh akcijah so vakuumsko postajo popolnoma uničili. Šele leta 1944 so tovarno delno obnovili. Takih in podobnih akcij je bilo mnogo. Kot smo že omenili, je bila ena glavnih nalog Narodne zaščite mobilizacija za parti- zanske čete. Vsega je odšlo iz Ljubljane nad 11.000 borcev v razne čete po vsej Sloveniji pa tudi na Koroško in Primorsko onstran stare jugoslovanske meje. Okrog 2000 ljub- ljanskih borcev je padlo, 57 jih je dobilo naziv narodnega heroja. Ker je imelo Glavno poveljstvo do po- mladi 1942 sedež v Ljubljani, so se začele tu tudi dejavnosti, ki jih potrebuje vsaka voj- ska: pirotehnika, partizanska sanitela in vojaška intendanca. Za potrebe oboroženega boja v sami Ljub- ljani in zunaj nje je bilo potrebno razstrelivo in sabotažna sredstva kot zažigalne in tem- pirane bombe pa še drugo orožje za diver- zantske in sabotažne akcije. Na pobudo Glavnega poveljstva so začeli v Ljubljani izdelovati te vrste orožja. Zrasla je tako ime- novana pirotehnika. Njena hrbtenica sta po- stali celici kovinarjev in inženirjev. Ti so v raznih laboratorijih in v 9 kovinarskih in inštalaterskih delavnicah v največji tajnosti izdelovali razstrelivo ter tempirane in za- žigalne bombe. Mnogo zažigalnih in tempi- ranih bomb so potrebovali predvsem želez- ničarji, ki so jih podtikali v cisterne za ben- cin in nafto. Poleti 1941 je začela z delom tudi parti- zanska saniteta. OF je organizirala med zdravniki poseben matični odbor, v katerem so bili poleg zdravnikov vključeni tudi strež- niki in bolničarji, osebje po lekarnah, reše- vavci, skratka vse, kar spada k saniteli. Ta matični odbor je položil temelje partizanske sanitele.' Zdravniki so zdravili ljubljanske ilegalce in ranjence pa tudi mnogo parti- zanov. Ranjence so zdravili po vseh oddelkih splošne bolnišnice, seveda pod napačnim imenom in napačno diagnozo. Samo na ki- rurški kliniki se je zdravilo okrog 100 ra- njencev. Prvi ranjeni partizani so se zdravili v sanatoriju Emona. Ljubljanska sanitetna organizacija je zbrala 4 in pol tone sanitet- nega materiala samo do kapitulacije Italije, 600 kg staničnine, 100 laičnih lekarn, 10 am- putacijskih tornistrov in veliko kompletno partizansko bolnišnico. Mnogo zdravnikov je odšlo v partizane, kjer so ustanavljali in delali v partizanskih bolnišnicah. Že konec junija je vzpostavilo Glavno po- veljstvo tudi svojo intendanco. Tej je sledila vojaška intendanca za mesto Ljtibljana. Čla- ni borbenih grup — pozneje zaščitniki — pa tudi drugi člani OF so zbirali obleko, obutev, hrano iti vse drugo, kar je potrebovala par- tizanska vojska, »od šivanke do topa«, kakor je bilo takratno geslo. V mestu so bila velika skladišča, kjer se je to blago koncentriralo za odvoz. Intendanca glavnega poveljstva je že takoj po svojem nastanku kupovala velike količine raznega blaga, še preden ga je mogel okupator zaseči. Tako je ustvarila bazo za oskrbovanje partizanskih čet tudi v času, ko se je partizanstvo že močno raz- mahnilo. Tako je bila Ljubljana tesno povezana ne samo z ustanovitvijo Glavnega poveljstva. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ampak tudi z razvojem partizanstva v Slo- veniji. V borbi z okupatorjem so poglavje zase ljubljanske demonstracije. Teh sicer ne mo- remo uvrščati med akcije oboroženega upora, pač pa so bile najvidnejši odsev ljudske vstaje v Ljubljani, odsev ogorčene borbe go- lorokih množic z oboroženim okupatorjem. Demonstracije, s katerimi so Ljubljančani javno obsojali okupatorjevo nasilje, zahte- vali od njega izpustitev zapornikov in inter- nirancev, ali pa javno in množično izpove- dali svojo pripadnost osvobodilnemu gibanju, so tako edinstvene, da se je Ljubljana za- radi njih proslavila celo daleč preko meja naše domovine. Znane so množične manifestacije, pri ka- terih je Ljubljana plebiscitarno oddala svoj glas za Osvobodilno fronto. Te so bile 28. oktobra 1941 ob obletnici razpada avstro- ogrske monarhije, 1. decembra 1941, ko je OF slavila praznik enotnosti jugoslovanskih narodov, 5. januarja 1942, ko se je slovenski narod spominjal vseh dotedanjih žrtev fa- šizma, ter 8. februarja 1942 ob spominskenr dnevu Prešernove smrti. Pred temi prazniki OF so izšli odloki v »Slovenskem poroče- valcu«, izšlo je tisoče letakov, ki so pozivali, da noben pošten Slovenec na predvečer praz- nikov med 7. in 8. uro zvečer ne sme biti na ulici, niti v javnem lokalu. Ljubljana je manifestirala za OF s tišino, molkom in po- polno odsotnosljo. Po ulicah si videl le po- množene ital. patrulje, lokali so bili prazni. Med februarjem in novembrom 1943 je bilo v Ljubljani niz demonstracij, v katerih se ni pokazala le izredna borbenost — pred- vsem žena — ampak tudi najgloblja huma- nost. Ljudje so kljub največjim nevarnostim demonstrirali proti ubijanju nedolžnih žrtev, demonstrirali za olajšanje strahotnih razmer v zaporih in taboriščih in za izpustitev za- pornikov in internirancev. Zelo znane so ženske demonstracije pred italijansko civilno in vojaško oblastjo in tudi pred škofovim dvorcem za izpustitev internirancev in za- pornikov. Posebno ogorčeno so zahtevale ta- kojšno osvoboditev starčkov, bolnikov, no- sečih žena in mater z otroki, zakaj vsi ti so trnmoma umirali v taboriščih. Na takih de- monstracijah se je zbralo do 3000 žena. Fa- šisti so nagnali proti njim vojake in kara- binjerje, ki so grozili, da bodo streljali v množico, če se žene ne razidejo in so pre- tepali, da se je marsikatera krvava in po- škodovana vrnila na svoj dom ali šla z de- monstracije naravnost v zapor. Škof jih je dal razgnati z brizgalnami in vojaki. Toda žene so prihajale znova in znova in se kljub žrtvam ogorčeno borile za tisoče in tisoče svojih sestra, sinov, hčera in mož. Skrb za desettisoče ljudi po italijanskih zaporih in taboriščih je postala posebno pe- reča, ko je bilo videti, da bo fašistična Italija kapitulirala in bo po vsej verjetnosti nem- ški škorenj zakorakal tudi po Italiji. 1. avgusta 1943 je organiziral Okrožni ko- mite za Ljubljano najveličastnejšo izmed vseh demonstracij. Nad 10.000 žena, mož, mladincev in mladink pa tudi sivolasih star- cev je pred sodiščem zahtevalo izpustitev vseh političnih jetnikov. Demonstraciji so se pridružili tudi vsi zaporniki v sodnih zapo- rih, ki so z ogorčenimi vzkliki zahtevali pro- stost in s tem podprli demonstrante na ulici. Ta dan so bili Italijani posebno surovi. Med množico so zavozili s tanki in avtomobili, lovili ljudi z nasajenimi bajoneti in jih pre- tepali do krvi. 32 so jih aretirali. Še isto po- poldne so jih obsodili na 10 do 12 let ječe, nekaj ur zatem pa so jih že odpeljali v za- pore v Italiji. Kljub najhujšemu nasilju, ki je sledilo tej demonstraciji, pa so ljubljanske množice še v istem mesecu nekajkrat demonstrirale pred italijansko komando in na grobovih talcev. MATERIALNA POMOČ LJUBLJANE OSVOBODILNEMU GIBANJU Materialna pomoč Ljubljane osvobodilne- mu gibanju je bila neprecenljive vrednosti, saj je Ljubljana vsa leta vojne oskrlwvala partizanske čete po vsej Sloveniji, ljubljan- ske ilegalce in tisoče žrtev fašističnega te- rorja. Predvsem je bila pomoč Ljubljane važna v prvem letu boja, ko so dobivale par- tizanske čete vso materialno pomoč skoraj izključno iz Ljubljane. Ljubljana je zbrala ogromne količine raz- nega blaga: obleke, obutve, vojaške opreme, sanitetnega materiala, perila, hrane, živil- skih in oblačilnih nakaznic pa tudi denarja. Vsaj približno podobo požrtvovalnosti ljubljanskih množic nam dajo naslednje številke: samo do kapitulacije Italije je bilo zbrane obleke, obutve in perila v vrednosti 40 do 50 milijonov lir. Narodnega posojila in davka pa je bilo v istem času zbranega 37 do 40 milijonov lir. Seveda so te številke nepopolne. Mnogo blaga je šlo v partizane mimo redne inten- dančne poti, ker je predvsem v času, ko so bili večji transporti nemogoči, vsak kvartni in rajonski intendant samoiniciativno iskal zveze, po katerih je pošiljal sredstva narav- nost do partizanskih enot. Mnogo obleke in obutve so dajali posamezniki tudi žrtvam fašističnega nasilja, ne da bi to kdo kje za- pisal. Prav tako so tudi mimo intendančnega omrežja opremljali številne borce, ki so od- hajali v partizane. V zgoraj navedeno vsoto 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tudi ni všteta hrana, ki ji daje posebno vred- nost to, da so si jo ljudje dobesedno odtrgo- vali od ust. Za nabiranje, razdeljevanje in odpremo nabranih dobrin je bil zadolžen obširen aktiv. Finančno gospodarski odbor — FGO, ki je bil gospodarski plenum okrožnega ozi- roma rajonskih odborov OF. Na FGO je bila vezana civilna in vojaška intendanca, blagajna. Slovenska narodna pomoč in ko- misija za narodno posojilo. Denarni prispevki so se začeli zbirati že takoj po ustanovitvi OF, na pravno urejeno podlago pa je bilo zbiranje postavljeno z dvema odlokoma, ki jih je sprejel Slovenski narodni osvobodilni odbor 16. septembra 1941. To sta bila odloka o plačevanju na- rodnega davka in narodnem posojilu. Na- rodni davek je moral plačevati vsak član OF v znesku od 1 lire pa do 10'/» svoje plače. Narodno posojilo pa je bila dajatev, ki se je dajala od časa do časa in to od 100 lir navzgor. Kot primer bomo navedli samo leto 1942. V tem letu je bilo zbranega narodnega davka samo znotraj žice 3,400.000 lir. V tej vsoti ni vštetih 1,500.000 lir, ki so bile že po rajonih razdeljene kot podpore. Vsota večjih posojil je znašala 12,000.000 lir. Ce prište- jemo k temu še vsoto 1,400.000 lir, ki jih je dvignila VOS pri svojih akcijah v Poštni hranilnici in v Kreditni banki, vidimo, da je imel okrožni odbor OF v letu 1942 pri-' bližno 18,300.000 registriranih dohodkov. , OKUPATORJEV TEROR Aretacije so se začele že aprila 1941 in so se nadaljevale vsa leta vojne. Že poleti 1941 so poskušali Italijani zatreti osvobodilno gibanje s tem, da so konfinirali prve »mo- ralno, politično in socialno« nevarne ljudi. Konec leta 1941 so pošiljali sojence že v ita- lijanske zapore znotraj Italije, v začetku leta 1942 pa so začeli že z množičnim odva- žanjem ljudi v razna italijanska taborišča. Toda sabotaže, odhodi v partizane, razoro- žitve italijanskih vojakov in razne druge akcije so se kljub vsemu temu množile iz dneva v dan. Borba z okupatorjem je po- stala vse bolj ogorčena. Italijanski vojaki so morali biti v stalni pripravljenosti. Po mestu so hodili le v sku- pinah in še to s puško v roki. Vsakega ofi- cirja sta spremljala dva vojaka. Pri vsakem sumljivem gibu so morali vojaki streljati in dobili so celo zagotovilo, da dobi vsak, ki ustreli civilno osebo, mesec dni dopusta. 11. septembra so sprejeli Italijani »Ukrepe za zaščito države«. Ti ukrepi so zahtevali in uzakonili najhujše okupatorjevo nasilje. Za nošenje, prenašanje in skrivanje orožja ter za celo vrsto dejanj, ki jih prinaša s se- boj upor, je bila določena smrtna kazen. Pripravljali so tudi ustanovitev »izrednega sodišča«, ki naj bi sodilo po hitrem postop- ku. Toda to sodišče je sodilo samo enkrat. Kmalu je to »izredno sodišče« zamenjalo vojaško sodišče, ki je odslej sodilo vsem, ki so bili osumljeni vojaškega upora proti ita- lijanski državi. Vojaško sodišče je zasedalo skoraj dnevno. 19. decembra 1941 je obsodilo na smrt skupino osmih partizanov, ki so jih iz strahu pred ljubljanskimi uporniki poko- pali v Tržiču blizu Trsta. Samo od 16. no- vembra 1941 pa do 31. decembra 1942 je to sodišče izreklo 69 smrtnih obsodb in 239 ob- sodb na dosmrtno ječo, 4548 ljudi pa je bilo obsojenih na zaporne kazni do 30 let. Do 8. septembra 1943 je bilo pred vojaškim so- diščem 3082 ljudi obsojenih na skupno ka- zen 25.000 let. Med tistimi, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt, je bil tudi organi- zacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič. Mnogo ljudi pa je bilo seveda slej ko prej sojenih tudi pred civilnim sodiščem. General Robotti je dosegel, da je Mussolini s svojo okrožnico z dne 19. januarja 1942 izročil vojski skoraj vso oblast v ljubljanski pokrajini. S tem je ljubljanska pokrajina dejansko spet postala vojaško operacijsko področje. Komaj mesec dni po prevzemu oblasti je skušala vojaška oblast Ljubljano spremeniti v koncentracijsko taborišče. Bil je priprav- ljen obsežen načrt za izredno temeljito čistko mesta, kateri — po načrtu — niti miš ne bi smela uteči. Računali so, da bodo s to akcijo zajeli vodstvo upora, ki je živelo takrat še v Ljubljani ter tako hkrati zlomili osvobo- dilno gibanje v sami Ljubljani in uničili partizanske čete v ljubljanski pokrajini, ki so bile s tisoč vezmi povezane z Ljubljano. Toda vodstvo upora je pravočasno izve- delo za načrt. Izdana je bila direktiva za poostreno konspiracijo, najbolj kompromi- tirani so odšli v partizane, drugi v strogo ilegalo. Ljubljanska dokumentna tehnika je izdelala kopico ilegalnih dokumentov. Aktiv Centralne tehnike je tekmoval z intendanč- nim aktivom, kdo bo iz Ljubljane pred blo- kado poslal več blaga, prvi za tiskarne zu- naj Ljubljane, drugi pa za čete in bolnišnice. 19. februarja so začeli tisoči italijanskih vojakov na raznih mestih hkrati zabijati v zemljo kole, med njimi pa so razpeli skrbno prepleteno precej široko ograjo iz bodeče žice. 23. februarja je bila Ljubljana obdana z ograjo, ki je merila kakih 32 km. Ob njej je bilo 69 bunkerjev, ki naj bi mesto branili pred eventualnimi partizanskimi napadi. Ob 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vseh izhodih iz mesta so postavili bloke, ob njih pa stalne, precej številne straže. 23. februarja je izdal visoki komisar »Raz- glas o prepovedi izhoda iz mesta Ljubljane«. Ta razglas je pričel veljati še isti večer ob začetku policijske ure. Hkrati pa so se začele v mestu množične blokade, preiskave in are- tacije. Te racije so trajale od 23. februarja pa vse do 15. marca 1942. Ob njih je bilo aretira- nih več tisoč ljudi. O usodi aretirancev so odločali denuncianti. Preko 800 ljudi so ob- držali v zaporih in jih pozneje poslali v ta- borišča, drugi so bili po nekaj dneh izpu- ščeni. Prvi teden racij za okupatorja le ni bil tako uspešen, kot je pričakoval, zato je mere poostril do skrajnih meja. 1. marca 1942 je izdalo poveljstvo IL armadnega zbora v po- sebni knjižici zelo obširno in strogo zaupno »okrožnico 3 C«, ki naj bi vojaškim povelj- stvom do bataljonov navzdol služila kot na- potek za najostrejše in najbolj nečloveške ukrepe proti osvobodilnemu gibanju. Kakšni so bili dejanski uspehi doslej naj- večje ofenzive na Ljubljano? Italijani so mislili, da so spremenili Ljub- ljano v koncentracijsko taborišče, v katerem bodo z najbolj nečloveškimi ukrepi in s po- močjo izdajavcev nadzirali slehernega člo- veka. Mesto se je res spremenilo v koncen- tracijsko taborišče, toda ne za desettisoče ljudi, ki so svojo sleherno misel in sleherno kapljo krvi posvetili boju za svobodo, ampak za fašistične vojake, za fašistične politične veljake in za izdajavce. Že v dneh, ko so Ljubljano mrzlično za- pirali, so ljubljanski Vosovci sredi Ljubljane in pri belem dnevu likvidirali izdajavca Praprotnika. Prav tako v središču mesta je bila v tistih dneh dograjena tudi nova ile- galna grafična tiskarna »Tunel«. Vodstvo gibanja je ostalo po teh racijah v glavnem neokrnjeno. Zasluge za to je imela v veliki meri dokumentna tehnika, ki je iz- delala v tistih dneh mnogo dokumentov na izmišljena imena. Nemudoma — in to za vsak dan posebej — je izdelala tudi žige, ki so jih dajali Italijani na dokumente ti- stih, ki so bili že pregledani. Predvsem pa se je takrat videla ljubezen Ljubljane do ilegalcev in drugih aktivistov osvobodilnega gibanja. Družine so jim dajale zavetja v raznih skrivališčih, v tovarnah so jih skrivali po skladiščih in celo v dimnih ceveh, v l>ol- nišnici so jih sprejemali kot »težko bolne«. Komaj so Italijani izdali svoje prepust- nice, jih je že ponarejala tudi ilegalna do- kumentna tehnika. Kmetje, ki so imeli zem- ljo onstran bloka, so na vozovih pod senom ali gnojem vozili orožje in intendančno bla- go, pa tudi marsikaterega ranjenca, tovar- niški delavci in uslužbenci, ki so se vračali v svoje vasi, so skoraj dnevno pretihotapili kaj za partizane, med drugim celo radio- aparate, mlekarice in branjevke so na svojih vozičkih prevažale sporočila in časopisje, aktivistke so na otroških vozičkih pod do- jenčki vozile orožje, časopise in klišeje, šo- ferji v bitumenskih in pivskih sodih obveze, zdravila, čevlje in vojaško opremo, vagoni, opremljeni s ponarejenimi tovornimi listi, so vozili borcem velike količine raznega blaga. Tako je šlo vse do kapitulacije Italije in tudi pozneje v še težjih okolnostih. V duhu bor- bene Ljubljane ni bilo zastoja, čeprav je žična ograja delo zelo otežkočala in zahte- vala mnogo iznajdljivosti. Iz Ljubljane so slej ko prej odhajali tudi borci. Tisti, ki so bili tako kompromitirani, da kljub ponarejenim dokumentom niso smeli prekoračiti blokov ali se peljati z že- leznico, so se posamič ali v manjših skupi- nah prebijali skozi žično ograjo. Posebni vo- diči so v ta namen v ograji pripravili po- sebne skrivne prehode. Okupatorjev položaj je postajal vse težji. Po mestu je začel graditi bunkerje, iz nji- hovih lin pa so gledale cevi mitraljezov. Tudi na križiščih ulic so stali mitraljezi. Ulice so zapirali leseni španski jezdeci, ki so puščali le ozek prehod. Konec junija 1943 je Ljubljana ponovno doživela velike racije. Vodstvo osvobodilnega gibanja se je do takrat že skoraj v celoti preselilo iz Ljubljane. V dneh med 24. ju- nijem in 1. julijem so vodili mimo plačanih konfidentov preko 20.000 moških med 16. in 50. letom, ki so jih v glavnem zajeli na uli- cah. 2858 so jih takoj prepeljali v taborišča, mnogi so sledili nekoliko pozneje. Tretje zelo množične racije so bile tako imenovane »božične racije«. Ker si fašisti kljub čedalje hujšemu nasilju niso mogli pokoriti Ljubljane, so najeli za ta krvniški posel belo gardo. Prvi oboroženi oddelki bele garde so bili formirani jeseni 1942 po veliki nemško-itali- janski ofenzivi, ki je zadala osvobodilnemu gibanju prve težje udarce. Zaradi izredne množičnosti in zakoreninjenosti osvobodil- nega gibanja dotlej petokolonska reakcija pri vsej svoji politični aktivnosti ni bila spo- sobna organizirati svojih oboroženih oddel- kov. Čeprav je bila bela garda izrazito kle- rikalna petokolonska formacija, so vanjo vstopali tudi mihailovičevski bivši oficirji, ki sami niso imeli nobene zaslombe med ljudmi. Na zunaj je bilo geslo bele garde »boj proti komunizmu«, dejansko pa se je borila za uničenje osvobodilnega gibanja in to z 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO italijaiiskiin orožjem. Bila je torej vključena v okupatorjev vojaški sistem. Čeprav je večina političnega in vojaškega vodstva bele garde živela v Ljubljani.-v njej ni bilo oboroženih enot bele garde. Pač pa je dobil okupator z belo gardo v Ljubljani uspešen policijski aparat, imenovan MVAC, ki je zanj vohunil in izdajal borce osvobo- ¦ dilnega gibanja. Ker konec leta 1942 v Ljubljani še ni bilo oboroženih enot bele garde, so jih Italijani pripeljali s podeželja. Belogardistične sku- pine so ponoči vdirale v stanovanja in are- tirale ljudi po spiskih, ki so jih v ta namen sestavili ljubljanski petokolonaši po izsled- kih svojega Spijonskega omrežja. Ob teh »božičnih racijah« je bilo aretiranih okrog 2000 Ljubljančanov. Iz Ljubljane so spet od- hajali novi transporti v italijanska taborišča Monigo, Renicci, Gonars, Padova, Mantova, Castelfranco, Perrugia ter na otok Rab, ki je postal množični grob tudi za Ljubljančane. Omenili smo že okrožnico 3 C. Ta okrož- nica je eden najbolj surovih okupatorjevih ukrepov, saj ne predvideva samo udušitve upora, ampak tudi iztrebljenje slovenskega življa nasploh. V njej so predvideni najstraš- nejši ukrepi kot požiganje vasi, pobijanje prebivalstva, množični odgoni v koncentra- cijska taborišča in streljanje talcev. V zvezi s to okrožnico sta Robotti in Grazioli 24. aprila 1942 razglasila, da bodo začeli stre- ljati talce. Že štiri dni zatem je padlo prvih šest talcev. Samo od 1. maja do konca okto- bra 1942 je padlo na strelišču ob Dolenjski cesti 21, v gramozni jami 87, v Ciril Meto- dovi ulici pa 24 talcev. Toda približno tolikšno kot število talcev in tistih, ki so bili obsojeni na smrt, je tudi število tistih, ki so jih ubili na ulici, v hišah, v delavnicah ali pri mučenju. Med njim so bile tudi ženske. NOVI OKUPATOR Ko je bilo po padcu fašizma videti, da bo Italija kmalu kapitulirala, je začel štab ljubljanske NZ z mobilizacijo posebne »Ljub- ljanske brigade«, ki naj bi odšla iz Ljublja- ne kot strnjena formacija. Zaradi predvide- vanja, da bo Ljubljano zasedel še hujši oku- pator, Nemec, so bili v Ljubljansko brigado mobilizirani skoraj vsi močno kompromiti- rani aktivisti in aktivistke. Začele so se mrz- lične priprave za tajne odhode iz mesta. Pri- pravljeni so bili kurirji in vodiči, ki bi vo- dili posamezne skupine. Na transport iz Ljubljane je čakalo tudi ogromno blaga. V sredo teh priprav pa je 8. septembra 1943 prišla vest o hitri in brezpogojni kapi- tulaciji Italije. Italijanska vojska se je umi- kala, partizani pa so zasedli vse ozemlje do ljubljanske žične ograje. 10. septembra so v Ljubljano vkorakale enote 71. nemške pehotne divizije pod po- veljstvom generala Raapkeja. Ljubljana je dobila novega okupatorja. 9. septembra so italijanski vojaki zapu- stili bloke in bunkerje ob žični ograji. Pot iz Ljubljane je bila odprta in ljudje so tru- moma odhajali. Velik del tistih, ki so bili mobilizirani v ljubljansko brigado, je odšel v prej določenih skupinah. Njim pa se je pridružilo še mnogo, mnogo Ljubljančanov. Po Dolenjski in Ižanski cesti so se valili vo- zovi in kamioni, ljubljanska intendanca je praznila ilegalna skladišča. Šele po dveh dneh so se Nemci znašli in zastražili vse izhode iz mesta. Toda do ta- krat je odšlo iz Ljubljane že okrog 7000 ljudi ter za 30—35 milijonov lir strojev, radijskega in najrazličnejšega blaga. Na Golem pri Ljubljani je bila ustanovljena Ljubljanska brigada, ki je kmalu doživela silovit spopad z Nemci. Kljub temu. da je bila žična ograja spet močno zastražena, so odhajali borci iz Ljub- ljane še ves september. Med njimi so bili tudi člani okrožnega komiteja KPS in okrož- nega odbora OF, štab NZ, vodstvo CT in drugi člani ljubljanskega vodstva. Na nji- hova mesta so stopile žene. Novi ženski okrožni komite je delal v popolnoma spremenjenih razmerah in v iz- redno težkih pogojih. Iz Ljubljane je do ta- krat odšel ves vidnejši kader, predvsem mo- ški. V mestu so ostali le še starčki, otroci in ženske, ki pa v veliki večini dotlej še niso opravljali odgovornejših nalog. Odslej pa je na njihovih ramah slonelo vse breme borbe z okupatorjem, ki je bil še hujši od prejšnjega, vsa pomoč partizanom in žrtvam fašizma. Za usposobitev novega kadra je bilo potreb- no mnogo političnega, vzgojnega in organi- zacijskega dela. Predvsem pa je bilo treba šele na novo povezati organizacijske niti, ki so se pretrgale ob množičnem odhodu v par- tizane. Na novo so bili formirani rajonski komiteji KPS in SKOJ. pa tudi večina od- borov Osvobodilne fronte. Delavske enotno- sti. Ljudske mladine itd., in to vse do teren- skih odborov. In seveda tudi tehnika! Bilo je videti, da bodo Nemci Ljubljano še bolj su- rovo odrezali od vodstva in partizanov kot Italijani. Zato je morala imeti Ljubljana teh- niko, ki bo tudi v najtežjih pogojih izpol- njevala svoje naloge. Ljubljana v tem času sicer ni bila več center osvobodilnega gibanja. Bila pa je še vedno zelo važen politični činitelj. Tako jo je gledal tudi novi okupator. Zato jo je hotel z vsemi silami streti. Čeprav osvobodilno gi- 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA banje v Ljubljani ni več doseglo prejšnje organizacijske prednosti in tako slavnih vo- jaških akcij, je vendar doseglo ogromen uspeli! Kljub neprestanemu ogorčenemu boju z okupatorjem in njegovimi domačimi hlapci se je organizacija obdržala vse do osvolio- ditve. Nečloveški teror je strnil vrste bork \ tesno povezano borbeno enoto. Ljubljana je ostala neuklonljiva. Na področju ljubljanske pokrajine so Nemci 21. septembra ustanovili posebno »Po- krajinsko upravo«. Njen »prezident« je po- stal Leon Rupnik, eden najvidnejših peto- kolonašev razpadle jugoslovanske vojske. Za borbo proti nepremagljivi Ljubljani so mobilizirali odna Goricah«, Je treba lokalizirati v Notranje Gorice in bližnjo Plešivico (P. Blaznik, Doneski k hi- storični topografiji ljubljanske okolice, Zgodo- vinski časopis 6/7, 1952/3, 394). — Lokalizacija »pri reki Ljubljanici« kaže, da Je tudi štiri kme- tije, ki Jih Je »na Goricah« prejel 1275 stiski sa- mostan, treba staviti v Notranje Gorice (M. Mi- kuž. Topografija stiske zemlje, 50). — 1314 (maj 6) je ljubljanski meščan Nikolaj iz rodu Por- serjev izpričal, da Je od samostana v Šentpavlu kupil kot fevd 20 kmetij na Kranjskem, in sicer 8 »in Puchel iuxta fluvium Laybach«, 12 pa, ki leže »iuxta ripam Sheutz« (Fontes rerum Austri- acarum, 11. Abt., 39, 201 = B. Otorepec, Gradivo za zgodovino LJubljane v srednjem veku). — Šent- pavel Je 1437 (april 7) prodal osem kmetij »v ljubljanski fari na Blatu (in dem Moos) v vaseh Notranje Gorice (Innergörz) in Plešivica (Plessi- bicz)«; Fontes renim Austr., II. Abt., 39, 366. Teh osem kmetij na Gorici v Blatu pri Ljubljanici (zu Göritza im Moos bey der Laihach) Je 1438 (Junij 23) prejel samostan v Bistri (B. Otorepec, Gradivo za zgodovino LJubljane v srednjem ve- ku). — Prim. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana (1955), 42 in op. 159 na str. 70. — 6. Notranje Gorice — Innergörz, glej opombo 5. — Vnanje Gorice, prvič Ausser Goriczach, 1444 (notranje- avstr. fevdna knjiga, kod. W 724, fol. 268', v Držav, arhivu na Dunaju). — ?. A. Premerstein — S. Rutar, Römische Strassen und Befestigun- gen in Krain (1W9), 10; iS. iRutar v Izvestjih Mu- zejskega društva 4 (1894), 162 in 9 (1899), 35. — 8. Vič, prvič Weyze, 1339 november 15 (listina v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gradivo za zgodovino LJubljane). — 9. Citati za listine 1197—1202, 1254 in 1314 pri opombi 5, po- leg tega še Fontes rerum Austriacarum, II. Abt., 39, 370, n. 422 (1438 sept. 24). —10. Listina 1354 marec 18, v Drž. arhivu na Dunaju. — Da je Dobrova ena »obeh Šujc«, kaže primerjava po- datkov v notranjeavstr. fevdnih knjigah, 1431 (kod. BI. 22. fol. 55', Drž. arhiv na Dunaju), 1444 (kod. W 724, fol. 238, 242", 251, prav tam). — Listina 1414 Julij 8 (B. Otorepec, Gradivo za zgodovino LJubljane v srednjem veku). — 11. Primerjati Je treba na primer urbarje iz 1496 in 1547 v Drž. arhivu v LJubljani (vicedomski arhiv). — 12. Znamenite najdbe iz rimske vile iz I. stoletja v Polhovem Gradcu, kamor je ne- dvomno morala voditi pot iz Emone (R. Ložar v Glasniku Muzejskega društva, 19, 1938, 85 da- lje). — IJ. Gradišče pri Logu, Gradišče s tem imenom (529 m) nad Dobrovo, Gradišče pri Sv. Juriju nad Hruševim (Pertica), Gradišče na Ko- pavniku pri Brezovici (?). — Prim. Jos. Novak, Zgodovina brezoviške župnije (1907), 72. — 14. S. Ilešfč v Geografskem vestniku 5/6, 1929/30, 159; 10, 1934, 97; Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za prirodoslovne in medicin- ske vede, Dela 2, 1950, velika pridejana karta). — 15. O rimski cesti: Premerstein - Rutar, Rö- mische Strassen und Befestigugen in Krain 19; S. Rutar v Izvestjih Muzejskega društva 9 (1899), 41 dalje; J. Klemene, Zgodovina Emone (Zgodo- vina Ljubljane 1), 346. — 16. A. Melik, Razvoj LJubljane, Geografski vestnik 5/6 (1929/30), 118; LJubljana pred 800 leti, prav tam 22 (1950), 182. 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO — i?. P. Blaznik, Zgodovinski Časopis 6/7 (1932/53), 593. — Označba Cemšenik že v listini 1330 sept. 29 (Czremssenich, kod. R 52, fol. 92, n. 208, v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gra- divo za zgodovino Ljubljane) ; v vicedomskih ra- čunih iz 1421/23, kod. 107, v Hofkammerarchivu na Dunaju (Schremsnigk, Srembssnik, Schremss- nigk, Schremsnikg) ; v fevdni knjigi, kod. 1656, fol. 97', iz leta 1478, v Archiv für Niederöster- reich na Dunaju (Zremsenikh) ; v vicedomskem urbarju 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani (Tschrem- senikg). — 18. Puzel, Idiographia ... moiiasterii Sitticensis, str. 39 (rokopis v Drž. arhivu v Ljubljani). — 19. Sadinja vas — Sadinabas, 1463, v turjaškem urbarju, nekdaj v arhivu na gradu Turjaku. V vicedomskem urbarju iz 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani: Schephendorff. — Rudnik, v imenovanem vicedomskem urbarju: Rwdnikh. — 20. F. Ramovš, Dialektološka karta slovenske- ga jezika, 31; Historična gramatika slovenskega jezika 7, 114. — 21. A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik 5/6, 1929/30, 135; F. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, prav tam, 146. — 22. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 41 in 70, op. 157. — 25. J. Klemene, Zgodovina Emone (Zgodo- vina Ljubljane 1). 340 d., 348 d., 349. — 24. A. Müllner, Emona (1879), 20, 71 dalje; J. Korošec, Oris predzgodovine Ljubljane (Zgodovina Ljub- ljane 1), 269 dalie (z literaturo), 273 dalje. — 25. J. Korošec, Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodnjega srednjega veka (Zgodovina Ljubljane 1), 427. — 26. M. Kos, Starejša in mlaj- ša naselja okoli Ljubljane, Geografski vestnik 23 (1951), 157. — 27. R. Ložar v Glasniku Muzejske- ga društva 18 (1937), 135 (mogoče že Vili, ali IX. stoletje) ; B. Škerlj v Arheološkem vestniku 1 (1950); ,P. Korošec, prav tam 2 (195I1), 156 dalje in 4 (1953), 324 dalje; S. Gabrovec, prav tam b (1955), 134 dalje; J. Korošec in F. Stare, Arheo- loška poročila (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in družbene ve- de, Dela 5,1950), a2dalie. — 28.Ehre, 8. knjiga, II. 819. — 29. E. Klebel v Carinthiji I, 117 (1927), 94. — 30. E. Klebel, prav tam 116 (1926), 31 dalje. — JI. E. Klebel, prav tam, 6. - 32. J. Turk, O po- četkih ljubljanske škofije. Časopis za zgodovino iu narodopisje 32 (1937), 75 dalje. — 33. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 55. — 34. P. Korošec v Arheološkem vestniku 2 (1951), 156 dalje in 4 (1953), 524 dalje; J. Korošec v Zgodovini Ljub- ljane 1, 450 dalje. — 35. J. Rus v Kroniki slov. mest 1937, 4. — 36. S. llešič v Geografskem vest- niku 10 (1954), 95, 94. — 37. Rationes decimarum Italiae nei secoli XIII e XIV, Studi e testi, 96 (1941), 35. ~ 3S. E. Klebel v Carinthiji 1, 117 (1927), 117. — 39. M. Kos in J. Zontar v Glasniku Mu- zejskega društva 20 (1959), 256 dalje. — 40. Kri- tično ocenjuje najnovejšo dokaj obsežno litera- turo, ki je nastala v zvezi z vprašanji okrog kosezov B. Grafenauer v Zgodovinskem časopisu (6 (1962), 188 dalje. — 41. Prvič 1414 julij 8 (listi- na v Drž. arhivu na Dunaju). — Desetinski za- pisnik ljubljanskega stolnega kapitlja v arhivu tega v Ljubljani, 1497—1500, str. 96, 158, 165, »in Kas(s)esich«; str. 22 »S. Margaretha in Kasess«. — 42. Vicedomski urbarji v Državnem arhivu v Ljubljani, 1496, 1515—1519, 1527. — Prim. J. Žon- tar v Slovenskem pravniku 54 (1940), 287; P.Blaz- nik v Zgod. časopisu 6/7 (1952/55), 592; B. Grafen- auer, Ustoličevanje koroških vojvod, 552, in Hr- vati u Karantaniji, Historijski zbornik 11/12, 1958—9, 216 (z zemljevidom). — 43. Vicedomski urbarji v Drž. arhivu v Ljubljani, 1496, 1527. — 44, S. llešič. Sistemi poljske razdelitve na Sloven- skem, 22, 25, 26, 51, 65, 98, in pregledna karta poljske razdelitve na Slovenskem. — 45. M. Mi- klavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave. Glasnik Muzejskega društva 25/26 (1944/5), 8, 54 — 46. L. Fintar v Ljubljanskem zvonu 1908, 247, 248, 510 dalje (Ljubljana, Poljane, Goričane). — F. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2, 62 (Savlje) in v Zgodovinskem časopisu 6/7 (1952/5), 158 (Ljubljana). — Goričane (1178, Gorzach, pre- pis iz XVIII. stoletja!. Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 614). — Dravi je, omenjajo se kot Draulach prvič sicer že med 1156 in 1168, toda listina je ohranjena v prepisu iz XVIII. stoletja (M. Mikuž, Topografija stiske zemlje, 52, 91); starejše oblike iz sodobnih tekstov: Dreolach, okoli 1330 (Carniola 1911, 56), Draewlach, 1358 nov. 1 (listina v Državnem arhivu na Dunaju; B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku), Drewlach, 1414 julij 8 (listina v Državnem arhivu na Dunaju). — 47. Utik, že 1178 Luttich (Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 614); S. llešič v Geografskem vestniku 10, 1934, 96; L. Fintar v Carnioli 1915, 70 dalje; M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 50. — 48. Zgoraj stran 95. — 49. Rimski most med Jezico in Črnučami: J. Klemene v Zgodovini Ljubljane 1, 548 (s sta- rejšo literaturo). — 1403 okt. 27, vrfar ze Zer- nutsch (listina v Drž. arhivu v Ljubljani). — Tacenj, brod prvič 1285 junij 21, vrbar (!) ze Taezzen an der Sawe CFonites rerum Austr., II. Abt., 31, 400). — 50. S. llešič, Sistemi poljske raz- delitve na Slovenskem, 98, 99. — 51. O tem ob- širneje v moji razpravi Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geografski vestnik 23, 1951, 163 dalje. — 52. Koseze, str. 165; Podmolnik, Sadinja vas, Zagradišče, str. 163; Šmartno, str. 164, 166; Jezica, Savlje, Črnuče, str. 165. — 53. Poljane, Moste, Dobrunje, Dravlje, str. 164, 165. — 54. A. Melik, Ljubljana pred 800 leti. Geografski vestnik 22 (1950), 183. — 55. A. Melik, prav tam, 177 dalje, 185, s poudarkom prometnega momen- ta. — 56. A. Melik, prav tam, 186, 188; M. Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 168. — Lj. Haupt- mann, Grofovi Višnjegorski, Rad Jugoslavenske akademije 250 (1955), 225 dalje. — 57. Ljubljana, 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev 4, 201); Hertenberg — Jeterbenk, 1207 (prav tam 5, 125); Osterberg, 1256 (Jaksch, Monumenta hist. due. Carinthiae 4, 490). — 58. M. Kos v Geografskem vestniku 25 (1951), 169 dalje, s podrobnimi po- datki. — 59. E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten 1 (1956), 86 d. — 60. Razlaga imena ozi- roma lokalizacija: S. Rutar v Mittheil, des Mu- sealvereines für Krain 4 (1891), 70; J. Kelemina v Zborniku zimske pomoči, 592. — Geiselmanns- dorf, 1285 (Fontes rerum Austriacarum, II. Abt., 31, 398). — 6t. Notranieavstr. fevdna knjiga, kod. 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BI. 22, fol. 59, v Drž. arhivu na Dunaju. — Raz- laga imena: J. Kelemina, n. n. m., 392. — 62. Ra- čuni za kranjski vicedomski urad, kod. 107, v Hofkammerarchivu na Dunaju. — 63. Notranje- avstr. fevdna knjiga; kod BI. 22, fol. 59, v Drž. arhivu na Dunaju. — 64. 1336 dec. 20, Zalog; 1342 febr. 25, Seydendorf (listina v Drž. arhivu na Dunaju, obe objavljeni v Gradivu za zgodovino Ljubljane); 1451 april 5, Seydendorff (listina v Drž. arhivu v Ljubljani). — Vicedom- ski urbar iz 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani: Salog oder Seidendorff. — 65. L. Fintar v Car- nioli 1913, 70. — 65 a. M. Kos v Geografskem vest- niku 23 (1951), 172. — 66. S. Ilešič, Sistemi polj- ske razdelitve, 18. — 67. F. Ramovš, Dialektolo- ška karta slovenskega jezika, 31; Historična gra- matika slovenskega jeziika 7, 114. — Zgoraj str. 93. — 68. Krajevni leksikon Dravske banovine (1937), 340. — 69. M. Mikuž, Topografija stiske zemlje, 32, 73, 91. — Jaksch, Monumenta hist. due. Carin- thiae 4, 403 (1252). — Stiski urbar iz leta 1505 v Državnem arhivu v Ljubljani. — 70. A. Melik v Geografskem vestniku 2i2 (1950), 192.— Zgo- raj stran 98. — 72. Moiuimenta hist. due. Carin- thiae 4, 403. — L. Hauptmann v Erläuterungen zum Hist. Atlas der österr. Alpenländer IV/1, 463. — M. Miklavčič v Glasniku Muzejskega društva 25/26 (1944/5), 8, 50. — 7J. Vicedomski urbar iz 1. 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani. — 74. S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve, 28, 85. — 74 a. M. Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 174—176. — 75. S. Ilešič v Geografskem vestniku 10 (1934), 93. — 76. Vicedomski urbar iz leta 1496 v Drž. arhivu v Ljubljani. — 77. S. Ilešič v Geografskem vest- niku 10 (1934), 96. — 78. Valvasor lokalizira Lu- tikh med Ljubljano in Polhov Gradec (Ehre 2, 146). — 79. M.Kos v Geografskem vestniku 23 (1951), 173, 174. — 80. Gradivo za zgodovino Slo- vencev 5, 123. — Hertenberžani, ministeriali Spanheimov, 1250, 1252 (Jaksch, Monumenta hist, due. Carinthiae 4, 387; Fontes rerum Austr., II. Abt., 31, 16il). — Gl. stran 100. — 81. Prvič 1256 Castrum Osterberch (Jaksch, Monumenta hist, due. Carinthiae 4, 490). — GI. stran 100. MURSKOSOBOSKE BANKE V PRETEKLOSTI (SPOMINI) FERID G. KERgOVAN Da - bi bolje razumeli nastanek in obstoj denarnih zavodov v Murski Soboti, si mo- ramo priklicati v spomin zgodovinske oko- liščine in lokalne razmere nekdanje družbe v Murski Soboti. Po uvedbi dualizma leta 1867 je postala takratna Ogrska toliko kot samostojna de- žela v okviru avstro-ogrske monarhije. S tem sporazumom so dosegli, da se je Ogrska zne- bila Bachove diktature. Toda mentaliteta ljudstva je ostala ista kot pred revolucijo 1848: na videz je vladal liberalni režim, v resnici pa je živel duh fevdalizma še dalje. Politiki, vojaki, juristi, javni uslužbenci in zemljiški posestniki so bili predstavniki tako imenovanih gosposkih poklicev, sloj malih posestnikov pa je pripadal kasti zapostav- ljenih ljudi. V takem splošnem okviru je živel takratni »mezovaros Muraszombat« (poljsko mesto Murska Sobota). Njegova patronaža je bila v soboškem gradu. Veleposestnik in član viso- kega doma grof Geza Szapary je bil tisti, okoli katerega se je sukalo vse življenje okraja. Njegovi eksponenti okrajni glavar s svojim štabom, verske in prosvetne orga- nizacije so se ravnale po njegovih željah. Valovi vodilnih idej stoletja so prišli do nas v zelo tenkih in modificiranih curkih. Okrog leta 1870 se je pojavil v Murski Soboti mlad advokat Geza Pinter in našel stike s takrat- no nobiliteto tega kraja, z družino posest- nika Berke in z uglednim lastnikom takratne »Krone« (sedaj »Zvezde«) Mostom, z lekar- narjem, okrajnim zdravnikom itd. Pinter se je priženil v družino Berkejevih. Z vso svojo družino je postal eden izmed glavnih stebrov elitnega in ekskluzivnega kroga So- bote. Pinter je zbral okrog sebe določeno število prijateljev, ki so mogli in so bili tudi pripravljeni podpisati ter kupiti 300 delnic po 100 florintov, torej 30.000 florintov. S tem se začenja zgodovina »Muraszombati Taka- rekpenztar«. Jasno je, da subskripcija delnic ni bila namenjena širokemu sloju prebival- stva; namenjena je bila osebnim koristim ekskluzivnega kroga ljudi. Ta je tudi pre- vzel ves paket delnic. Predsednik-ravnatelj in pravni referent »Muraszombati Takarekpenztar« (brez ozna- ke »Rt«, kar pomeni »delniška družba«) je postal Geza Pinter, člani upravnega odbora so bili okrajni načelnik, predstavniki in po- glavarji omenjenih družin. Glavni knjigo- vodja je bil Josef Kleinrath, zet gostilničarja Mosta. Tudi drugi uslužbenci so bili člani iz družin ustanoviteljev. Zanimivo je, da je bil delničar hranilnice tudi grof Geza Sza- pary. Zavod se je ukvarjal z nabiranjem hranilnih vlog in dajanjem kratkoročnih po- sojil v obliki meničnega eskonta, v glavnem pa je posojal proti zadolžnicam. Dajal je 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kos za 5 delnic Prekmurske ban- ke iz leta 1924 (suhi pečat ima napis Prekmurska banka d. d., Murska Sobota, 1873); levi podpis je Hartnerjev, desni Dobrayev tudi srednja in dolgoročna posojila na vknjiž- bo na nepremičnine. To enostavno poslo- vanje je prešlo v rutino in se je skoraj brez spremembe obdržalo do začetka XX. stoletja. Ni nobenih podatkov o tem, na kakšen način je zavod prestal finančno krizo leta 1892 in valutno spremembo ter 19-odstotno devalva- cijo državnih blagajniških zapisov. Verjetno so rezerve krile nastalo izgubo teh finančno- političnih ukrepov. Po nenadni Pinterjevi smrti je prevzel službo predsednika in ravnatelja evangeljski senior Stefan Kovač; pravni referent je bil Janoš dr. Cifrak iz Szombathelyja toliko časa, dokler ni doštudiral Pinterjev sin. Med- tem je hranilnica večkrat zvišala delniško glavnico, vendar je bil priliv novega kapi- tala neznaten; za izdajo novih delnic so upo- rabili tekoče dobičke in rezerve. Zavod je izplačeval visoke dividende in tantieme, del- nice so imele v redkem prometu visoko ceno. Tu in tam je bila prodana dvestokronska delnica za 1000 kron. Nenadoma je nastopil grof Žiga Batthyany, veleposestnik iz Tišine. Pripadal je vrsti »revnih grofov« z mezalijanso. Žena je bila namreč meščanskega porekla s Češkega s skromno doto. Na svojem posestvu je uvedel grof prenekatero novotarijo. Nasadil je mno- go okrasnega drevja in grmovja, ukvarjal se je s perutninarstvom in stalno iskal nove vire dohodkov. Manjkalo mu je namreč ka- pitala za tekoče gospodarske izdatke in dalj- nosežne načrte. Zato je sklenil, da si bo usta- novil banko, ki naj bi služua njegovi podjet- nosti, mimogrede tudi kmetijstvu v okolici. Bil je gospodarstvenik in kapitalist v pra- vem pomenu besede. Z izrednim instinktom in s pomočjo odvetnika dr. Vratariča je mo- biliziral v okraju ugledne predstavnike in ustanovil banko z imenom »Muraszombati Mezogazdasagi bank Rt.« (Murskosoboška poljedelska banka d. d.). Banka se je posve- tila istim panogam poslovanja kot hranilnica, vendar je bil njen cilj bolj komercialnega značaja. Bila je prva banka, ki je v Soboti financirala in posredovala nakup in prodajo kmetijskega orodja in pridelkov. V okrilju banke je grof ustanovil v Zalaegerszegu pod- jetje »Magpergetö vallalat«, to je, neke vrste semenarno. Banka se je laliko zahvalila gro- fovi agilnosti in stalno budni iniciativnosti, da je postala v županiji Vas zelo upoštevan gospodarski faktor. Medtem je šla hranilnica po svoji konser- vativni poti naprej. Sčasoma je kupila skromno staro pritlično hišo za svoje poslov- ne prostore; pozneje je zgradila enonadstrop- no hišo, ki stoji še danes. Med člani vodil- nega soboškega kroga je nastalo določeno trenje. Dva člana družine Most in odvetnik, ki je pripadal družini Berke, niso prišli pri hranilnici na svoj račun. Kriza se je rešila na ta način, da se je ustanovila »Delvas- megyei Takarékpénztar Rt« (Hranilnica juž- nega dela Železne županije d. d.) s sedežem v Murski Soboti. Njen predsednik ni pripa- dal nobeni izmed omenjenih družin; bil je rimskokatoliški kanonik Janoš Slepec. V tesni zvezi z družino Most sta pa bila knji- govodja Gyözo Faschinger in blagajnik Lu- dvik Most. Pravni referent je bil Šandor Olajoš, Berketov zet. Trenutno so s tem rešili personalni problem. Ta banka ni nastala zaradi ekonomsko-finančnih potreb in je ne- kaj časa životarila po metodah »Muraszom- bati Takarekpenztar«, dokler ni nastopila kriza po nesrečni knjigovodjevi smrti. Na- 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stali primanjkljaj so krile prizadete družine. Upravni odbor banke je nastavil namesto umrlega Paschingerja mladega, sposobnega, agilnega domačina. Zdelo se je, da se bo za- vod popolnoma saniral in da lx> šel po poti prosperitete. Toda med te najbolj optimi- stične upe je treščila nova katastrofa. Hra- nilnica je hotela poslati 10.000 kron v denar- nem pismu vGyor zaradi pokritja reeskompt- uega dolga. Denarno pismo ni nikdar prišlo do pošte, ker je vsota odjadrala z glavnim funkcionarjem vred v Ameriko. Posledica je bila kompletna revizija in pogajanja z »Muraszombati Takarekpenztarom« zaradi fuzije. Zadeva se je dala rešiti z revalori- zacijo vrednosti hiše in z obvezo članov upravnega odbora, da bodo krili deficit. Tako se je izgubila »Delvasmegyei Taka- rekpenztar« s svojo aktivo in pasivo vred v kontih »Muraszombati Takarekpenztara«. Ko so potekale te transakcije, je nastala pri »Muraszombati Takarekpenztaru« zelo resna personalna kriza. Sin Geze Pinterja, dr. Nikolaj Pinter, je nastopil, da prevzame dediščino svojega očeta, to je, zelo donosne posle pravnega svetovalca pri hranilnici. Toda na tem mestu se je močno usidral dr. Gif rak in je težko ter z nezadovoljstvom prepustil to dobro službo. Dr. Cifrak je nato mobiliziral svoje prijatelje in znance v Szom- bathelyu, se povezal s »Szombathelyi Taka- rekpenztarom« in dosegel, da je ta zavod ustanovil v Murski Soboti še tretji denarni zavod s firmo »Muravideki Takarekpenztar Rt.« (Pomurska hranilnica d. d.). Dr. Cifraku ni uspelo, plasirati mnogo delnic nove hra- nilnice, zato je prevzela szombathelyjska hranilnica večino delnic; s tem ni nove hra- nilnice samo afiliirala, temveč tudi domini- rala nad njo. Tako je imela Murska Sobota štiri denarne zavode toliko časa, dokler ni »Muraszombati Takarekpenztar« inkorpori- ral hranilnice »Delvasmegyei Takarekpenz- tar«. Toliko zavodov je bilo preveč za ta- kratne razmere. »Szombathelyi Takarek- penztar« je postal nestrpen zaradi premajh- ne rentabilnosti novega soboškega zavoda. To je prisililo dr. Cifraka, da je iskal modus vivendi, ki naj bi upošteval tudi njegove lastne interese. Uspelo mu je, sporazumeti se z »Muraszombati Takarekpenztarom«. Ta hranilnica je prevzela aktiva in pasiva »Mu- ravideki Takarekpenztara«, zvišala je del- ni iško glavnico in zamenjala delnice tega za- A oda za svoje. Tako je postala »Muraszom- bati Takarekpenztar« avtomatično afiliacija »Szombathelyi Takarekpenztara«. Osebna vprašanja so rešili tako, da je dobil dr. Ci- frak 1/3 dohodkov iz pravnega poslovanja in stalno mesečno plačo kot drugi pravni referent; obenem je postal podpredsednik hranibiice. Dr. Pinterju sta pripadli 2/3 do- hodkov iz pravnih poslov in stalna mesečna plača. V upravni odbor so stopili vidnejši člani upravnega odbora »Muravideki Taka- rekpenztara«, za predsednika nadzornega odbora pa je delegirala »Szombathelyi Ta- karekpenztar« svojega verziranega usluž- benca Gezo Kovacsa. S to spremembo je za- .čel pri hranilnici pihati nov svež veter. »Szombathelyi Takarekpenztar« je vplival na uvedbo novih metod poslovanja in reor- ganiziral administracijo. Delniška glavnica je znašala 2,000.000 K. Ker je bil trg z del- nicami prenasičen, ni bilo mogoče izvesti na- daljnjega zvišanja delniške glavnice iz do- mačih virov. Po vseh teh transakcijah sta ostala v Mur- ski Soboti samo dva denarna zavoda; oba sta bila močna in sta bolj in bolj uspevala. Po formuli »Szombathelyi Takarekpenztara« je ustanovila »Muraszombati Takarekpenz- tar« svoje afiliirane zavode v Križevcih in pri Gradu. Voditelj hranilnice v Križevcih je bil evangeljski župnik Darvaš, zavoda pri Gradu pa notar Friderik Šaruga (Mostova linija). Poljedelska banka je imela svoji afi- liaciji v Pertoči in v Rogaševcih. Da bo slika popolnejša, je treba še na- vesti, da je delovala v Soboti še tako ime- novana »Iparos Hitelszövetkezet« (Zadruga obrtnikov) manjšega obsega. To je zgodovina denarništva v Soboti do izbruha prve svetovne vojne. Po vojni, ozi- roma po mojem povratku iz vojnega ujet- ništva so ostale od nekdaj cvetoče hranil- nice v Murski Soboti le ruševine starega de- narnega zavoda. Razvrednotenje denarja in vojna so opravile svoje. Solidni dolžniki so izkoristili konjunkturo in odplačevali svoje dolgove pri hranilnici, vendar so bili toliko previdni, da niso nalagali denarja na knji- žice. Videli so namreč, kako kopni kupna moč denarja tako rekoč od ure do ure. Na aktivni strani bilance so ostale več ali manj dubiozne terjatve. Do runa' ni moglo priti, ker je imela hranilnica mnogo mobilnih sred- stev. Katastrofalna postavka, stoodstotna fikcija med aktivami, je bilo 7 milijonov kron, kolikor jih je vložila hranilnica med vojno v vojna posojila. Razumljivo je, da je povzročal ogromni obseg neplasiranega in nerentabilnega denarja hude skrbi uprav- nemu odboru. Ali je bila to edina rešitev za plasman sterilnega kapitala? V arhivu hra- nilnice je obležal kompleten načrt za grad- njo hidroelektrarne na Muri. Zakaj ni na to nihče mislil? Če rekonstruiramo takratni po- ložaj, spoznamo, da na sklep za nakup voj- nega posojila ni vplival zgolj madžarski pa- triotizem upravnega odbora. Zavod je bil namreč pod komando in patronažo »Szom- 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bathelyi Takarekpenztara«, ki je mogel pri- siliti hranilnico, da da denar za vojno z mo- tivom visokega obrestovan ja obveznic voj- nega posojila. Zaradi te postavke bi bila hranilnica zrela za konknrz, če ne bi imela dveh aktivnih postavk z veUko latentno re- zervo. To sta bili, prvič, enonadstropna in pritlična hiša, ki sta figurirali v knjigah v zlatih kronah. Med vojno je prevzela, dru- gič, tudi tiskarno z velikim in z ročnim stro- jem ter s črkovnim materialom in papirnico. Tudi ta postavka se je vodila v zlatih kro- nah. To je pomenilo, da se z revalorizacijo teh postavk lahko krije izpad aktive zaradi vojnega posojila in dubioznih terjatev. »Poljedelska banka« ni imela takšnih re- habilitetnih postavk. Zato ni preživela po- litičnih sprememb in jo je likvidirala po- družnica »Slavenske banke«. Hranilnico so postavile poprevratne jugoslovanske oblasti pod skrbstvo. Sekvester je bil advokat dr. Cerne. Ciani upravnega odbora hranilnice niso opravljali svoje funkcije in niso spre- jemali pravnoveljavnili sklepov. Namesto bančnega poslovanja je poskušala uprava hranilnice oživiti zavod s kupoprodajnimi transakcijami. Uspeh je bil minimalen, ker je bil aparat neokreten in neuk za oprav- ljanje verižne trgovine. Tako je životarila hranilnica do izpeljane poprevratne nacio- nalizacije. Kot novi zavod je nastopila podružnica mariborske eskomptiie banke pod vodstvom dirigenta Vinka Plaskana. Ta banka je bila navezana na interese Samostojne demokrat- ske stranke. Po kratkem času je spremenila ime in postala filiala » Jugoslovenske Union banke«, ki je pa prešla z vsemi podružni- cami vred v sklop »Slavenske banke d. d., Zagreb«. Tudi ta aranžman ni trajal dolgo, ker je postala Slavonska banka pasivna in prešla v likvidacijo. Leta 1924 sem prevzel dolžnost dirigenta pri hranilnici. Reorganiziral sem posle, pri- pravil nova pravila in pod okriljem Jadran- sko-podunavske banke izpeljal saiiacijo in nacionalizacijo hranilnice, ki je po novih pravilih nastopila pod imenom »Prekmurska banka d. d. prej Muraszombati Takarekpenz- tar«. Delniška glavnica je bila zvišana ter 50*/» delnic predanih » Jadransko-podunav- ski banki« kot patronažnemu zavodu. V upravni odbor je bil delegiran Vinko Pla- skan, dirigent » Jadransko-podunavske ban- ke, podružnice Maribor«. V nadzorni odbor sta prišla prokurista iste filiale, L6wy in Muhič. Sam sem bil kot prokurist »Jadran- sko-podunavske banke« delegiran za admi- nistrativnega direktorja »Prekmurske ban- ke«. Po izpeljani reorganizaciji je spremenila banka tudi predmet in način poslovanja. Ti- skarna in papirnica sta bili realizirani, ban- ka je dobila privilegij za trgovanje z valu- tami, ustanovila je ekspozituro v Gornji Radgoni. Posli so se dobro razvijali in ob- ljubljali banki lepo perspektivo. Sredi najlepših upov, polnih optimizma, so se pojavili funkcionarji » Jadransko-podu- navske banke« iz Beograda in izjavili, da ne nudi »Prekmurska banka« kljub uradno priznani nacionalizaciji dovolj jamstva za nacionalne interese države SHS. Zato je skle- nila » Jadransko-podunavska banka«, da se bo popolnoma odmaknila od »Prekmurske banke«. In kaj se je zgodilo? Ti akrobati v načelih patriotične in politične morale iz Beograda so z indignacijo vrgli večino del- nic »Prekmurske banke« v naročje ... Geze Hartnerja. Kdo je bil Geza Hartner, naj pove tisti, ki se ukvarja s politično zgodo- vino. Ali so superpatrioti v » Jadransko-po- dunavski banki« takrat slutili, kakšno do- moljubje se bo gojilo v »Prekmurski banki s; v času okupacije? Banko je majoriziral Geza Hartner in zavod je postal Hartnerjeva ban- ka. Predsednik je sicer postal Bela Borger, ravnatelj Josip Lipič, vendar je bil dejanski navigator Geza Hartner. Takrat in malo prej so bile razmere na denarnem trgu za- radi inflatoričnih vplivov precej abnormal- ne. Obrestna mera se ni izražala več v pro- centih za celo leto, temveč se je govorilo o dnevnih obrestih, izračunanih v promilah, kar je znašalo do 36*/» per anno. Motnje na finančnem trgu so povečali tudi razni ele- menti, ki so opustili po vojni svoje kmetije in poskušali z verižno trgovino in tihotap- ljenjem blaga priti do lahkega zaslužka. Za tipe v usnjenih jopicah in gamašah ni bila previsoka nobena obrestna mera. Dajalci kreditov pa so morali kriti z visokimi obrest- mi riziko teh kreditov in razvrednotenje de- narja. Neomejeno gospodarjenje ene banke, mor- da tudi osebne ambicije, so pripeljale do tega, da so z organiziranjem konkurenčnega zavoda omejili monopolistični položaj »Prek- murske banke«. Leta 1926 se je ustanovila pod vodstvom industrialca J. Benka »Kre- ditna zadruga za trgovino in obrt r. z. z o. j.«. Člani upravnega sveta so bili ugledni gospo- darstveniki. Administrativno vodstvo so za- upali meni. Kljub začetnim težavam se je zadruga lepo razvijala in imela dovolj moči, da se je s 1. januarjem 1951 preobrazila v delniško banko z glavnico 1,000.000 din. To je bila »Kreditna banka d. d. v Murski So- boti« (vulgo Benkova banka). Banka je do- bila privilegij za trgovino z valutami in za izdajo izvoznih dovoljenj ali certifikatov (»uverenj«). S takšnim dovoljenjem je prišla banka v neposreden stik z izvozom tega 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Delnica Kreditne banke iz leta 1938 (suhi pečat ima napis Kre- ditna banka v Murski Soboti, 1931); levi podpis je Benkov, des- ni verjetno Kohnov kraja in je pričela intenzivno financirati j eksport naših pridelkov. Banka je zelo lepo i uspevala do okupacije. Poslovala je sicer : tudi za časa okupacije, vendar je morala : postati članica »Penzintezeti Kozponta« : (Centrale madžarskih denarnih zavodov). Toda okupator jo je zapostavljal na vsakem koraku. Madžari so favorizirali »Prekmur- , sko banko«, ki je postala spet samo »Mura- szombati Takarekpenztar«. Kot priznanje so ^ ji podarili ekspozituro Narodne banke v Szombathelyu. Cemu je potreboval in izkoriščal Hartner svojo banko? Njegova špekulacija je bazi- rala na stalni in realni vrednosti nepremič- nin in na fluktuaciji denarne vrednosti. To • je pomenilo ustvaritev fundiranega bogastva : na račun tistih, ki so vložili ali posodili de- ; nar njegovi banki in so prejeli kot vračilo ^ denar z manjšo kupno močjo. To dokazujejo dejstva: nakup gradu s hišami in posestvom i v Gornji Lendavi, nakup opekarne v Pucon- ! cih, nakup gozdov okoli Doliča in končno se je uporabil denar tudi za nakup palače v Salzburgu. Nekaterim svojim sodelavcem, lahko bi rekli tudi komplicem, je odpiral možnost nerealnega zaslužka na ta način, da so izkoriščali kredite po normalnih obrestnih merah, jih pa posojali za oderuške obreÄi ljudem, ki niso mogli priti do rednega kre- ] dita. Takšna je bila bančna morala v Hart- iierjevi banki. In državni komisar? Dne 1. februarja 1928 je sklenil občinski odbor v Murski Soboti, da se ustanovi »Ob- činska hranilnica«. To je bil prvi zavod v ; Prekmurju, ki je bil organiziran po načelu \ regulativnih hranilnic. Prvi predsednik te; hranilnice je bil industrijec in soboški žu- i pan Josip Benko, vodilna uradnica pa E. j Keršovan. Hranilnica je bila blagajna občine i in je kljub svoji tu neznani strukturi lepo napredovala. Okupator jo je likvidiral 31. < decembra 1941 s pomočjo »Muraszombati Ta- i karekpenztara«. j Kmalu po zasedbi Sobote po naših vojnih ¦ enotah so ustanovili » Jugoslovanski kreditni , zavod« pod predsedstvom advokata dr. Slav- ka Vesnika. Dirigent zavoda je bil Josip , Soukup. Ta zavod je moral zaradi nereal- nega poslovanja likvidirati. Njegov zadnji ; predsednik Barbaric si je vzel življenje za- i radi težav, v katere je zašel v najožji zvezi i s tem zavodom. • Cisto po politični liniji sta bila ustanov- ' Ijena v Soboti v obliki zadrug dva zavoda: ] »Kmečka posojilnica z. z n. z.« in »Prekmur- i ska posojilnica.« Vodja prve je bil Ferdo' Celeč, druge pa notar Anton Koder. »Prek- murska posojilnica« (eksponent samostojnih demokratov) ni pokazala uspehov ter je bila po nekajletnem obstoju likvidirana. Govo- i rilo se je, da posojilnica slabo stoji zaradi angažiranja pri gradnji sokolskega doma. ; »Kmečka posojilnica« se je pa širokopotezno ; razvila in preživela tudi okupacijski čas. Po osvoboditvi so zaprli šalterje vseh sta- ] rib bank. Finančno službo je opravljal samo \ »Denarni zavod Slovenije, podružnica Mur- i ska Sobota«. Začetno organizacijo je opravil Štefan Šiftar, poznejši pomočnik direktorja Narodne banke. Ta banka je prevzela po- slovne prostore in opremo »Prekmurske ban- ke« in izvedla njeno likvidacijo. Vodstvo ; banke je bilo v rokah Milana Šušteršiča. Leta 1946 je postala filiala Narodne banke. Septembra 1945 sem prejel dekret mini- strstva za finance, naj kot njegov delegat likvidiram Kreditno banko, hranilnice d. d. j v Križevcih, pri Gradu, v Pertoči in v Ro- i gaševcih in končno Občinsko hranilnico v 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Murski Soboti. Dokončno Ukvidacijo vseh teh zavodov je izvedla Narodna banka, podruž- nica v Murski Soboti. Leta 1953 sem ustanovil po naročilu ob- činskega ljudskega odbora »Mestno hranil- nico« in jo vodil do ustanovitve komunalne banke. Njen ravnatelj sem bil do 1. junija 1956, ko je postala banka okrajna komunal- na banka. Teme o bankarstvu v Murski Soboti ne moremo zaključiti brez opisa finančnopoli- tičnih ukrepov iz leta 1931 in njihove po- sledice na kreditne ustanove. Zaradi dezor- ganiziranega gospodarstva v času prve sve- tovne vojne in njej sledeče inflacije se je naš kmet prekomerno zadolžil. Dokler je trajalo razvrednotenje denarja, je z lahkoto plače- val visoke obresti in tudi glavnico, ker so v enaki meri z razvrednotenjem denarja po- skočile tudi cene njegovih pridelkov. Zaradi stabilizacijskega (francoskega) posojila in zaradi deflacijske politike je prizadel kmeč- ke pridelke strašen padec cen. Vlada SHS je spoznala, da je treba nekaj storiti, da ne bi prišel večji del kmečkih posestev na bo-. ben. Z zakonom iz leta 1931 so bili skoraj vsi kmečki dolgovi blokirani; to je pomenilo, da banke niso imele pravice, izterjati svojega denarja od kmetov. Pozneje je bilo določeno, da se s petdesetodstotnim odpisom znižajo kmečki dolgovi na polovico in da se pred- piše za to polovico dolgoletni moratorij. To je ena stran tega problema. Banka ni mogla izterjati svojega denarja, plačati pa je mo- rala svoje obveznosti na pokaz. To je druga stran problema. Prezadolženi kmet na eni strani, nelikvidna in morda pasivna banka na drugi strani. Konec kancev so sprejeli kompromisno rešitev, da se postavijo pod zaščito banke, če to zahtevajo. Nastalo fi- nančno mrtvilo je trajalo do leta 1937, ko so začeli zavodi normalno poslovati. Dodam naj še, da je »Kreditna banka« v Murski Soboti prebrodila kritične čase brez zaščite. ; OPOMBA 1. Run je strokovni izraz za množično in pa- nično dviganje hranilnih, vlog. Zaradi runa je morala marsikatera banka zapreti svoje šalterje. RAZVOJ SLOVENSKEGA URARSTVA VESNA BUCIC Kulturnozgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani je v okviru svojih nalog, ki so usmerjene na sistematično obdelovanje gradiva posameznih umetno-obrtnih panog, priredil leta 1961 razs^tavo ur pod naslovom »Ure skozi stoletja«. Narodni muzej hrani največjo in najbolj proučeno zbirko ur na področju Slovenije, zato je lahko prikazal razvoj kronometrije v glavnem z originalnimi predmeti, manjka- jočo vrzel do prvih ohranjenih primerkov pa je ponazoril z fotografijami. Cez 120 iz- branih eksponatov je bilo razstavljenih tako, da so sledili stilnemu razvoju evropske umet- ne obrti, obenem pa je bil prikazan tudi tehnični razvoj mehanizma ure. Petdeset fo- tografij je ponazarjalo razvoj stolpnih ur, stare urarske delavnice in različne načine za merjenje časa. Ker je bila tema razstave pri- kazana razvojno-kronološko, so bile ure raz- stavljene brez razlike na svoj izvor. Našla pa sem, ko sem pripravljala gradivo, nekaj primerkov ur s signaturami domačih moj- strov. Privlačnost te razstave je bila, da so skoraj vse ure tekle; zasluga za to gre tov. Metodu Bajcu, ki je kot amater z vso lju- beznijo spravil te merilce časa v njihovo osnovno funkcijo. V letu 1964 je muzej Prinienjene umetnosti v Beogradu priredil razstavo ur pod naslo- vom »Kučni sat — stilski razvoj kroz vje- kove«. Na tej razstavi so sodelovale vse re- publike in so hkrati prikazale zgodovinski razvoj svojega urarstva. Raziskava tega ma- teriala po vseh muzejih Jugoslavije in pri- vatnih zbirkah ter pregledovanje arhivov je dalo odlične rezultate, katerih izsledki so iz- šli v katalogu omenjene razstave. Moj čla- nek naj osvetli doslej skoraj popolnoma ne- zjjano vejo umetne obrti pri nas — razvoj urarstva in domačih delavnic na področju Slovenije. II Narodi z razvito tehniko in industrijo po- svečajo posebno pozornost urarstvu in tudi mnogo pišejo o njegovem zgodovinskem raz- voju. Spoznanje časa in njegovo merjenje je gotovo povezano s spoznanjem večnih ena- komernih spremenJj v naravi. Stalno zapo- redje letnih časov, noči in dnevov, enako- 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA memo gibanje Zemlje in drugih planetov je bilo treba povezati s posebno napravo, ki jo danes imenujemo ura. Sonce, ki je bilo člo- veku prvo merilo časa, je omogočilo tudi prvo sončno uro. Najstarejše merjenje časa po soncu je bilo merjenje dolžine sence, ki jo navpično* telo v določeni dobi dneva vrže na vodoravno površino. Palico, ki je metala senco, so kasneje Grki imenovali gnomon, in od tod tudi ime gnomonika, nauk o sonč- nih urah. Od prve sončne ure pa do današ- njih ur, urejenih s pomočjo dognanj atom- ske fizike so pretekla mnoga tisočletja. In čeprav je medtem mehanična ura izpodri- nila stalno uporabo sončne ure, je vendarle ta ostala nepogrešljivi regulator modernih kronometrov. Od sončne ure nas nadaljnji razvoj pelje k vodnim in peščenim uram ter uram na iz- gorevanje, pri katerih nas znižani nivo te- kočine ali peska opozarja na minevanje časa. Najstarejša ura na iztek vode je iz časa faraona Amenofisa III (1415—1580 pr. n. e.), medtem ko j^najstarejša vodna ura na pritok iz rimskih časov. Neodvisno od dnevnega časa je merila čas klepsidra, posebna vodna ura, ki jo je okrog leta 240 pr. n. c. izumil neki Ktesibius. Grki in Rimljani so jo uporabljali v sodnih dvoranah. Antični in arabski viri nam poročajo o vodnih urah, ki so — dopol- njene s kolesjem — kazale astronomske po- datke in premikale figure. Vodne ure so v zgodnjem srednjem veku uporabljali v sa- mostanih, kjer so se tu in tam ohranile do XVII. stoletja. Misel, da bi za merjenje časa uporabili enakomerno izgorevanje olja ali voska, je prastara. S črtami opremljene sveče so bile v samostanih dolgo edini pripomoček za določevanje časa ponoči. Ure na olje, zna- ne že v XVII. stoletju, so oljenke in so slu- žile, dokler jih ni izpodrinila električna luč. Cas na teh oljenkah pa se je citai na ste- klenici, zaznamovani s črtami po tem, koliko olja je izgorelo. Sončne ure starih narodov so merile čas po temporalnem času, ki je delil dan od vzhoda do zahoda sonca na 12 kratkih in 12 dolgih delov, kar je bilo odvisno od tega, kakršen je pač bil letni čas. Revolucionarni preobrat pri merjenju časa na prehodu XIII. v XIV. stoletje je povzročil izum mehanične ure na zobata kolesa. Ta- krat so morali spremeniti tudi način merje- nja časa, ker ti novi kronometri niso mogli slediti neenakomerni razdelitvi, ampak so morali kazati vse ure enako. Tako so dan in noč razdelili na 24 enakih delov, ki so jih šteli od polnoči do polnoči in to je današnji ekvinokcialni čas. Prva mehanična stolpna ura na utež je "»omenjena v XIV. stoletju v Dantejevi Bo- žanski komediji. Ne poznamo pa njenega iz- | umitelja niti prvih primerkov te vrste ur. ¦ Izdelovali so jih v sorazmerno primitivnih ; kovačnicah, načrte zanje pa so pripravili učenjaki - matematiki, fiziki, astronomi. Ti j mehanizmi so kmalu kazali razen ur tudi i dneve, tedne, mesece, leta, lunine mene, ve- likokrat pa so bili opremljeni s premičnimi figuricami, ki so se ob polnih urah prikazale i iz ohišja, večkrat tudi z glasbeno spremljavo. ' Viri nam povedo, da so take ure krasile cer- kvejie stolpe in magistrate evropskih mest že v XIV. stoletju, v XV. pa niso bile več no- bena redkost. Prehod od velikih stolpnih ur na prenosne hišne ure predstavljajo v XIV. stoletju got- ske železne stenske ure z mehanizmom za bitje in budilko. Kolesje je bilo odprto, vgra- jeno med štiri vogalne stebričke ali vstav- j SL 1 lili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijeno v ploščat okvir. To so po tipu iu obliki le pomanjšane javne ure s cerkvenih stolpov ali magistratov. Z izumom spirale v XV. sto- letju, ki je zamenjala pogon s silo uteži, je urarstvo premagalo še zadnjo oviro in je tako odprlo pot razvoju ur v številnih vari- antah vse do današnje ročne ure. Ure so tako postale tudi koledarji; dragoceni primerki so bili opremljeni z napravami za igranje, avtomati, planetariji in podobno. Od tedaj so se ure podrejale tudi stilnim zahtevam likovne umetnosti in tako postane ura poleg svojih funkcionalnih vrednosti tudi estetski predmet hišnega interiera. Najbolj razkošne ure so izdelovali v renesansi v Nemčiji, Fran- ciji in Angliji, v dobi baroka in klasicizma pa so tekmovale s temi deželami še Avstrija, Italija, Holandija in Švica. Z uvedbo nihala kot regulatorja se pojavijo v začetku XVII. stoletja prve visoke stoječe ure in vodstvo v njihovi kvalitetni produkciji prevzame London. Francozi pa so, posebno v XVIII. stoletju, izoblikovali svoj tip visoke stoječe ure v slogu svojega bogatega rokokojskega pohištva. V XVI. stoletju so izumili tako imenovano nurnberško jajce. To pomeni začetek žepne ure, ki pa je vse do prejšnjega stoletja imela mesto na traku ali verižici okoli vratu ali pa za pasom. Neki viri kažejo, da so obsta- jale okrogle urice v velikosti oreha že v drugi polovici XV. stoletja. Na vsak način pa je domovina žepnih ur Nemčija; med mesti je vodil Nürnberg, malo kasneje pa še Augsburg in München. Pod vplivom renesanse se po- javi žepna ura v vseh mogočih oblikah. Ko pa v XVII. stoletju prevzame vodstvo Fran- cija in malo kasneje Anglija, postanejo žep- ne ure dragocen nakit, izdelan iz najpleme- nitejšega materiala. V XVIII. stoletju nasta- nejo nova urarska središča v Švici, ki do- živijo v XIX. in XX. stoletju svoj največji vzpon. Prvi izdelovalci mehaničnih ur so bili v glavnem kovači. Tisti, ki so se ukvarjali v glavnem samo s tem delom, so bili svobodni mojstri, to se pravi, da niso pripadali nobe- nemu cehu. Izdelovalci manjših ur v XV. in XVI. stoletju so bili v glavnem ključavničarji in zelo redko so imeli tudi naziv urarja. Ti urarji-ključavničarji so pripadali do leta 1565 ključavničarskemu cehu, kjer so tudi delali svoj mojstrski izpit. Šele takrat so ustanovili v Nürnbergu urarski ceh, k njim pa so 1699. leta pristopili tudi izdelovalci stolpnih ur. V XVIII. stoletju so se razvile urarske manufakture, ki so zalagale zaradi večje zmogljivosti širši krog odjemalcev. Ze v začetku XIX. stoletja so se pojavili prvi stroji za serijsko izdelovanje ur. V drugi po- lovici prejšnjega stoletja pa se je vse bolj uveljavljala tovarniška proizvodnja, ki je prisilila urarje, da so postali v glavnem sa- mo popravljalci ali monterji tovarniško iz- delanih ur. m Kot povsod na svetu je tudi v Sloveniji veliko sončnih ur, ki predstavljajo verjetno njene najstarejše merilce časa. Bogastvo slo- venske likovne umetnosti so njene freske in javne sončne ure, izdelane v tej slikarski tehniki, so krasile že v srednjem veku mno- ge cerkvene stene in zidove javnih stavb. Večkrat so bile sončne ure narejene samo z linearno risbo, kot so to ure iz XVII. stoletja na zidu samostana v Bistri. Največkrat pa so to bile velike freske na južni strani cer- kvenih sten, kjer sta številčnica in gnomon SI. 3 SI. 4 SI. 5 SI. 6 112 ^JEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 1. Sončna ura iz prve pol. XVIII. st., fre- ska Franca Jelovška na cerkvi na Brdu pri Lukovici SI. 2, Sončna ura iz posrebrene medenine z let- nico 1759, last Narodnega muzeja v Ljub- ljani SI. 3. Tabernaklasta ura s sign. »Hoftman in Laybach«, sreda XVIII. st., last Mestnega muzeja v Ptuju SI. 4. Nočna ura s sign. »Holfmon fecit« in let- nico 1746, last Narodnega muzeja v Ljub- ljani SI. 5. Tabernaklasta ura s sign. ^'Andreas Sup- pantschitsch in Laybach«, konec XVIII. st., last Mestnega muzeja v Ljubljani SI. 6. Tabernaklasta ura s sign. »Haidhäuser Hoffman in Läybach«, kraj XVIII. st.. last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 7. Tabernaklasta ura s sign. »Haidhäuser Hoffman in Läybach«, kraj XVIII. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 8. Tabernaklasta ura s sign. »Georg Widen- man in Leybach«, kraj XVIII. st., pri- vatna last SI. 9, Stoječa ura s sign. »Anton Regally in Laybach«, zac. XIX. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 10. Stenska ura s sign. »Anton Regally in Laybach«, zac. XIX. st., last Muzeja za umjetnost i obrt, Zagreb SI. 11. Stoječa ura s sign. »Haidhäuser Hoffman in Laybach«, zac. XIX. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 12. Stoječa ura s sign. »Leonhard Heichele in Laybach«, zac. XIX. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 13. Stoječa ura s sign. »Leonhard Heichele in Laybach«, zac. XIX. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 14. Stoieča ura s sign. »Nie. Rudholzer in Laibach« sreda XIX. st.,' last Mestnega muzeja v Ljubljani SI. 15. Stoječa ura s sign. »Fried. Hoffman in Laybach«, zac. XX. st., last Narodnega muzeja v Ljubljani SI. 16. Tabernaklasta ura s sign. »Primus Okrolni in Cilll«, druga pol. XVIIL st., last MUO Zagreb SI. 17. Žepna ura v obliki molitvenika s sign. »Antoni Anilsch in Mahrburg«, last Grad- skega muzeja, Varaždin SI. 18. Isto kot si. 17 — zadnja zaporna plošča s signature SI. 19. Stoječa ura s sign. »Joh. Fischer in Marburg«, zac. XIX. st., last MUO, Zgb. SI. 20. Tabernaklasta ura s sign. »Thomas Vyz- schiz in Zirkniz 1759«, last Narodnega mu- zeja v Ljubljani Vse slike so foto Vesne Hučič, slike 10, 16 in 19 pa so foto Muzeja za umjetnost i obrt, Za- greb SI. 13 SI. 19 poznali že v XV. stoletju. Prvi podatek o taki uri je iz XVI. stoletja v knjigi izdatkov ljubljanskega magistrata, kjer piše, da je »leta 1582 izplačano urarju Casparju Wiu- diseherju za popravilo mestne ure na mest- nem stolpu 14 florintov«, a za »3 funte svinca, pol funta olja in enega klesarja« so izplačali 14 krajcarjev (klesar je verjetno izklesal uteži).1 Bržkone gre za uro na stolpu sta- rega ljubljanskega magistrata. Urarje-po- pravljalce verjetno iste ure zasledimo po- novno šele v XVII. stoletju. Dve leti kasneje najdemo v istih knjigah ime novega urarja, ko je leta 1584 »urarju Eliasu izplačanih po nalogu magistrata 10 florintov za popra- vilo ure na cerkvi svetega Nikolaja«.^ V istem stoletju se omenjata še dva urarja tujca pri popravljanju iste ure: Ludwig Felftrueff in Sakher Hans.* Eden od računov za isto delo je izdan na ime cerkovnika z domačim ime- nom Jurij Železnik (Schelessnihk).' Ker so ta popravila opravljena v sorazmerno krat- kem časovnem presledku (1582—1596), bi bilo malo verjetno, da bi bili takrat v Ljub- ljani kar štirje urarji. Pri pregledovanju knjig ljubljanskih hišnih posestnikov' v XV. stoletju nisem našla niti enega urarja, ki bi bil lastnik kakšne hiše, v XVI. stoletju pa jih je že nekaj. Zato predpostavljam, da so vsi prej navedeni urarji bili tujci, potujoči urarji, ki so se selili iz kraja v kraj in po- pravljali javne ure. Naslednji podatek o mestni uri je iz XVII. stoletja. Urar Mihael Rener (Renner, Röner) je bil leta 1618 oproščen davka, »ker je oskr- boval in popravljal uro na ljubljanskem magistratu«.' Leta 1627 je isto delo opravljal Matija Osel (Mathias Assl).^ Zelo je zanimiv podatek o izdelovalcu orgel Matiji Lindtner- ju, »ki je dolžan popravljati rog in orgije na mestni uri«." Ta dragoceni podatek nam odkriva, da je imela ura na ljubljanskem 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO magistratu tudi igralni mehanizem, ki je bil verjetno povezan s kako pomično figuro. Ta je trobila v omenjeni rog, mogoče pa je bila to celo figuralna scena, spremljana z orgel- sko glasbo? Tu bi ponovno naglasila nepo- sredno bližino Avstrije in Italije, kjer so bile javne ure bogato okrašene s takimi prizori. V XVII. stoletju vemo še za dva urarja, ki sta popravljala mestno uro in bila zato opro- ščena davka. To sta bila Andrej Voglanič (1663)*" in Janez Jurij Kerler (Hans Georg Körler) {i68(i)M Peter Plocer iz Ptuja pa je leta 1674 napravil uro na zagrebški stolnici.'^ Ni znano, ali so ti urarji delali tudi ure za hišno uporabo. Po računih iz Mestnega arhi- va v Ljubljani zvemo samo, da so popravljali javne ure. Železne gotske in renesančne ure na uteži se po svoji konstrukciji niso razlikovale od javnih ur in je njih rustikalno izvedbo mogel napraviti kakšen bolj natan- čen kovač ali ključavničar. Morda so ti urarji popravljali uvožene ure, ki so bile v XVII. stoletju dokaj redke. Ure iz pleme- nitih kovin so popravljali v tujini, kar nam na ohranjenih urah v Sloveniji pričajo pod- pisi urarjev za popravila, največ z Dunaja. Imena ljubljanskih urarjev se v XVII. stoletju posamič vrste skozi ves čas, kar priča, da potrebe niso bile velike in da je bil za Ljubljano — in zelo verjetno tudi za nje- no širšo okolico — dovolj en sam urarski mojster. Ko se je v XVIII. stoletju prebivalstvo Ljubljane številčno povečalo, je bilo tudi več urarjev. Bogato arhivalno gradivo in razmeroma več ohranjenih ur s signaturami domačih mojstrov nam dajo sliko tedanjih ljubljanskih urarskih delavnic. Za ilustracijo urarstva v Sloveniji bom navedla v nadaljnjem razpravljanju nekaj ohranjenih ur iz urarskih delavnic v Mari- boru, Celju in Cerknici, o njihovih mojstrih pa bo mogoče povedati kaj več, ko bo pro- učeno arhivsko gradivo v imenovanih krajih. Medtem ko nam dajo arhivski podatki iz XVII. in iz prve polovice XVIII. stoletja sa- mo imena ljubljanskih urarjev in nekaj skromnih podatkov, najdemo v drugi polo- vici XVIII. stoletja imena in podatke o tistih urarjih, katerih ure še danes krase naše muzeje in privatne zbirke ter prav nič ne zaostajajo za sodobnimi vzorci z Dunaja ali Gradca. V prvih letih XVIII. stoletja je omenjan urar Mihael Kriegler. O njem vemo samo, da je stanoval na Starem trgu in da je bil hišni lastnik.Leta 1718 so v Ljubljani zgra- dili nov rotovž, nad katerim se je znova vzdigoval peterostrani stolpič z mestno uro. Pri njeni izdelavi je sodelovala vrsta obrt- nikov.'* Urar za velike mehanizme'^ Baltazar Hofman (Balthazar Hoffman),*" verjetno prvi član ljubljanske družine, ki je v ne- polnih 200 letih dala šest mojstrov, je na- pravil urin mehanizem. Pasar je napravil tri pozlačene in delno pobarvane številčnice, kovač vijake z maticami, ključavničar pa deloma pozlačene kazalce. Razen gonilnega mehanizma za tri številčnice, najverjetneje za ure, minute in sekunde, je imela ura tudi kroglo, katere pozlačena polovica je kazala lunine mene. Leta 1724 postane Balthazar Hoffman lastnik hiše, ki jo leta 1758 pode- duje urar za velike mehanizme Ignacij Hof- man (Ignatz Hoffman).*' Mestni muzej v Ptuju hrani uro v obliki tabernakla in s signaturo »Hoffman in Laybach« (si. 3). Okrasna plošča mehanizma ima kvalitetno tolčeno rokokojsko ornamentiko in kaže na sredino XVIII. stoletja, predstavlja pa delo SI. 7 SI 8. SI. 9 SI. 16 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 12 SI. 14 SI. 15 SI. 20 BaJtazarjevega sina Ignacija. Druga Ignaci- jeva ura, sigiiirana s »Hoffman fecit« in z letnico »1746« (si. 4), je doslej edini znani primerek nočne ure, ki so jo naredili na področju Slovenije. Njeno ohišje ima prav tako obliko tabernakla, lepo naslikani pej- saž pa je vešče prilagojen funkciji meha- nizma. Kot podedovana delavnica je bila Ignacijeva delavnica po vsej verjetnosti do- bro opremljena z raznovrstnim urarskim orodjem, posebno še, ker vemo, da je Igna- cijev oče napravil precej komplicirano uro na ljubljanskem magistratu. Večje urarske delavnice so imele stružnice na nožni pogon in so v njih cesto delali pomočniki, ki so ob- vladali posamezne obrti. Tako je verjetno okrasno ploščo in številčnico na uri iz Mest- nega muzeja v Ptuju napravil neki Ignaci- jev pomočnik, ohišje mizar, sam mehanizem pa je Ignacijevo delo. Nočna ura pa nam priča, da je Ignacij Hofman za okrasitev te ure poiskal prav dobrega in za to sposobnega slikarja. Obenem s prirastkom prebivalstva v Ljubljani ter z bogatenjem plemstva in me- ščanov se veča tudi število urarskih mojstrov. Istočasno kot Ignacij Hofman je deloval tudi urar za majhne mehanizme Anton Hartlin,*^ od katerega se, kolikor nam je doslej znano, ni ohranila nobena ura, ki bi nosila njegovo ime. Zato bi mogli sklepati, da se je ukvar- jal samo s popravljanjem ur. Ljubljanski urarji so se bali velike med- sebojne konkurence in so od »Komerčnega koncesa« Vojvodine Kranjske*' zahtevali, naj posreduje pri »Njenem veličanstvu, ker bi bilo za urarje velikih in majhnih meha- nizmov ter tudi za kupce same koristno, če bi se zmanjšalo število mojstrov in bi se povečalo število pomočnikov in vajencev«. ' Tako leta 1770 izide razglas,^" »da ne sme nihče iz celia^* brez vednosti dvornega ko- merčnega koncesa dajati dovoljenje za oprav- j Ijanje urarske obrti ter da mora izpraznjeno i mesto umrlega urarskega mojstra ostati ! prazno.« V zvezi s to odredbo so leta 1784 j urarju Barthelmu Weizu iz Kranja^^ in urar- ' ju za velike mehanizme Georgu Gradinu, meščanu Novega mesta, zavrnili prošnjo, naj bi ga ljubljanski magistrat proglasil za svo- i jega meščana in mu izdal dovoljenje za iz-! delovanje velikih ur.^^ Zanimiva je izjava \ urarjev Ignacija Hofmana in Job. Martina ' Mosera ljubljanskemu magistratu, ko trdita, ^ da je Gradin za izdelovanje takih ur nespo- ¦ soben.^* Leto dni kasneje, ko poskuša Gradin kupiti dovoljenje za obrt od vdove pokoj- nega urarja Hartlina, se Hofman in Moser ' trudita, da bi dovoljenje prodali urarju za i majhne mehanizme Andreju Zupančiču (An- dreas Suppantschitsch), ki takega dovolje- nja ni imel.^' Tedaj je magistrat Gradinovo \ prošnjo dokončno zavrnil,^' vdovi Hartli-1 novi, ki je nameravala prodati dovoljenje i Georgu Gradinu,^' pa je odgovoril z nasled-- njim aktom (prevod iz nemščine navajam vi celoti, ker nam daje sliko o zakonih in raz- ^ merah, ki so bile med urarji ob koncu XVIII., stoletja): »Prošnja Terezije Hartlin je zavrnjena, i ker je Georg Gradin izučen samo za izdelo- \ valca velikih ur, vdova Hartlin pa ima do- voljenje za izdelovanje malih ur. Razen tega so v Ljubljani trenutno trije urarji za male mehanizme, kar popolnoma zadovoljuje po- i trebam meščanov ter je to odobreno že z j odločbo leta 1770. Ce bi Terezija Hartlin ho- ; tela prodati svoje obrtno dovoljenje mojstru i 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Suppantschitschu, ki tega dovoljenja še ni- ma, se s tem število urarjev ne bi povečalo. Ljubljana, 18. marca 1791. Joh. Martin Moser Andreas Suppantschitsch Caspar Jannoch Balthazar Hoffman«^^ Tako vidimo, da je urarja Ignacija Hof- mann nasledil urar Baltazar Hofmaii,^' Ga- šper Janoh pa je sprva delal kot pomočnik pri vdovi urarja za velike mehanizme Ja- neza Jurija Vidermana.'" (Kaže, da se je Janoh kasneje oženil z Vidermanovo vdovo, ker sta oba omenjena kot hišna lastnika iste Vidermanove hiše). Od Vidermanovih ur je trenutno znana samo ena v obliki taber- nakla ter je v zasebni lasti. Doslej še nisem našla niti enega primerka, ki bi bil izdelek urarja za male mehanizme Mosera^' ali urar- ja za velike mehanizme Janoha.'^ Leta 1790 je dobil ljubljanski magistrat od neke ženevske tovarne spisek imen švicar- skih proizvajalcev, ki po izredno nizkih ce- nah ponujajo precizno izdelane posamezne dele mehanizina.ää Tri leta kasneje izda po- krajinsko glavarstvo okrožnico, s katero zviša uvozno carino za »spiralna in gonilna pe- resa, da bi podprli domačo obrt«.'* Ob prihodu novega urarja Antona Rega- li ja (Regally)'^ je prišlo med njim in drugi- mi ljubljanskimi urarji do velikega spora. SI. 11 In prav ta spor med prišlekom in starimi urarji nam daje zaradi številnih magistral- nih aktov, ki govore o tem sporu, mnogo razlogov, da verjamemo, da so ti mojstri sa- mi izdelovali svoje ure, da so se borili proti novim prišlekom in da za tedanje ljubljan- ske razmere urarstvo nikakor ni bilo do- nosno. Več ohranjenih ur teh ljubljanskih mojstro^ priča o sorazmerno visoki ravni ljubljanske umetne obrti ob koncu XVIII. in začetku XIX. stoletja. Ker se ti primerki večinoma ne razlikujejo od ur sodobnih moj- strov z Dunaja in iz Gradca, so menili, da so njihove signature na številčnicah ali me- daljonih samo znaki urarjev trgovcev, ki s podpisom dajejo neko garancijo in si ustvar- jajo reklamo. Razumljivo so bili nekateri deli in okraski na ohišju mehanizma uvoženi iz sosednjih dežel, kjer so bile že dobro raz- vite manufakture. Ta uvoz se je okrepil predvsem ob koncu XVIII. in na začetku XIX. stoletja, ko je bilo na pohištvu in na urah nakopičeno mnogo bogatega klasicistič- nega kovinskega okrasja. Ko je Anton Regali, urarski pomočnik pri Andreju Zupančiču, leta 1801 pri magistratu zaprosil za dovoljenje, da bi smel samostojno opravljati urarsko obrt,'« je naletel pri ljub- ljanskih urarjih na močan odpor. Očitali so mu, da so njegove izjave o uku pri ljub- ljanskem mojstru Zupančiču netočne, enako kakor tudi njegovo delo pri urarju Frischer- ju na Dunaju." Več ko leto dni je Regali zasipal magistrat s svojimi prošnjami, od katerih v prevodu citiram nekatere najpo- membnejše fragmente: »Urarstvo je svobod- na obrt'^ ter naj bi se zato dovolilo vsako- mur, ki ga zna opravljati. Da dobro poznam urarsko obrt, morem dokazati z urami, ki sem jih izdelal zase; ena izmed njih je ura z nilialom, ki jo morem predložiti kot moj- strski vzorec. Nihče od tukajšnjih urarjev, niti Balthazar Hoffman, ne bi znal napra- viti take ure. Moral bi jo imeti vsak urar, da bi po njej reguliral ure, ki jih dobi v po- pravilo. Ce kdo dvomi v resničnost mojih izjav, sem pripravljen napraviti tako uro za zaprtimi vrati«.'" V drugi prošnji prizna- va Regali sposobnost samo Baltazaru Hof- mann, »ki zasluži ime dobrega urarja, toda on sam je premalo za vso Ljubljano in nje- mu končno niti ni treba, da bi živel od te obrti«.*" Magistrat in okrožno glavarstvo sta zavrnila nekaj Regalijevih prošenj z moti- vacijo, »da bi s povečanjem števila urarskih mojstrov prišlo do tega, da bi stari vodje obrti ostali brez kruha ter da nihče od treh ljubljanskih urarjev ne more vzeti pomoč- nika, ker niti sami nimajo dovolj dela«.*' Ko je Regali v neki prošnji navedel, da so mo- rali mnogi meščani poslati svoje ure v po- llo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pravilo na Dunaj, ker tukajšnji urarji niso bili dovolj sposobni, da bi jih popravili, so mu ljubljanski mojstri odgovorili naslednje: »Mi izdelujemo nove ure. Ce znamo to, kako da ne bi znali popraviti starih. V času vojne je prišlo v naše kraje toliko tujih ur, da ni- mamo mnogo upanja, da bomo nove ure pro- dali, čeprav jih izdelujemo. Torej nam osta- jajo predvsem popravila, ki prinašajo zelo majhen dohodek.«^^ Končno je okrožno gla- varstvo izdalo magistratu naročilo, da da Regaliju meščansko pravico in izda obrtno dovoljenje.'*' Iz dopisov, ki so kasneje prišli z glavarstva, je videti, da je bil samo eden od treh ljubljanskih urarjev član ceha — Zupančič je bil predstojnik obdelovalcev ko- vin. Druga dva sta opravljala svojo obrt sa- mo kot meščana in zato nista imela nikakrš- ne pravice, da bi Regaliju odvzemala mož- nost za obrtno dovoljenje.^* Leta 1804 je prispel v Ljubljano urarski pomočnik Leonhard Heichele ter poskušal kupiti od urarja Zupančiča dedno obrtno dovoljenje.^5 Zupančič je imel dve obrtni dovoljenji, prvo je bilo dedno, ki ga je kupil od vdove urarja Ilartlina,** drugo dosmrtno »ad personam« pa je dobil od glavarstva. Isto dovoljenje je želel kupiti od Zupančiča tudi Regali, ker je imel samo obrtno dovo- ljenje ad personam. In spet se v to vmešajo ljubljanski urarji ter si prizadevajo, da bi dovoljenje dobil Regali, ker je on »sin kranj- ske domovine in se tako število urarjev spet ne bi povečalo«. Razen tega so menili, da je Heichele še zelo mlad (bilo mu je komaj 25 let) in da je njegovo spričevalo o spretnosti verjetno pretirano. Napisal mu ga je njegov brat, pri katerem se je izučil obrti,*' potrdilo o uku pa bi moralo biti po vseh predpisih podpisano od predstojnika ceha. Leto dni kasneje (1805) je Heichele kupil obrtno dovo- ljenje od urarja Moserja,*^ ljubljanski ceh (verjetno: obdelovalcev kovin) pa od njega zahteva, da napravi predpisani vzorec iz do- mačega materiala.*' Isto leto je magistrat za- vrnil prošnjo Moserjevega sina Josefa,*" ker meni, »da potrebe Ljubljane popolnoma za- dovoljuje en urar za velike mehanizme in štirje urarji za majhne mehanizme; to so Andreas Suppantschitsch, Balthaz Hoffman, Anton Regally in Leonhard Heichele«.** (Urar za velike mehanizme je bil bržkone Caspar Janoh.) Od vseh štirih imenovanih urarjev za majhne mehanizme so se nam ohranili zelo lepi primerki in menim, da je druga polo- vica XVIII. stoletja kljub »težkim razme- ram«, kakor izjavljajo sami urarji, vendarle zlata doba slovenskega urarstva. Končno nam arhivalije dokazujejo, da so mojstri sa- mi izdelovali ure. Cemu bi ne bile prav te ure tiste, ki so se ohranile do danes? Med- tem ko so avstrijske ure polne raznih indi- kacij, imajo ure domačih mojstrov zelo eno- stavne mehanizme, katerih nekateri elementi so za posamezne mojstre tipični. Ne vem niti za eno uro z domačo signaturo, ki bi ka- zala razen datuma v mesecu in dneva v tednu še lunine mene in leta. Ce bi šlo za uvožene ure z domačim napisom, tedaj se vprašam, kako da med številnimi urami s kompliciranimi mehanizmi iz druge polovice XVIII. stol. ne najdemo vsaj ene z imenom našega mojstra. Ta bi se mogel prav tako podpisati na številčnici kake bolj komplici- rane in dragocenejše ure, kot je to napravil na ohranjenih. Zupančičeve ure so na primer vse budilke (si. 5), Hofmanove (si. 6, 7) in Re- galijeve pa takega mehanizma sploh nimajo, so pa zato običajno opremljene z mehaniz- mom za datume. Ce primerjamo bombirane številčnice in male bele medaljone Hofma- novih ter Regalijevih ur v obliki tabernaklov, vidimo, da jih je izdelala ista roka, najver- jetneje kak domači obrtnik. Okrasni liti deli, nožice, bakle in drugo so bili verjetno uvo- ženi iz Avstrije, kjer so jih množično proiz- vajali in so bili zato cenejši kot tisti, ki bi jih napravil domači obrtnik.*^ Vse tri ohra- njene Zupančičeve ure so v obliki tabernak- la, njih številčnice iz pozlačene medi imajo rimske številke ter majhen pozlačeni meda- Ijon z vgravirano signaturo, nastale pa so te ure približno med 1770 in 1790. Nekako isto- časno je nastala tudi edina doslej znana Vi- dermanova ura (si. 8), ki predstavlja najbo- gateje okrašeni primerek tabernakl ure s signaturo domačega urarja ter edino uro, na kateri je ime avtorja vgravirano na dveh me- stih. Ena signatura »Georg Wiederman in SL 17 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Laybach« je na pozlačenem medaljonu v polkrežnem zaključku okrasne plošče, druga krajša »Widman Laybach« pa je vgravirana na sami številčnici. Vidimo, da imajo Zupančičeve in Vider- manove ure enake številčnice iz medi z rim- skimi številkami, enake medaljone z vgravi- ranimi napisi, enake ploščice za zaustavlja- nje mehanizma za bitje ter enake kazalce iz bromiranega jekla. Tabernakl ure Hofmana in Regali ja so nastale od 1790 do 1810 in imajo skupne lastnosti: belo emajlirane šte- vilčnice z arabskimi številkami, nekoliko manjše medaljone s signature ali kako bar- vasto sliko ter pozlačene kazalce. Medtem ko se tako posamezni elementi in okrasni deli v času spreminjajo, ostajajo lesena ohišja zvesta prvotni obliki. Tega ni mogoče pri- pisati kaki zaostalosti ali zastarelemu okusu naših mojstrov, temveč splošnoevropskemii prilagajanju tej obliki, ki se začenja v Angliji nekje v XVII. stoletju, preplavi vso Evropo ter se v Avstriji in Nemčiji zadrži vse tja do začetka bidermajerja. Naši urarji so zvesto kopirali dunajske in graške meha- nizme, katerim so ustrezali tudi posamezni uvoženi deli. Medtem ko so domače ure, izdelane ob koncu XVIII. stoletja, vse tabernaklaste in bi zanje mogla trditi — glede na prejšnje razpravljanje —, da so delo domačih rok, se pojavljajo na začetku XIX. stoletja ure z domačo signaturo v novih empirskih obli- kah, njihove karakteristike pa kažejo na SI. 18 uvoz iz sosednje Avstrije. Regalijeva empir- ska ura, katere ohišje nosijo tri ovnove glave (si. 9) ter stenska ura iz alabastra v obliki križa nemškega viteškega reda (si. 10) sta pač najverjetneje izdelka avstrijske delav- nice, a je nanju postavil Regali svoje ime, da bi tako morda jamčil za kvaliteto. Enako je tudi z različnimi tipi ur Baltazarja Hof- mana. Njegove tabernaklaste ure so nastale v zadnjem desetletju XVIII. stoletja, med- tem ko je njegova empirska ura s štirimi stolpiči najverjetneje uvožena^' (si. U). To velja tudi za ure Leonharda Heicheleja (si. 12, 13), ki kasneje nosijo značilnosti či- stega empira, ko je mehanizirano delo omo- gočilo njihovo množično proizvodnjo, ki ji domači mojstri v svojih delavnicah niso mo- gli več konkurirati. Industrializacija povzroči, da se v mestih poveča število prebivalcev ter postanejo tako ure vedno bolj potreben predmet bi- dermajerskega interiera. Njihova produkcija v središčih monarhije se je naglo povzpela. Trgovske zveze med mesti so bile že tako po- gostne, da so avstrijske manufakture s svo- jimi urami preplavile slovenske domove, de- lovanje domačih urarskih mojstrov pa se je omejilo zgolj na prodajanje in popravljanje uvoženih ur. V Ljubljani je bilo 1805. leta 5 urarskih mojstrov, nepolnih 30 let kasneje pa že 15. V davčnih knjigah XIX. stoletja najdemo imena urarjev, ki so samo enkrat zapisani, da so plačali davek, kasneje pa se njihovo ime ne pojavi več. Zaradi velike konkurence so se verjetno selili iz kraja v kraj. Tako se urar Lorenz Pehr pojavi v tretjem desetletju XIX. stoletja v Ljubljani,^* 1840 ima delavnico v Zagrebu, 1851 pa v Karlovcu.^" V sredini XIX. stoletja prevladuje v Slo- veniji varianta bidermajerskega tipa avstrij- skih ur s črno lakiranim ohišjem in alaba- strnimi stebriči. Večina jih ni signirana, a zelo kvaliteten primerek takega tipa je ura v Mestnem muzeju v Ljubljani, signirana z »Nie. Rudholzer in Laybach« (si. 14). Po- gosto so urarji razen ur prodajali tudi druge predmete. Tako ob imenu Josefa Karinger ja piše, da je urar in prodajalec nakita.^« Fride- rik Hofmaii, morda poslednji potomec te stare urarske družine, ima 1903. leta v Ljubljani trgovino optičnih izdelkov,'' ura z nje- govo signaturo (si. 15) — hrani jo Narodni muzej v Ljubljani — pa ima skoraj na vseh delih mehanizma in na ohišju tovarniške žige. Čeprav nisem pregledala arhivskega gra- diva v drugih središčih po Sloveniji, po ohra- njenih urah menim, da je bil tam položaj v XVIII. stoletju enak kot v Ljubljani. Ura 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA v obliki tabernakla s signaturo »Primus Okroliii in Cilli«** (si. 16) po svoji kvaliteti daleč zaostaja za tedanjimi urami iz Ljub- ljane ter še bolj kaže, da je delo domačega mojstra. O urarstvu v Celju piše J. Orožen: »Veleurarstvo je bilo v Celju udomačeno vsaj že v IL pol. 18. stol., ko ga je izvrševal Blaž Okrögelnik. Potreba po velikih urah je bila tolikšna, da je nastala v mestu kmalu še druga delavnica, Lamprelitova, ki so jo po- zneje posedovali Goriški. Z izdelovanjem in popravljanjem majhnih ur pa so se za Jose- fom Knöblom dolgo bavili Niggli.«*' Tudi v Mariboru je bilo verjetno več delavnic, toda trenutno so mi znana le tri imena maribor- skih mojstrov. Ura v obliki tabernakla s signaturo »Bauconnitz Marburg« (verjetno Bankovič) ne izpričuje neke posebne kvali- tete delavnice."" Drugo ime »Anton Anitsch in Marburg« je vgravirano na žepni uri v obliki molitvenika"* (si. 17, 18), ki predstav- lja izredno kvaliteten primerek tega tipa. Še ena ura s signaturo » Job. Fischer in Mar- burg«'* (si. 19) je v obliki klasicističnega portala iz prvega desetletja XIX. stoletja ter ter je verjetno enako kot tedanje ure iz Ljubljane uvožena. Zanimivi sta dve uri iz Cerknice. Eno hranijo v Narodnem muzeju in ima signaturo »Thomas Vyzschiz Zirkniz 1759« (si. 20). Nekoč je imelo ohišje obliko tabernakla, današnje pa izvira iz leta 1886 in ga je napravil mizar J. Urbančič (podpis je v predalu, napisan s svinčnikom, kakor so se mizarji na pohištvu pogosto podpisovali). Mehanizem je ročno delo, najbolj zanimivo pri njem pa je to, da odbija cele ure samo pri potegu vrvice. Morda je bilo to naprav- ljeno na zahtevo lastnika, ki je tako ponoči s potegi vrvice mogel šteti odbite ure? — Druga ura se hrani v privatni zbirki; od nje je ohranjen samo mehanizem z okrasno plo- ščo, ohišje pa je verjetno imelo' prav tako obliko tabernakla. Signatura »Andreas Vizz- nitch fecit Zirkniz 1770«, vtisnjena na zadnji zaporni plošči z enakimi črkami kot na Tho- masovi uri, kaže, da gre za isto urarsko de- lavnico, ki je prešla od očeta na sina. Verjetno so bile tudi v drugih slovenskih mestih urarske delavnice ter se bodo v nji- hovih mestnih arhivih našla imena urarskih mojstrov, morda pa bodo našli tudi ure z njihovimi signaturami. Na začetku XX. stoletja je bilo v Ljubljani več kot dvajset urarskih delavnic,"' po prvi svetovni vojni pa se je to število še znatno povečalo. Največja med njimi je bila delav- nica H. Suttnerja. V Sloveniji je začela delati prva tovarna ur leta 1955 v Lipnici pri Kropi, najprej pod imenom »Tulip«, kasneje pa so jo pridružili tovarni precizne mehanike Iskra v Kranju. _ V njej izdelujejo mehanične sten.ske ure \ »Biro T 3«, ki jih je treba navijati vsakih osem dni, in električne stenske ure, ki so povezane z matično električno uro, izdelano v Švici. Ure so enostavnih oblik v .skladu s splošnimi težnjami modernega oblikovanja. S tem razlaganjem prikaz urarstva v Slo- veniji in njegovega razvoja še zdaleč ni za- ključen. Nadaljnje raziskave po arhivih nam bodo otlkrile še mnogo dragocenih podatkov, v prvi vrsti pa velja to za javne ure, katerih zgodovina je še zelo slabo raziskana in so jih vsekakor imeli tudi po dragih slovenskih mestih. Pregled cerkvenih arhivov bo verjetno osvetlil vlogo kovačev iz Krope kot izdelo- valcev javnih ur, katerih delovanje moremo slutiti v XIX. in na začetku XX. stoletja. OPOMBE 1. Mestni arhiv v Ljubljani (MALj) Ausgab- buch 1582, Cod XIII/12 f. 34. — 2. MALj ibid. 1584, Cod Xliyi3, f. 34 — 3. Ibid. 1593, Cod Xllly'12 f. 33. - 4. Ibid. 1596, Cod XIII/15 f. 27. — 5. Ibid. 1593, Cod XlII/14 f. 37. — 6. Fabijan- čič, Knjiga hiš I, II, III (rokopis v MALj). — 7. Ibid. I št. 381, 808, 561, 572. — 8. Ibid. št. 38, 40. — 9. Ibid. Ill št. 765. — 10. Ibid. I št. 35. — 11. Ibid. št. 383, 63. — 12. Tkalčic, Prvostolna crkva zagrebačka, Zagreb 1885, 11. — 13. Fabi- jančič. Knjiga hiš I št. 524. — 14. S. Vilfan, Zgo- dovina ljubljanske mestne hiše, Ljubljana 1958, str. 24, 31. — IS. V arhivalijah MaLj stoji poleg imena urarskih mojstrov vedno »Grossuhrmacher« ali »Kleinuhrmacher«. Urarji za velike mehaniz- me so izdelovali in popravljali javne in hišne ure, urarji za majhne mehanizme pa samo hišne in žepne. — 16. Fabijančič, Knjiga hiš I št. 289. — 17. Ibid. — 18. Ibid. št. 383. — 19. K. K. Com- mercien Concess Ducat: Camicia. — 20. MALj Reg. 1, fase. 57, f. 171. — 21. Tu je mišljen pu- škarski ceh ali ceh obdelovalcev kovin, ker urarji niso imeli svojega. — 22. MALj Reg. I, fase. 57, f. 174. — 27. Ibid. f. 176. — 24. Ibid. f. 177. — 25. Ibid. f. 178, 184. — 26. Ibid. f. 180. — 27. Ibid. f. 172. — 28. Ibid. fase. 123, f. 972. — 29. Fabi- jančič, Knjiga hiš I št. 289. — 30. Ibid št. 220. — 31. Ibid. III št. 753. — 32. Imenik mestjanov me- sta Ljubljane 1867, št. 238. V njem je napisan pod imenom Kašpar Jantsch. — 33. MALj Reg. I, fase. 37, f. 180. — 34. Ibid. fase. 141, f. 500. — 55. Ibid. f. 398. — 36. Ibid. f. 385. — 37. Ibid. f. 394. — 38. Urarstvo so smatrali za svobodno obrt, ker urarji niso pripadali nobenemu cehu. — 39. MALj Reg. I, fase. 141, f. 408. — 40. Ibid. f. 416. — 41. Ibid. f. 443. — 42. Ibid f. 394. — 43. Ibid. f. 446. — 44. Ibid. f. 448. — 45. Ibid. f. 461. — 46. Ibid. f. 467. — 47. Njegov brat je bil verjetno Josef Heichele, urar v Zagrebu. Omenjen je v katalogu »Od sunčanog sata do modernog krono- metra«, Zagreb 1954, št. 124. — 48. MALj. Reg. T, fase 141. f. 477. — 49. Ibid. f.^49?, — 50. Ibid,^ 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO f. 494. — 51. Ibid. f. 486. — 52. Ob koncu XVIII. stoletja je bilo na Dunaju 13 mojstrov, livarjev brona, ki so delali kovinske aplike samo za ure (Ulustrirte Gescliiclite des Kunstgewerbes, Berlin, 387). — 53. Pri restavriranju ure za razstavo je našel tov. Bajec za mavčno plaketo listek, v go- tici popisan z naslednjim tekstom: »Ti osel, za- kaj si to napravil? Renovirano 1846. leta. Aloys Schuscheck, pozlatar. Tega leta je bil potres.« - 54. MALj, Obrtni registri Cod XX/5, 2. — 55. Narodne novine, Zagreb, 1843, 392; Agramer Zeitung. 1831, 576; 1857, 436. — 56. MALj, Reg. I. fase 212, f. 823. Imenik mesta Ljubljane št. 262, — 5?. MALj. Prosti in rokodelski obrt od 1885 do 1907, Cod XX/9 št. 300. — 58. Ura je v zbirki Muzeja za umjetnost i obrt v Zagrebu (MUO). — 59. J. Orožen, Zgodovina celjske obrti. Vodič po razstavi in mesto Celje z okolico, Celje 1935. — 60. Ura je v Mestnem muzeju v Celju. — 61. Ura je v Gradskem muzeju v Varaždinu. — 62. Ura je v MUO v Zagrebu. — 63. MALj, Prosti in .rokodelski obrti Cod XX/9. IVAN MARIJA MARUSIC (1641-1712) BRANKO MARUSlC ŽIVLJENJE Slovenska historiografija je s člankom dr. Zdravka Jelinčiča' prvič popisala živ- ljenje in pomen dela kronista, zgodovino- pisca, pridigarja, pesnika in risarja Goričana Ivana Marije Marušiča, ki si ga Slovenci sicer laliko lastimo le kot človeka, ki izhaja iz našega rodu, se pa v svojem življenju ni nikoli jasno narodnostno opredelil. Bil je eden izmed tistih nekaj tisoč goriških me- ščanov, ki jim življenjske razmere tistega časa še niso dajale možnosti, spodbude in vzroka, da bi ob določenih priložnostih že za- vestno deklarirali svojo narodnost. V sloven- skem jeziku ni pisal, zato je za slovensko zgodovino književnosti nepomemben, sloven- sko zgodovinopisje pa more v njem videti enega izmed piscev sodobnih zgodovinskih dogodkov, kronistov. V tem smislu je treba tudi ocenjevati njegovo delo.^ Marušiča, čigar dela so razen enega ostala v rokopisu, je prvič omenil v enem izmed svojih zgodovinskih del Rudolf Goronini; opozoril je na njegov dnevnik, pisan v letih 1682—1683, ko je v Gorici pustošila kuga.' Njegova prva biografa sta bila znani Carlo Morelli di Schönfeld (1730—1792)* in baron Pier Antonio de Codeiii (1754—1822).= Ne bi bilo lahko določiti, katera biografija je prej nastala. Morelli je namreč prvi del svoje zgodovine goriške grofije izdal že leta 1773 pod naslovom »Saggio storico della Contea di Corizia«, delo je nadaljeval in ga končal dve leti pred smrtjo. Rokopis, ki je obsegal tudi razširjeni, že tiskani prvi del, je po njegovi smrti vdova baronica Francesca Val- vasor poklonila goriški kmetijski družbi,' ta pa ga je šele v petdesetih letih XIX. sto- letja izdala v redakciji zgodovinarja G. Do- menica Della Bone; trem Morellijevim zvez- kom je Della Bona dodal še četrtega s svo- jimi opazkami in dodatki. Nekako istočasno z Morellijevim je nastala tudi Codellijeva biografija, izdana v citirani knjigi, ki je leta 1792 dosegla že svojo tretjo izdajo.' Morelli je izčrpnejši in točnejši biograf, medtem ko Codelli navaja nekaj zmotnih podatkov. Med 86 pisci na področju takratne »avstrij- ske Furlanije«, kolikor jih Codelli navaja, je tudi naš Marušič. O njem so »stare listine« poročale, da je bil rojen »v vasi dve milji oddaljeni od Gorice, imenovani Salcano o Soligano« (Solkan op. BM) leta 1639. Postal je duhovnik ter je služboval v Mirnu pri Gorici, deloval pa je tudi v samostanu sv. Klare v Gorici. Umrl je leta 1704, objokovan od župljanov in klarisinj, ki so uživale sa- dove njegove »goreče vneme«. Codelli ome- nja tudi nekatera Marušičeva dela in po- udarja njihovo važnost.* Kot že povedano, je Morelli vestnejši za- pisovalec Marušičeve biografije. Po vesteh, ki jih je Marušič zapustil, je ugotovil, da je bil rojen 1641, humanistične študije je kon- čal v Gorici, šel pa je nato v Celovec, kjer je nadaljeval šolanje. Bil je nato poklican v samostan sv. Klare v Gorici, ker je bil že takrat znan po svoji pridnosti in usmilje- nosti. Postal je kaplan in čez nekaj let (1673) spovednik ter je opravljal svojo dolžnost 12 let. Kot spovednik in kaplan si je prizadeval v nunah vzgojiti usmiljenost in notranjo di- sciplino. Poleg tega je kazal tudi veliko željo, da bi potomcem poročal o zgodovini dežele in o sodobnih razmerah. V tem smislu je pri- čel svoje delo z opisom zgodovine samostana sv. Klare, dela po Marušiču ni nihče nada- ljeval. Zapustil je še druge rokopise; v njih so bili popisani najbolj znameniti dogodki iz življenja tedanje goriške grofije. Maru- šičev veseli značaj in »spodbujena domiš- ljija« sta veliko pripomogla, da je svoje ro- kopise opremil z »neuglajeno narisanimic podobami, ker je hotel tudi tako poročati 120 Časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA potomcem o najvažnejših zadevah v času svojega življenja. Najbolj uporaben je nje- gov dnevnik iz 1682. leta, ko je v Gorici bila epidemija kuge. Umrl je v Gorici 12. julija 1712. Morelli ni pozabil označiti Marušičev vedri značaj, o katerem zelo nazorno priča pesmica, nastala v dneh, ko je živel v karan- teni zaradi kuge: »Bon pan, bon vin in q'uarantia vevi, E sis ciastronis nel Ronch io pascolavi, L'istoria del contagio ben notavi, E dopo d'ogni nmart un poc bevevi.«» Tretji Marušičev biograf je novejšega da- tuma. Lucilla Cicuta je obenem z dokumen- tirano izdajo omenjenega Marušičevega dnevnika ter nekaterih njegovih pesniških del,*" prinesla tudi nekaj biografskih in bi- bliografskih podatkov, ki si jih bomo v na- slednjem ogledali. Marušič je bil rojen v Go- rici in kot poroča krstna knjiga goriške stol- nice, je bil Joannes Maria sin Damiana Ma- rushitza in Annae, goriških zakoncev, krščen 17. junija 1641. Krstna botra sta mu bila Mr. Matthia Bancerli in D."^ Anna Ma- ria Morella, krstitelj pa M. Antonio Gorgig. Marušič je sam pisal, da je 26. maja ču- dežno ozdravel, potem ko mu je bila bolna noga namazana z oljem sv. Feliksa. Huma- nistične študije (gimnazijo) je končal v Go- rici pri jezuitih." Ti so namreč v mestu že leta 1620 pričeli s svojo šolsko dejavnostjo in imeli 1624 že kompletno gimnazijo.'^ Po- tem je šolanje nadaljeval v Celovcu'' od ko- der ga je opatica samostana sv. Klare v Go- rici povabila za kaplana." Tretjega febru- arja 1669 je bil že kaplan in od 1673 spo- vednik, kar je sporočil v svojem posvetilu epatici samostana leta 1699, darujoč ji tri knjige svojih pridig in govorov, nastalih med tridesetletnim bivanjem med klarisinjami. Kasneje kaže, da je deloval v goriški stol- nici." Leta 1707 se je odpravil na potovanje v Gradec, kjer pa mu ni ugajalo hladno podnebje in je želel umreti v mestu ob »Li- sunz« (Soči). Želja se mu je izpolnila; pred smrtjo je z veliko skrbnostjo urejeval svoje rokopise. Mrliška knjiga goriške stolnice poroča, da je 13. avgusta 1712" umrl gospod Joannes Maria v 73. letu starosti ter je bil pokopan v kapelici duhovniške kongrega- cije.'' Cicutovo je zanimalo, od kod Codelliju na- pačni podatki o Marušičevi smrti in življe- nju. Codelli naj bi ga zamenjal s Petrom Marušičem iz Solkana, ki je bil duhovnik v Mirnu in tam 29. marca 1787 umrl.'^ Raz- laga ne more držati, saj je bil Peter Codelli- jev sodobnik. Sicer pa je v času Ivana Ma- rušiča živel tudi Lovrenc Marušič (rojen 1676 v Štandrežu pri Gorici, umrl 1748 v Gorici), ki je kot oče Romuald znan v slo- venski slovstveni zgodovini po svojem zapisu škofjeloške procesije." Italijanska historiografija ima Ivana Ma- rijo Marušiča za zgodovinskega kritika, ki išče vsako priložnost, da bi popisoval do- godke svojega časa. Ni globok mislec, ker je obdarjen s preveč običajno inteligenco, da bi mogel posegati za višjimi cilji svojega dela. Bil je zvest cesarjev podložnik in nika- kor se ni čuditi, če se je spričo takratnih razmer navduševal za cesarsko hišo (kot, da bi hotela opravičiti Marušiča, da se že ta- krat ni ogreval za »mater Italijo«). Kot ce- sarski človek je imel seveda do Ludvika XIV. in Francozov zaničevalni odnos, pa tudi Hrvatom je pošiljal strupene strelice. Bil je družaben človek, imel je mnogo dobrih pri- jateljev. Kot dober Furlan je ljubil svojo Furlanijo, rodno mesto in »il nostri chiastel« (goriški grad, op. BM).^" Ivana Marijo Marušiča sta okolje in vzgoja iz človeka, ki je koreninil v slovenskem rodu, pripravila za furlansko in italijansko izpovedujočega pisca. Njegovo rodno mesto Gorica je bilo stikališče dveh različnih je- zikovnih območij; romanska jezika in narod- nost sta karakterizirala višje mestne druž- bene sloje (deželni stanovi so uradovali v »Torre deU'Isonzo« leta 1682; risba I. M. Marušiča (Iz knjige: r. M. Cossar, Gorizia e il suo castello, Trieste 1937, str. 50) 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO italijanščini, izjemno v nemščini za komuni- kacijo z dvornimi organi), pripadniki nižjih razredov so bili v veliki meri Slovenci ali pa so izvirali iz slovenskega rodu. V tem po- gledu je med meščani vladalo sožitje, ki je nosilo močno noto fevdalne pokornosti; lju- bezen do domovine, ki jo je meščanstvo tedaj javno izražalo, ni izražala nagnjenj do ne- kega jezikovno ali kulturno določenega in enotnega tabora, pač pa sta to bila fevdalna dežela in cesar. Marušič je bil še preveč utesnjen v fevdalne spone mišljenja, da bi mogel resneje razmisliti, kam narodnostno spada. V njegovih delili ni najti izraza Slo- venec,*"" omenja pa Hrvate (Croat, Croati). Italijani ga smatrajo za Furlana,^* Jelinčič pa je sicer podvomil v taka naziranja. V krstni knjigi se navaja kot Marushitz (nem- ška transkripcija) in bi ga zato mogli ime- novati tudi Marušič. Samega sebe je nazival tudi Marusig, vsaj tako razberemo iz njego- vih rokopisov. Italijanska literatura počenši z Morellijem oziroma Codellijem ga razen ene izjeme navaja kot Marussiga.*^ Upošte- vajoč obliko, v katero je bil vpisan v krstno knjigo, ter od njega samega uporabljeno pi- sanje kot Marusig (s tako izvedbo je svoj priimek samo približal slovenski originalni Palača deželnih stanov v XVII. stoletju (Risba R. Plcha po skici I. M. Marušiča (Iz knjige: Cossar, Gorizia..., str. 75) obliki), ga moremo brez vsake ovire smatrati za Marušiča, kakor je bilo to storjeno že v samem naslovu. Priimek ima izvor v srbo- hrvatskem jezikovnem območju, in je še da- nes na Goriškem precej pogost. Marušič je brez dvoma koreninil v slovenskem rodu, če je pa pisal v italijanščini in furlanščini, je bilo to posledica okolja in razmer, v katerih je živel, in nikakor ne more biti dovolj trden dokaz njegove narodnostne pripadnosti. Rekli bomo, da je bil Goričan in s tem bomo dovolj ali celo vse povedali. DELO Pričujoči seznam Marušičevih del skuša biti kar se da izčrpen, upoštevajoč podatke, ki jih daje skromna literatura o Marušiču; seznam je kronološki. Najstarejšega datuma je najbolj znano in najvažnejše Marušičevo delo, opis kuge v Gorici, pisan v obliki dnevnika, in nosi na- slov: ^Relatione del Contaggio successo in Goritia, et sua origine l'anno 1682, con le figure delle cose piu notabili, Nomi et eta di tutti i morti in citta et Lazaretti, data in Luce da Don Gio, Maria Marussig qual osse- ruo ogni giorno li particulari successi da che principio l'mal contaggioso e si aggionse in fine le risposte alle censure in sonetti et l'nu- mero de'morti in Salcano e sua origine«.^' V času, ko je Cicutova pripravila svojo izdajo dnevnika, sta obstajala dva originalna rokopisa.** Jelinčič je poročal, da obstajajo trije originali s 66 risbami, ki se med sabo malo razlikujejo.** Originalnih rokopisov je v času Morellija in Della Bone obstajalo ne- kaj; Della Bona je celo napravil kopijo, ven- dar je spremenil avtorjevo pisavo in predru- gačil pomen nekaterih besedi.*" Kot eden najbolj znanih goriških bibliofilov sploh je imel v svoji knjižnici tudi Marušičev dnev- nik.*' Kot omenjeno, je o dnevniku prvi pisal Coronini, ki je navedel le del njegovega na- slova.*^ V celoti pa ga je izpisal Codeiii,*» ki je ob tem še pripomnil, da Marušičev stil in red pripovedovanja kažeta, da je imel pri pisanju močno vzburjeno domišljijo od tega strašnega dogodka. MorelUju je dnevnik služil tudi kot zgodovinski vir, vendar ne samo za opis epidemije kuge, marveč je iz njega črpal podatke še o drugih zadevah tistega časa. Della Bona je sicer kritično pre- sojal Marušičeve risbe, poudaril pa je njih dokumentarni značaj.'" Morellijeva ocena dnevnika je naslednja: »Poleg skrbi, da bi nabral iz dneva v dan tisto, kar se je zgodilo, odseva iz teh spominov toliko bolj občudo- vanja vredna vedrost, kolikor manj je bila 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA združena z občo ljudsko nesrečo in z nevar- nostjo tveganja lastnega življenja. V dnev- niku Marušič ni samo ohranil svoj običajni slog in svoje zgodovinske predstave, marveč je dodal sem ter tja madrigale in šaljive pesmi, pisane v furlanskem jeziku, analogne dogodkom, ki jih je opisal.«'* Prva tiskana objava dnevnika je iz sredine XIX. stoletja, oskrbel jo je Carlo Favetti'^ v koledarju »Lunari di dirizza per l'an co- mun 1858«." V njegovo objavo uvaja kratek v furlanščini napisani uvod in odlomek iz Morellijeve knjige, kjer so opisani dogodki iz 1682. leta.'* Po objavi sodeč se od Favet- tija uporabljani dnevnik že v samem naslovu razlikuje od citiranih rokopisov dnevnika. Sicer je njegov izdajatelj sam pripomnil, da je dnevnik, ki ga je uporabljal, popisoval le dogodke do 18. januarja 1683, zato ga je za izdajo dopolnil na podlagi rokopisa, čigar lastnik je bil Della Bona in ki je segal do 19. marca 1683." Favetti je svoji izdaji priložil še 10 ilustracij, ki jih je po Marušičevih originalih pripravil študent umetniške aka- demije v Benetkah Raffael Pick. Sicer pa je bilo izraženo mnenje, da je izdaja ljud- skega značaja in nima prave znanstvene uporabe, saj tudi Favetti ni šel preko Mo- rellijevih dognanj.'« Kriterijem znanstvene bolj ustreza den- tina izdaja, ki pa tudi ne prinaša rokopisa v celoti. Pri izdaji je uporabljala oba nave- dena rokopisa, ki med sabo laliko varirata, kar kaže, da avtor prvotnega teksta ni mnogo spreminjaL Razlike so tudi v tem, da vse- buje prvi rokopis nekatere podobe, ki jih drugi nima, in obratno." V sam rokopis nas uvaja manjše delce,'^ ki na dvanajstih straneh posveča rokopis namestniku dežel- nega glavarja, Ludovicu Vincentiju Coroni- niju," v daljšem posvetilu kaže na Coroni- nijevo skrb za nesrečno mesto, poleg tega pa je priložil sem še 14 sonetov na isto temo in tako v glavnih obrisih povzel vsebino dnev- nika.*« Dnevnik je v celoti objavljen, niso pa objavljene vse pesmi, tiste, ki so jih Gorici pošiljala neokužena mesta in rimani odgo- vori nanje, ki jih je napravil Marušič, prav tako ne vsebuje popisa kuge v vasi Solkan in seznama priloženih risb. Le kot vzorec je objavljenih pet Marušičevih furlanskih in ena italijanska pesem ter nekaj odlomkov. Izvlečke iz dnevnika je v slovenskem pre- vodu objavil v svojem članku tudi Jelinčič. Iz dnevnika je izpustil imena in gledal le na opis dogodkov, poudaril pa je, da bi bila velika pomanjkljivost prezreti imena, ki nam dajejo vpogled predvsem v narodnostno strukturo takratnih goriških meščanov. Poudarjati važnost Marušičevega dnevnika bi pomenilo pritrjevati besedam, ki so jih izrekli Morelli, Della Bona in drugi. Zgodo- i vinopisju je storil brez dvoma veliko uslugo. Zapustil je precej izčrpen vpogled v živ- ljenje goriškega prebivalstva druge polovice XVII. stoletja; v dnevniku omenja žrtve epidemije in sploh slehernika, s katerim je | prišel tedaj v dotiko. Kuga je tudi Marušiča i prisilila, da se je umaknil v karanteno ini takrat je, kot sam pravi, dobro pil in jedel, pasel ovce, popisoval dogodke v zvezi z okužbo, malo pesnil in s svojo nespretno roko tudi nekaj narisal. V karanteno je šel 3. av- gusta 1682.** Dogodke in razmere je točno beležil, kar je potrdilo tudi primerjanje z akti iz goriškega pokrajinskega arhiva za tisto dobo. Sicer je včasih beležil tudi kakšen kasnejši dogodek,*^ v bistvu pa je njegovo delo le pravi dnevnik. Natančnejše podatke o narodnosti gori- škega prebivalstva sledeč dnevniku bi bilo težje podati. Približno sliko pa si je mogoče ustvariti že ob bežnem pregledu. Po tej plati bi bilo treba dnevnik obdelati s slovenske strani, sploh pa seveda celoten Marušičev opus. Nekaj statističnih podatkov je navedel že Jelinčič, mnogo širše pa se ga je lotil Gio- vanni Manzini.*' Edino tiskano Marušičevo delo nosi naslov »Riflessi Sopra le Parole di Congregationi Nelle Sacre Carte, A Favore della Veneranda Gorica in okolica leta 1586. Risba Iz »Plani dl fortezze» v Nacionalni biblioteki Marciana v Benetkah (Iz knjige: Cossar, Gorizia .. ., str. 81) 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Congregatione del Suffragio Dell'Oratorio di Goritia di Don Giovanni Maria Marussig Seoretario par il primo Settembre 1693«. Delo je bilo tiskano pri Schirattiju v Vidmu. Kaže, da se je Marušič kot funkcionar kon- gregacije za blagor duš v vicah prav uspeš- no uveljavljal.** Ze Morelli je poročal o nekakšni zgodovini samostana svete Klare v Gorici od njegova nastanka dalje. Kaže, da je prav iz tega dela črpal razne podatke;** delo je izgub- ljeno.*" Codelli je poročal o rokopisu »Quintesenza de' libri di esempi cari, di detti e motti ele- ganti recitati e uditi nell'oratorio, o parla- torio etc.«. Marušič, poudarja pisec, je bil cenjen pri klarisinjah, ko je bil tam spoved- nik, »je skoraj vsako svojo besedo in domis- lico, vsako cvetko, ki jo je povedal, bodisi da je bila resnična ali bajka, z veliko pridnostjo zapisal v svojih spominih, jih zbral in ustva- ril dve zajetni knjigi«. Med nunami, ki so se po ukinitvi samostana razšle,*' je ena naj- bolj pobožnih, da bi ga ohranila pred ognjem, prinesla rokopise na svoj dom in s pogostim Ijranjem teh knjig »se je obudila v ognju krščanske usmiljenosti, zavoljo tega je po- stala še večja devica«.*^ O »Discorsi recitati nell'Oratorio in S. Chi- ara, dedicati alla reverende madre badessa l'anno 1699 da D. Giammaria Marussig« Gorica in njen grad leta 1615 iz dela «Accampamenti ¦ militari« Giovannija lusta v Mestnem muzeju Correr ; v Benetkah (Iz knjige: Cossar, Gorizia . . ., str. 88) j pravi Codelli, da nimajo nič večjo vrednost od nazadnje navedenega rokopisa.*' Poleg pridig in govorov cerkvene vsebine prinaša delo tudi nekaj govorov, v katerih je Maru- šič nazdravljal novim deželnim glavarjem.*" Kot je iz zgornjega razvidno, obstajajo tri rokopisne knjige Marušičevih pridig in go- vorov, Jelinčiču število teh knjig ni bilo jasno.** »Goritia, le Chiese, Colegij, Conventi, Ca- pelle, Oratori, Beati, Colonne, Stazioni, Se- _ minari, Religioni, delineate e discritte da don Giovanni Maria Marussig lo anno 1706«.- Rokopis se danes hrani v knjižnici uršulin- skega samostana v Gorici.** »1. Le morti violenti o subitane, successe in Goritia o suo Distretto, notate da Don Gio. Maria Marnssig. L'anno di sua eta LXIIll nel mese d'ottobre. L'anno 1704. — II. Dal Anno 1641, sino al 1704 nel qual fornii di discrivere il libro, trovara Lettore li casi suc- cessi sottoscritti con versi Forlani, per No- titia del done, et A'chi successe l'infortunio. Opera curiosa, et mai d'altri descritta et d'anno in anno posta in ordine col indice nel fine per trovar quello si desidera«.*' Delo je napisano v štirivrstičnih verzih v furlanskem jeziku, je nekaka rimana kronika, ki pri- čenja z letom Marušičevega rojstva. Kot dru- ge rokopise tudi tega spremlja nekaj pcxlob. Ti verzi, 204 po številu, so bili kot drugo pesniško delo deležni prave znanstvene ob- delave,** njegovo važnost za spoznanje ta- kratnih razmer pa je nakazal v svojem član- ku Carlo Seppenhofer.** Delo »Goritia, Sna Origine, Reggi, Conti, Presidenti, Capitani, Chiese, Beati, Vescovi, Prepositi, Guerre, Vittorie sin al 1709. De- scritte de don Gio Maria Marusig. L'Anno di sua eta. 67. Con le rarita successe in Pie- monte, Napoli, Lombardia, Fiandra, Onghe- ria, Baviera con li sonetti di quatro cittadini rimessi«, je bilo prav tako kot dnevnik de- ležno nepopolne izdaje.*" V njem prikazuje Marušič kratek in kronološko slabo podan pregled zgodovine Goriške, dotakne pa se tudi nekaterih dogodkov iz evropske zgo- dovine. Velike vrednosti nima, zlasti ne za starejša obdobja, saj prav nazorno kaže Ma- rušičeve nekritične preglede na obravnavano snov. Poslužuje se zanimivega štetja let, na eni strani mu je osnovna letnica postanek sveta, ob kateri istočasno beleži še štetje, ki teče od leta, ko je bila ustanovljena Nore ja. To, iz antične zgodovine znano mesto je so- dil, da je bilo predhodnik Gorice ter da se je razprostiralo na takratnih severnih pred- mestjih Gorice. Naziranje ni bilo lastno sa- mo Marušiču, temveč je imelo tedaj in še kasneje privržence. Ti naivni zgodovinarji 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gorica in njen grad leta 1680 po sodobni risbi (Iz knjige: Cossar, Gorizia . . ., str. 102) so, nekritično uporabljajoč podatke iz del klasičnih antičnih piscev, hoteli dati Gorici slavno zgodovino. Poleg tega jim je bil že dovolj trden dokaz sozvočje imen obeh kra- jev. Taka naziranja je s podatki iz raznih zgodovinskih virov ovrgel Rudolf Goronini,'^ pri tem je naletel na ostro grajo;'* tudi slo- venski zgodovinar Štefan Kociančič je še v sredi XIX. stoletja kazal, da mu zadeva ni popolnoma jasna." Bolj koristen je ta pre- gled za novejša obdobja. Izdajatelj rokopisa je priredil objavo, poslužujoč se avtorjevega zapisa do potankosti, in pri tem je celo avtor- jevo ime navedel kot Marusig, kar je v član- ku izrecna poudaril.*" Rokopisa »Cento Meditazioni Sopra La Santissima Passione Delineate ...« in »Di Carlo III in Spagna ... (libro II)« se hranita V knjižnici uršulinskega samostana v Gorici. Zadnji je nastal v času španske nasledstvene vojne in prinaša razne pesmi v italijanščini in furlanščini, ki jih je obdelala Cicutova.«* O rokopisu s slikami, ki ga hranijo v knjiž- nici nadškofijskega semenišča v Vidmu, pa iz literature ne izvemo niti naslova."^ Z nekaj besedami je treba omeniti še Ma- rušičeva pesniško in slikarsko dejavnost. Prav posebno ni uspel niti v eni niti v drugi zvrsti umetnosti. Zato ne more biti s tega stališča deležen posebne obravnave, njegove pesmi in risbe moremo ocenjevati kot doku- mente in v tem smislu imajo določeno vred- nost. Pesmi in slike spremljajo skoraj sle- herni njegov rokopis, prav zato bi bilo po literaturi mogoče postaviti le nepopolno šte- vilo, ki gre pri pesmih v stotine. Pesniško ga je obdelala Cicutova v citiranem članku, petindvajset risb pa je v posebni ediciji izšlo leta 1957 v Gorici.*' V literaturi se označuje kot eden prvih furlanskih satiričnih pesni- kov. Marušič je v nekem smislu satirik, ven- dar pa se prava satira ni prilegala njegove- mu dobrodušnemu značaju, zato tudi ni bila žgoča in ni ranila. Njegov slog je živahen in slikovit. Kljub temu, da je bil duhovnik, ne pozna mnogo religioznih motivov, in še ti so bolj posnemanja kot originalna dela. Sploh pa je pokazal v italijanskih pesmih mnogo manj originalnosti kot v tistih, pisa- nih v furlanščini, ki so zavoljo tega bolj pristne in doživete. Oblika njegovih pesmi je v največji meri sonet in štirivrstična pe- sem, ki je vedno zapisana v furlanščini. V tako imenovanih političnih pesmih je obrav- naval tedanja dogajanja doma in po svetu, zlasti mnogo jih je posvetil dogodku iz špan- ske nasledstvene vojne (1701—1713).*'' Marušiču so priznane edinstvene zasluge prav zaradi njegovega dnevnika, ni pa zna- no, zakaj so pri tem prezrli Štefana Mo- zetiča (Mosetig), rojenega okoli 1649 v Go- rici, duhovnika, ki je po Marušičevem zgledu zapustil spomine o kugi v Gorici leta 1682, tako da imamo, kot piše Codelli, »v dveh rokopisih dva vira, h katerim se mora zateči, kdor želi imeti vesti o škodi, ki jo je leto 1682 prineslo temu prebivalstvu«.*' Prav za- nimivo bi bilo obe poročili primerjati med sabo. Ivana Marijo Marušiča je italijanska hi- storiografija prav zaradi njegovega najbolj znanega dela povzdignila v prvega goriške- ga časnikarja.** Bil je nekak predhodnik časnikarskega tiska, ki se je v Gorici prvič pojavil v drugi polovici XVIII. stoletja." (Prav tako bi ga lahko Slovenci smatrali tudi za predhodnika slovenskega tiska na Gori- škem, zlasti če še upoštevamo tudi slučaj- nost, da je bil prvi pravi slovenski časnikar na Goriškem njegov soimenjak, Andrej Ma- rušič [1828—18981). Ker je bil tako zvest po- pisovalec življenja svoje dobe, bi nam bilo prav v veliko korist, ko bi nam mogel za- pustiti spomin na dogodke, ki so sledili leto dni po njegovi smrti, namreč spomin na tol- minski punt. V tem primeru bi bilo njegovo pisanje prav tako pomemben vir za zgodo- vino tolmin.skega punta, kot so spomini Ma- Grad leta 1682; risba Giov. Gius, della Paceja v Mest- nem muzeju Correr v Benetkah (Iz knjige: Cossar, Gorizia . . ., str. 103) 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tije Dragogna (1674—1750, rojenega in umr- lega v Šempetru pri Gorici), ki prinašajo dogodke med leti 1663—1722, ter sta jih pi- sala že Matijev oče Valentin in brat Jožef. Nosijo naslov »Memorabilia quaedam«."^ Omenjeni »Lunari« so poleg Favettijeve ob- jave dnevnika o kugi prinesli še članek o tolminskem puntu 1713, napisan po Dragog- nevih spominih," bil je tudi preveden v slo- venščino.'" Kljub napakam, nekritičnosti, naivnosti ali drugačnim hibam moremo dati Marušiču kot kronistu, piscu in slikarju sodobnih dogod- kov veliko priznanje in prav v tem delu spo- znati njegov največji pomen. OPOMBE 1. Črna smrt v Gorici leta 1682. — Iz dnevnika Ivana Marije Marušiča. Kronika, 1954, št. 2, str. 115—121. — 2. Članek je napisan na podlagi bte- rature in izdanih virov, pri tem seveda lahko domnevamo, da bi natančnejše raziskave virov onstran meje prinesle še razne podatke. — 5. V zvezi z zdravnikom Garzarollijem piše: »Illius quoque meninit Reverendus Joannes Ma- ria Marusig in Libro M. sto cui titulus: Relatione del Contaggio sueesso in Gorizia et sua origine l'anno 1682.« (Fastorum Goritiensium liber I.', Viennae 1772, str. 107—108). Coronini navaja Ma- rušiča kot Marusiga. — 4. Istoria della Contea di Gorizia, voi. III, Gorizia 1855, str. 312—314. — 5. Gli scrittori friulano-austriaci degli ultime due secoli, terza ed. corretta, ed accresciuta dell'auto- re, Gorizia, presso Giacomo Tommasini Stampa- tore Capitanale, e Provinciale 1792, str. 147—151. — 6. Morelli, n. d., voi. I, Gorizia 1855. Uvod Della Bone na neoštevilčenih straneh. — ?. Kdaj sta izšli prvi dve izdaji, ni znano, in celo Della Bona se poslužuje tretje (Osservazioni ed aggiun- te... dell'Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schönfeld, vol. IV, Gorizia 1856, str. 243). Codelli je bil iz znane goriške plemiške družine. Ze pri 38 letih, kot lahko spoznamo iz njegove knjige, je imel za sabo lepo kopico dram- skih, komediografskih, proznih, pesniških in drugačnih spisov (Codelli, n. d. str. 1—15). — 8. N. d., str. 147—151. — 9. N. d., vol. III, str. 312—314. V prostem prevodu se pesem glasi: Dober kruh in dobro vino sem v karanteni pil, / in šest kaštrunov sem v Ronku pasel, / zgodovino kuge sem beležil dobro, / in po vsakem mrtvem malo sem popil. — 10. Lucilla Cicuta, Giovani Maria Marussig e il suo giornale della peste del 1682, Studi Goriziani, 1926, voi. IV, str. 63—134. (Citiram: Cicuta, Studi Goriziani.) Lucilla Cicu- ta, Un poeta goriziano del 600. Giovanni Maria Marussig e le sue poesie friulane. Rivista della Societa Filologica Friulana G. I. Ascoli, 1926, VII, str. 4—16, 49—57, 108—122. (Citiram: Cicuta, Ri- vista della ...) — 11. Cicuta, Studi Goriziani, str. 64. — 12. I. Lovato, I Gesuiti a Gorizia (1615—1773), Studi Goriziani, voi. XXV, 1959, str. 126, 129. — 13. Tu so bili za razliko od Gorice preje in bolje razviti višji študiji (V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, I, Lj. 1963, str. 133), vendar pa se je višje šolstvo pričelo uveljavljati v Gorici že po 1. 1650 (Lovato, n. o. m., str. 138). — 14. Samostan svete Klare v Gorici je pričel delovati na podlagi bule papeža Inocenca X (8. VI. 1650) z začetkom 1653. leta (Mo- relli, n. d., vol. II, Gorizia 1855. str. 274—275). — 15. Cicuta, Rivista della..., str. 4. — 16. Morelli na- vaja 12. avgust. — 17. Cicuta, Studi Goriziani, str. 63—66. Upoštevajoč rojstne podatke je umrl mesec dni potem, ko je dopolnil 71. leto, torej v 72. letu starosti. — iS. Cicuta, Studi Goriziani, str. 66. — 19. SBL, III, str. 131—132. — 20. Cicuta, Studi Goriziani, str. 64—66. — 20 a. Sicer hoče Cicuta (Studi Goriziani, str. 87) izraz »schiava«, ki ga Marušič v svojem dnevniku uporablja, prevesti s »slovanka«, vendar sem mnenja, da gre tu za naziv »služkinja«. Isto tudi Manzini, v opombi 43 navedenem članku (str. 33). — 21. Cicuta, Studi Goriziani, str. 66; Onorio Fasiolo, Una storia goriziana scritta nell'anno 1709 (Un altro manoscritto di don Giovanni Maria Maru- sig), Studi Goriziani, 1948. voi. Xl, str. 95. — 22. O. Romualda viri navajajo kot Marusiga, zato ga poznamo kot Marušiča, — 25. Naslov citiran iz Cicuta, Studi Goriziani, str. 80. — 24. Hranila sta se v tedanji R. Biblioteci di Stato v Gorici. Eden, ki ima oznako 39, se danes hrani v Bibbo- teci civici v Gorici (Lovato, n. d., Studi Gorizia- ni 1959, vol XXVI, str. 128), drugi pa je bil zve- zan skupaj z nekimi deli Rudolfa Coroninija. — 25. Enega da hrani Biblioteca civica, drugega knjižnica centralnega semenišča in tretjega knjiž- nica samostana uršulink, vse v Gorici. — 26. Ko- pija je bila v isti knjižnici kot omenjena origi- nala, vendar ni bila pripravljena po nobenem od teh. — 27. Ni znano, ali originala ali kopije (Guido Manzini, Il primo bibliotecario goriziano: G. D. Della Bona, Studi Goriziani, 1960, voi. XXVII, str. 106). — 28. Poleg tega je Coronini (n. d., str. 108) izpisal še naslov obširnega posve- tila, v katerem je počastil namestnika deželnega glavarja barona Coroninija (glej op. 38) ter ob- javil sonet, ki je bil vključen v to posvetilo. — 29. ^Relazione del contaggio successo in Gorizia l'anno 1682 con 60 e piu figure delle cose piu notabili, nomi di tutti i morti in citta e lazaretti, quale osservo ogni giorno i particolari successi, da che ebbe principio il male contagioso in questa citta.« (Codelli, n. d., str. 148—149). — 50. N. d., voi. IV, str. 243. — 31. N. d., voi. III, str. 313 do 314. — 32. Cicuta, Studi Goriziani, str. 79. — 55. La peste in Gurizza nel 1682, str. 21—57. — 34 Provedimenti di sanita v n. d., voi. II, str. 148 do 157. Naslov dnevnika v Favettijevi objavi je naslednji: >Relatione sul contaggio successo in Goritia, et sua origine l'anno 1682. con 66. Figure dele cose piu notabili. Nomi, et eta di tutti i morti in citta, et Lazaretti data in luce da Don Gio: Maria Marusig (ne Marussig, op. BM), qual osservo ogni giorno il particolari successi da che hebbe principio il male contagioso in questa citta.« — 35. Favelli, n. o. m. str. 57. Od Citute objavljeni dnevnik sega do 10. junija istega leta. — 36. Cicuta, Studi Goriziani, str. 79. — 3?., 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cicuta, Studi Goriziani, str. 77. Rokopis 39 vse- buje 85 na obeh straneh (velikost 25,5 X 18,4 cm) izpisanih listov v kvartu, slike so opremljene z verzi in napisi. (Cicuta, Studi Goriziani, str. 114). — 38. Z naslovom: »Di Goritia Languente rassi- nata sotto l'indifesa vigilantia e commando del Ill.i^o Sig. Sig. Ludovico Vincentio Coronini Lib. Baron di Cronperg. Signore di Quisca di S. M. C. Consigliere aulico et del Principal Contado Luogo- tenente Cesareo et li Riflessi di Don Gio. Maria Marussig al medemo 111. mo dedicati*. (Cicuta, n. d., str. 80). — 39. Czörnig (Das Land Gorz und Gradisca. Wien 1873, str. 771) piše o njem, da je bil med leti 1672—1679 namestnik dež. glavarja; Coronini (n. d., str. 56) pa, da je bil 1681 postavljen za glavarja, a preden je pričel vršiti svojo funk- cijo, je umrl. — 40. Cicuta, Studi Goriziani, str. 80. — 41. Cicuta, Studi Goriziani, str. 89—90. Ob tej priložnosti se vFavettijevi objavi navaja kot monsignor (n. o. m., str. 39), čeprav je bil le kaplan. — 42. Cicuta, Studi Goriziani, str. 77; v istem članku je objavila 46 listin iz pokra- jinskega arhiva v Gorici. — 43. La peste in Go- rizia nel 1682, Studi Goriziani, 1957, vol. XXII, str. 23—36. Naštel je, da je kuga v Gorici zahtevala po dnevniku sodeč, 492 žrtev. Pri Jelinčiču je to število 487, ker je uporabljal Favettijevo ob- javo. — 44. Cicuta, Studi Goriziani, str. 65; ta- krat je delo hranila v svoji knjižnici grofica Della Torre v Gorici. — 45. n. d., vol. II, Gorizia 1855, str. 275. — 46. Cicuta, Studi Goriziani, str. 64. — 47. Leta 1782, v jožefinski dobi (Della Bona, n. d., vol. IV, str. 239—240). — 48. N. d., str. 150. Ali je to delo, o katerem je Morelli poročal, da prinaša zgodovino samostana in ki je bilo po mnenju Cicutove izgubljeno, ni mogoče trenutno ugotoviti. — 49. N. d., str. 150. Leta 1926 sta bila pri R. Biblioteci del Stato v Gorici rokopisa 2680-16 in 2681-17, ki sta nosila naslov s^Discorši recitati nel Oratorio Dedicati alla Rev.ma Madre Abbadessa In S. Chiara da Don Giovanni Maria Marussig« (Cicuta, Studi Goriziani, str. 64). — 50. Cicuta, Studi Goriziani, str. 63. — 51. N. o. m., str. 121. — 52. Levato, n. d.. Studi Goriziani, vol. XXVI, 1959, str. 128. — 53. Cicuta, Rivista della ..., str. 108. Rokopis je bil leta 1926 v uršulinskem samostanu v Gorici. — 54. Delo je obširneje ob- delala Cicutova, Rivista della ..., str. 108—117. — 55. Morti Violente a Gorizia. Pagine Friulane, 20. XII. 1900. Pri pisanju je uporabljal nepopoln rokopis. — 56. Fasiolo, n. d.. Studi Goriziani, 1948, XI, str. 93—112. Rokopis obsega 180 strani v velikosti 14 X 9,5 cm (en list manjka) in se na- haja v goriški Biblioteca Provinciale. Cicuta (Ri- vista della ..., str 4) omenja rokopis »Origine di Gorizia« v R. Biblioteca del Stato in nekomple- ten rokopis z istim naslovom v knjižnici uršulin- skega samostana. — 57. Tentamen genealogico- chronologicum promovendae serici comitum et rerum Goritiae, Viennae 1752, str. 2—13. — 58. Odvetnik Cipriani je v svoji publikaciji iz 1799 »Saggio sull'antica Noreja situata non lungi da Gorizia« pisal: »Gotovo, da je ta izvor bolj upra- vičen kot pa oni avtorja genealoškega poskusa Coroninija, op. BM), ki brez vsake veljave in samo zaradi podobnosti imen navaja ime (Gorice, op. BM) iz besede gori, ki v ,lingua schiava' pomeni griček; in ker je goriški grad na vrhu griča, hoče, da od tod izhaja njeno ime« (Fasiolo, n. o. m., str. 95). — 59. Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853, Prijatelj 1855, str. 316—324, 338—351, 365—385. — 60. Fasiolo, n. o. m., str. 94. Ugotovil je, da je uporabljeni rokopis origi- nal. Od 40 sonetov, kolikor jih rokopis prinaša na straneh od 48—89 (od teh je 37 v furlanščini in 3 v italijanščini) rokopisa, je objavil 4. — 61. Cicuta, Rivista dela..., str. 4—16, 49—57. — 62. Cicuta, Rivista della..., str. 108. — 63. Go- rizia viva, venticinque tavole dai disegni seicen- teschi di Giovanni Maria Marussig (s tekstom Guida Manzinija). O najnovejši obdelavi Maru- šiča — pesnika, ki jo je prispeval G. Perusini, bo ob drugi priliki govor. — 64. Cicuta, Rivista del- la ..., str. 3—8. — 65. N. d., str. 168—169. — 66. Ci- cuta, Studi Goriziani, str. 79. — 67. Guido Manzini, L'arte della stampa a Gorizia nel secolo XVIII, Studi Goriziani, 1953, voi. XIV, str 97. — 68. Co- delli, n. d., str. 108—109; delo se nahaja v Biblio- teci Civici v Gorici (Levato, n. d. Studi Goriziani, voi. XXVI, 1959, str. 128). — 69. Il tumult dei Tulminoz nel 1713 (Estrat da un manuscript di un contemporaneo), str. 58—70. — 70. Posl(ovenil) J(osip) K(ragelj), Tolminski punt leta 1713. Do- movina, 1867, št. 17, 19, 20, 21, 22; str. 71—72, 78, 82—83, 86—87, 89. 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO RAZSTAVA »GOZD NA KRASU SLOVENSKEGA PRIMORJA« V BISTRI PRI VRHNIKI KATARINA KOBE-ARZENSEK UVOD Letos praznuje Tehniški muzej Slovenije desetletnico obstoja muzeja v Bistri pri Vrh- niki. To je kratka doba za afirmacijo usta- nove, ki se je morala v tem obdobju boriti z vrsto organizacijskih, finančnih in strokov- nih težav. Kljub temu pa je ustanova iz leta v leto napredovala. Danes so v Bistri solidno urejene razstavne zbirke, ki v polni meri služijo strokovnjakom in laikom. Posebnega pomena je bilo ustanavljanje lokalnih teh- niških muzejev (na Jesenicah, na Ravnah, v Kropi, Idriji, Hrastniku, Kranju, Tržiču, Velenju), ki je potekalo pod okriljem Teh- niškega muzeja Slovenije. Vsa ta leta pa so tesno povezana z imenom profesorja Fra- nja Basa, ki je ustanovi načeloval od nje- nega začetka leta 1951 do svoje upokojitve leta 1963. Njegovo veliko muzeološko znanje in izkustvo sta bila za skladen razvoj usta- nove neprecenljiva. Z njemu lastno delav- nostjo, vestnostjo in redkim idealizmom je zaoral ledino v to plast slovenske kulture. Se posebej dragoceno je bilo njegovo priza- devanje po zaščiti tehniških spomenikov po vsej Sloveniji, saj nam je s tem ohranil pre- nekatero dragoceno pričevanje naše tehni- ške preteklosti. Zato velja ob tem jubileju naša hvaležna misel njemu, ki nas je učil spoštovanja do vztrajnega in predanega dela za napredek slovenskih tehniških muzejev. Tehniški muzej Slovenije je sklenil po- častiti to obletnico z razstavo »Gozd na krasu Slovenskega primorja«. Pobudo za to temo je dal Gozdarski lesni muzej, ki predstavlja avtonomno enoto Tehniškega muzeja. Raz- stava je v zvezi s posebnim določilom »Druž- benega plana gospodarskega razvoja LR Slo- venije 1957—1961«, ki se glasi: Do leta 1961 se mora izdelati generalni načrt za meliora- cijo krasa. Izdelava tega pomembnega na- črta po gozdarski plati je bila poverjena od- delku za gozdno ekologijo in gojenje gozdov pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije v Ljubljani, ki je bil pobud- nik za ustanovitev gozdarskega, lesnega in lo\'skega muzeja. Razstava se deli v glavnem na dva dela: to je, na zgodovinski del s tehniko pogozdo- vanja in na gozdnomelioracijski del. Gradivo za prvi del sta zbrala ing. Franjo Sevnik, profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, in Katarina Kobe-Arzenšek, kustos Tehni- škega muzeja Slovenije v Ljubljani. Za do- kumentacijo drugega dela je poskrbel ing. Jože Miklavžič, znanstveni svetnik in načel- * nik oddelka za gozdarstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, ki je tudi vodil dela pri izdelavi generalnega načrla za melioracijo krasa. Oprema razstave je bila poverjena ing. arh. Gregi Košaku, projektantu Gradbenega cen- i tra Slovenije v Ljubljani, izvedba pa Milošu j Mehori, vodji tehniškega ateljeja v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. \ I. ZGODOVINSKI PREGLED KRAŠKEGA ! VPRAŠANJA i A. Slovensko primorje je pomembno geograf- sko območje; to so vrata, skozi katera so se v zgodovini številna ljudstva pomikala k morju in naprej v Italijo. Tu je tudi stikali- i šče treh narodnostnih skupin: slovanske, ro- ; manske in germanske. Ugodna zemljepisna ; lega je povzročala stalno menjavanje gospo- \ darjev. Tod so vladala ilirska in keltska ple- mena, Rimljani, potem barbarska ljudstva, - ki so v času preseljevanja narodov šla v Ita- lijo, za njimi so zavladali Oglej, Benečani, ; Habsburžani in Italijani. Naravnim dobri- nam, zlasti gozdovom, je vedno živahna po- morska trgovina dajala visoko ceno. Z njo so se ukvarjali najprej tujci, potem doma-1 čini. Sekali so gozdove za gradnjo ladij, j stavb, taborov, za postavljanje grabelj za ; spravljanje lesa po rekah v dolino, za izde- ; lovanje vesel in jamborov ter najrazličnejših domačih izdelkov, za pridobivanje drv, ku- hanje oglja ter žganje apna in pepelike. i Mnogo gozdov so tudi izkrčili za pašnike, ¦ travnike, njive, sadovnjake in vinograde. Iz- ; sekane livade so nudile pašo ovcam in ko- i zam, ki so zatrle naravni pomladek gozdov. K temu je pripomoglo tudi steljarjenje. Bur- ja, ki je imela prosto pot, je odnašala rodo- vitno prst in deževje je izpiralo tla. To je : pospeševala tudi geofizična in geomorfolo-1 ška posebnost kraških tal •— fliš in apne- i nec — znana pod imenom >kraški pojavi«, j »Kraško nevarnost« so spoznali zgodaj. ! Težnje po zaščiti gozdov je zaslediti že v i stari Grčiji v času Homerja, Platona in Ari- j stotela. Tudi Cicero je v rimski državi na- ; stopal proti uničevanju gozdov in Caton je ; izdal navodila za gojenje hrastovih nasadov. ; Da so Rimljani stremeli po urejenem gozd- i nem gospodarstvu, nam priča nagrobnik ne- i kega Publija Publicija Urši ja — Dum saltos i 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KKONIKA Gozdni red za Vojvodino Kranjsko, Pivko in Istro z dne 23. XI. 1771 (Original v Drž. arhivu Slov. v Ljubljani) publicos curo decidi hoc in privato agello — ki so ga našli pri Ajdovščini v Vipavski do- , lini, kjer je bilo važno rimsko cestno kri- žišče. (Skica v Inscriptiones Italiae, fase. X/4.) V zgodnjem in visokem fevdalizmu ni zaslediti posebnih varovalnih gozdnih ukre- pov. Izjema je Trst, ki je od leta 1150 dalje izdajal za svoje ozemlje raznovrstne odredbe proti uničevanju gozdov in trgovini z lesom, saj se je čutil najbolj ogrožen. Večjo skrb je čutiti v času merkantilizma, ko so začeli iz- dajati gozdno-varovalne ukrepe, gozdne rede in drugo. Cesar Ferdinand I. je izdal leta 1522 prvi gozdni red. Pomemben je tudi red j iz leta 1541 za Istro, Furlanijo in Kras. Ori- j ginal hrani Državni arhiv na Dunaju, foto- I kopijo pa Mestni arhiv v Ljubljani. Gozdni ; redi so vsebovali navodila za gospodarjenje z gozdovi. Merkantilistična politika je gozd- no gospodarstvo podredila povzdigi gospo- j darske moči države z razvojem ladjedelni- štva, s pospeševanjem industrije in aktivne [ zunanje trgovine. Med najvažnejše gozdne j rede sodi tisti, ki je izšel v času prosvetlje- i nega absolutizma za Vojvodino Kranjsko, i (Pivko in avstrijsko Istro) dne 23. novembra ' 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1771. Tega je po nekaj desetletjih poslovenil slovničar Metelko. Zgodovinski viri, ki jih hrani piranski mestni arhiv, nam poročajo, da so si tudi Benečani v Istri prizadevali preprečiti uni- čevanje gozdov, ko jim je začelo primanjko- vati predvsem ladijskega in stavbnega lesa. (Per li Sindici, e Procuratori della Sp. Co- munita di Piran 1470—1790; Ordini regola- tivi la materia dei boschi in provincia d Istria, 1718; Ordini regolativi, stabiliti dallTllustris- simo, et Eccellentissimo Signor Lorenzo Con- tari ni per la serenissima republica di Vene- zia Capitanio di Raspo Giudice Delegato Estraordinario nella materia de'Boschi, Ro- veri, e Ccrvati della Provincia, Approvati dall'Essellentissimo Senato, Con suo De- creto 21. Maggio 1754; Naredjenje Priusvisce- noga Kollegia Varh Dubravah Dneva 16. Prossji'ncza 1777. Za straxu, nauka i texanje Dubrava Darxave od Istrie; Poghlavja od Nacina, i od Pravoga Rasdiegliegna uccigne- na od priosvarsne Skupsctinne sviesna dogo- vora i Odabragna na Stvari od Oruxaonise olitti Arsenala ... 1778). Skrinjica za ovadbe proti gozdnim škodljivcem z letnico 1755, ki je vzidana v steno buzetskega tribunala (so- dišča) v Istri, nam priča o strogosti za izva- janje ukrepov za zaščito gozdov, posebno tistih, ki so bili namenjeni ladjedelništvu. Beneška republika je svoji potrebi po lesu zadostila z velikimi lesnimi nakupi, legal- nimi ali ilegalnimi, v avstrijskem delu Slo- Beneški gozdarski predpisi za Istro iz leta 1778 (Origi- nal v Mestnem arhivu v Piranu) venskega primorja. Tudi deželni vladarji se sprva niso branili les prodajati celo sovraž- niku, če je dobro plačal. Špekulacija z le- som je bujno cvetela. Za negovanje in pravo zaščito gozdov pa ni bilo časa. V dobi francoske okupacije so uvedli fran- cosko obliko gozdne uprave in v veljavo so stopili francoski gozdni zakoni, ki pa so ostali zaradi pomanjkanja strokovnega in nadzornega osebja domala na papirju. Fran- coski pogozdovalni poskusi in gozdno-varo- valni ukrepi v Slovenskem primorju pa so gotovo v zvezi z velikimi pogozditvenimi uspehi peščene pokrajine ob Sredozemskem morju »Landes de Gascogne«. (Zanimiv je »Plan Forestier des Provinces Illyrienes« Antona Madra iz leta 1811, ki ga hrani Zem- ljepisni muzej v Ljubljani.) Devetnajsto stoletje je vključilo v gozdno- gospodarsko politiko nov aktiven moment — pogozdovanje krasa, saj so dotlej le pasivno omejevali sekanje gozdov. Med pionirje kra- škega pogozdovanja štejemo Josipa Ressla (rojen v Chrudimu na Češkem 29. junija 1793, umrl v Ljubljani 9. oktobra 1857), Jo- sipa Kollerja (rojen v Bohinjski Bistrici 25. marca 1798, umrl v Gorici 2. avgusta 1870), Ludvika Dimitza (rojen v Ljubljani 9. sep- tembra 1842, umrl na Dunaju 22. aprila 1912) in Franca Padarja (rojen v Gojničah 26. fe- bruarja 1849, umrl v Škof ji Loki 2. maja 1907). Ressel si je postavil spomenik s svoji- mi pogozdovalnimi načrti (za Istro 1842 in tržaško-goriški kras 1850), Koller kot uspe- šen pogozdovalec (»Kollerjev gozd« je prvi večji uspeli nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom, 1859) ter Dimitz in Padar kot prosvetitelja ljudstva o gozdu in njegovem gospodarjenju v Bleiweisovih »Novicah«. Pomembno vlogo so odigrala gozdarska in kmetijska strokovna društva; Gozdarsko društvo za avstrijske alpske dežele (ustanov- ljeno 1852), Avstrijsko vsedržavno gozdar- sko društvo (1852) in Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo (1875), ki so si prizade- vala pri reševanju kraškega problema z eks- kurzijami, zborovanji, predavanji, poljud- nimi in strokovnimi članki ter drugo propa- gando pridobiti za sodelovanje ljudstvo in javne ustanove, oziroma državo. Uspela so, vendar ne popolnoma. Ustanovitev gozdnih drevesnic, državna finančna podpora, name- stitev strokovnjakov in pridobitev ljudstva z nagradami niso mogli nuditi večjih uspe- hov ob pomanjkljivih zakonskih predpisih. (Sicer je 1852 izšel liberalistični zakon o gozdih, ki je predpisoval urejeno gospodar- stvo za državne in veleposestniške gozdove in nadzorstvo za malo gozdno posest, imel pa je splošen značaj.) Tako je pri strokovnih društvih in deželnih zborih prodrla misel o 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izdaji specialnih zakonov za melioracijo krasa. Prvi tovrsten zakon je izšel za trža- ško območje (1881): temu so sledili zakoni za Goriško (1883), Kranjsko (1885) in končno za Istro pa tudi Kvarnerske otoke (1886). Na podlagi teh zakonov so bile imenovane posebne komisije za pogozdovanje krasa, ki so odmerile za pogozditev okoli 30.000 ha go- ličav. Odtlej je pogozdovanje bolje napre- dovalo vse do prve svetovne vojne. Tej je sledila italijanska okupacija primorskih krajev. Italijani so sicer obnovili med prvo svetovno vojno uničene gozdne nasade, zlasti na Goriškem, zasadili pa so tod le malo; ne- koliko več so naredili v Istri in na^varner- skih otokih. Velike udarce je kraškim go- zdovom prizadejala tudi druga svetovna voj- na in mlado socialistično državo so na tem področju pričakale težke naloge, katerih re- ševanje prikazuje drugi del naše razstave. B. TEHNIKA POGOZDOVANJA Z obnovo opustošenih kraških gozdov v preteklem stoletju je postalo pereče tudi vprašanje metod in tehnike pogozdovanja. Prvi, ki je ta problem načel, je bil izumitelj in gozdar Josip Ressel. V svojem pogozdit- venem načrtu Istre je poudaril, da je pri pogozdovanju odločilnega pomena izbira po- gozditveue metode. Za Resslom so se s tem problemom ukvarjali še: Koller, Scharnaggl, Goli, Pucich, Rubia in drugi. Od začetka pogozdovanja goličav Slovenskega primorja do danes so se izoblikovala in uveljavila raz- lična mnenja glede drevja, načina in teh- nike pogozdovanja: 1. predkultura brinja in drugih grmov, nato kultura hrasta, macesna in še nekaj drugih drevesnih vrst, sajenje žira, oziroma setev semena in le kdaj pa kdaj sadnja sa- dik (Ressel); 2. predkultura črnega bora — ob čuvanju brinja in drugih grmov — s sajenjem dvelet- nih sadik; nato premena čistih borovih se- stojev v mešane s podsaditvijo, oziroma s podsetvijo drugih, donosnejših vrst (Koller). Ta način je obveljal vse do druge svetovne vojne; 3. kombinacija obeh načinov v povojnem obdobju; predkultura črnega bora in brinja — sadnja in setev, s težnjo, da se setev čim- bolj uveljavi; osnovati mešane sestoje naj- ustreznejših domačih in tujih drevesnih vrst ter se čimbolj prilagoditi danim rastiščnim razmeram. Kot orodje pri pogozdovanju so pretežno služili: kramp, rovač, železen drog in že- lezne grablje. Za gojenje sadik so ustanavljali drevesnice : centralna v Gorici, Krminu, Rodiku, potem v Ljubljani (Gradišče) in Logatcu, ter lokalne, Gojitev ulcrivljenega drevja za ladjedelništvo; beneški gozdarski predpisi iz leta 1778 (Original v Mestnem arhivu v Piranu) 131^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Maderjeva gozdna karta za Ilirske province iz leta 1811 (Original v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani) na primer v Vrhpolju pod Nanosom v Vi- pavski dolini in drugod. Gozdarji preteklega in našega stoletja so pri melioraciji kraških gozdov posvečali veliko pozornost tudi zaščiti mladih nasadov z obrambnimi zidovi, plotovi in požarnimi jarki. Preprečevali -so tudi košnjo in pašo v gozdovih. Nov korak v tehniki pogozdovanja krasa v povojni dobi pomeni način, ki ga je izobli- koval logar Karel Andrijašič na Jamborniku pri vasi Podgorje, in sicer s setvijo semena. Posebna naloga Inštituta za gozdno in les- no gospodarstvo Slovenije pa je, da iz raz- nih pogozditvenih načinov (setvijo in sadnjo) izbere na podlagi znanstvenih raziskovanj najustreznejše metode. II. GOZDNOMELIORACIJSKI PROJEKT SLOVENSKEGA PRIMORJA Drugi del razstave prikazuje gozdnomelio- racijski projekt za degradirano področje Slo- venskega primorja, ki ga je izdelal po na- ročilu bivše republiške uprave za gozdarstvo v Ljubljani Inštitut za gozdno in lesno go- spodarstvo. Z delom so začeli že leta 1959 in ga končali v maju 1963. Stroške projekta je nosil svoječasni republiški gozdarski sklad in v letih 1961 in 1962 tudi sklad Borisa Ki- driča. Z ing. Miklavžičem, vodjem dela, je sodelovalo več strokovnjakov z raznih po- dročij: gozdarskega, geološkega, pedološkega in fitocenološkega. Tako je izdelal dvo- vhodne deblovnice za črni bor ing. Martin Čoki, višji znanstveni sodelavec inštituta; geološke karte in poročilo je pripravil prof. Lojze Strmole, geolog na I. gimnaziji v Ljub- ljani, pedološke karte in poročilo ing. Mar- jan Pavšer, pedolog-znanstveni raziskovalec inštituta^kin fitocenološko poročilo prof. Mi- lan Piskernik, biolog-znanstveni raziskovalec inštituta. Kot pomembno gradivo so pri pro- jektu služili tudi fitocenološko poročilo in orientacijska karta 1 : 100.000 dr. Maksa Wra- berja ter poročilo in orientacijska karta 1 : 100.000 ing. Marije Kodričeve. Celotna »kraška problematika« na Slo- venskem primorju v projektu ni zajeta; ob- ravnava zgolj eno gospodarsko vejo, namreč gozd. Površina v projekt zajetega degradi ranega področja znaša 228.700 ha, na kateri je raztresenih okoli 2200 večjih in manjših gozdov, ki skupaj merijo okoli 87.000 ha. Vsi ti gozdovi so gospodarsko pasivni. Po ugoto- vitvah ing. Miklavžiča je ta pasivnost upra- Resslov pogozditvenl naSrt za občinska zemljišča v Istri iz leta 1842 (Original v Drž. arhivu na Dunaju) 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vičena le na 14 % površine gozdov na apnen- častih in na 9 "lo površine gozdov na flišnih tleh. Pasivnost na drugih 86 */o, oziroma 91 */o gozdnih tleh pa gospodarsko danes ne mo- remo upravičiti. To žalostno dejstvo pa lahko še nazorneje prikažemo z naslednjimi številčnimi primer- javami: na apnenčastem svetu imamo okoli 31.000 ha gospodarsko neproduktivnih go- zdov in na flišnem približno 30.600 ha, sku- paj 61.600 ha. V teh gozdovih priraste danes poprečno 1 oziroma l,5m'/ha lesne mase na leto in stoji okoli 60 oziroma 80 m'/ha lesne zaloge, ki jo lahko uporabimo le za drva in nekoliko za drobne Sortimente. Po izračunih pa bi tu lahko prirastlo na apnenčastih rasti- ščih 4 do 5 m'/ha in na flišnih 5 do 18 m'/ha ter bi ostalo 280 do 350 m', oziroma 560 do 725 m'/ha tehnično prvovrstne lesne zaloge. -. Varovalni plotovi na Krasu proti snežnim zametom po burji, 1963 (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) Kollerjev gozd — prvi uspeli večji nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom (G. Pucich, La commisione di imboschimento del Carso, Trieste 1903) Danes imamo na tem gozdnem svetu nasled- ; nje stanje: Na apnenčasti kamenini je pri-; bližno 31.000 m' lesnega prirastka namesto i potencialnega 130.000 m' in približno mili-i jon 900.000 m' lesne zaloge namesto potenci- j alne 9,000.000 m'. Na flišni kamenini je pri- | bližno 46.000 m' lesnega prirastka namesto potencialnega 353.000 m' in približno 2 mili- jona 500.000 m' lesne zaloge namesto poten- ] cialne 18,000.000 m'. Naš drugi del razstave ne zajema celot- i nega degradiranega področja Slovenskega i primorja, ki ga obravnava projekt, ker je preobsežen, da bi ga mogli prikazati v celoti. Prireditelj tega dela razstave se je odločil j za dve najbolj tipični regiji: Kras (regija j IV) in Brkini z reško dolino (regija IX). Prva ; zastopa tako imenovani »apnenčasti«, druga ¦ pa »flišni« kras. Obe regiji sta obiskovalcu predstavljeni s kartami, ki zgovorno pričajo o stanju gozdov danes, njihovem produkcij- skem potencialu in gozdnomelioracijski pri- i hodnosti. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OD ATENTATA DO ULTIMA FA (OB PETDESETLETNICI) JURIJ MUSIC Letos je preteklo petdeset let od začetka prve svetovne vojne, v katero je bil zapleten tudi naš narod, ker je bil takrat v sklopu bivše avstro-ogrske monarhije. Y tej vojni se je zadnjikrat v svoji težki zgodovini moral boriti proti svoji volji pod zastavami z dvo- glavim orlom in pretrpeti velike izkušnje in žrtve na raznih frontah in v zaledju, a nje- govo ozemlje je postalo po vstopu Italije v vojno ob Soči tudi bojišče. Preludij te vojne se lahko deli na dva dela, in sicer na obdobje od sarajevskega atentata 28. junija do predaje ultimata Srbiji 23. ju- lija in na obdobje od tega datuma do vstopa Anglije v vojno 5. avgusta, ko je avstro-srb- ska vojna prerasla v svetovno vojno. Glede odgovornosti za to vojno obstoji ogromna literatura, uradna, znanstvena in memoarska. Težko je ugotoviti objektivne či- nitelje v tej literaturi, ker so celo uradne izda- je vojskujočih se držav (razne žolte. rdeče, črne itd. knjige) pisane subjektivno. Oba na- sprotna si tabora sta se namreč tudila, da bi se osvobodila te odgovornosti, oziroma da bi jo zvalila drug na drugega. Posebno Nem- čija se je trudila, da bi zavrnila odgovornost za vojno, ker je bila po členu 231 diktata v Versaillesu prisiljena priznati svojo odgo- vornost za vso škodo in izgube, ki so jih pre- trpeli zmagovalci v tej vojni. Izven dvoma je, da so osnovne vzroke za to vojno pred- stavljala globoka nasprotja med takratnimi velesilami Anglijo, Francijo, Rusijo, Nem- čijo, Avstrijo in Italijo, ki so izhajala iz eko- nomskih vzrokov, kolonialnih aspiracij in iz boja za svetovna tržišča. Zato je nastala tudi delitev velesil na dva nasprotujoča si bloka : Trojna zveza — Trojni sporazum. Vzroke za to vojno so iskali tudi v raznih pojavih, ka- kor na primer v težnji Anglije, da obdrži svojo svetovno dominacijo, v francoskem re- vanšizinu zaradi Alzacije-Lorene, v poskusu Rusije, da bi osvojila s svetovno vojno Cari- grad in morske ožine, pa tudi da bi rešila tako svoje notranje probleme, v avstro-ogrski agresiji proti Srbiji, da bi se na ta način dosegla rešitev jugoslovanskega problema v avstrijskem smislu, v nemškem prodiranju na svetovna tržišča, v tekmovanju v oboro- žitvi itd. A'^endar so bila vsa ta več ali manj točna dejstva samo sekundarnega pomena, komponente oziroma posledice glavnega vzroka, ki je bil v imperialističnih nasprot- jih evropskih velesil. Teh dejstev nikakor ne bi bilo treba podcenjevati, ker so ravno ta v kritičnih dnevih konec julija in začetek avgusta znatno prispevala, da se je avstro- srbski spor razširil v svetovno vojno. Analiza vzrokov za avstrijsko-srbski kon- flikt bi predstavljala poglavje zase in moj namen ni, da bi se na tej analizi kaj posebej zadrževal, ker so vzroki tega konflikta nam Slovencem dobro znani. Ta konflikt datira od leta 1903 in se je vse bolj zaostroval, tako da smo bili na pragu vojne že marca 1909 (kriza po aneksiji Bosne-Hercegovine), ter potem julija in oktobra 1913 (po obeh bal- kanskih vojnah), ker je monarhija že takrat hotela obračunati s Srbijo. Meseca julija 1903 je Nemčija zadržala monarhijo od vojne proti Srbiji, a marca 1909 in oktobra 1913 do vojne ni prišlo zaradi popuščanja Srbije. To digresijo navajam zaradi tega, ker julija 1914 Nemčija tega ni več storila, ampak je. kakor bomo videli, monarhijo še celo ohra- brila za to vojno. V tem svojem članku bom podal samo to. kar se je zgodilo pomembnega od atentata do ultimata Srbiji, v katerem se zrcali odlo- čitev odgovornih faktorjev monarhije, da se eliminira Srbija kot polit, faktor na Balkanu in prisili v polit, odvisnost od monarhije. Za sarajevski atentat so odgovorni avstrij- ski vladajoči krogi takoj od samega začetka obdolžili Srbijo in se odločili, »da jo elimi- nirajo kot politični faktor na Balkanu ..., ker bo mir tako dolgo ogrožen, dokler bo ostalo nekaznovano leglo zločinske agitacije v Beogradu«. Grof Berchtold, bojeviti in ne- sposobni avstrijski minister zunanjih zadev, se ne zadovolji samo s tem, da označi Beo- grad kot center, ki je poslal atentatorje, tem- več sporoči grofu Tiszi, ogrskemu predsed- niku vlade, svoj namen, »da bo sarajevski zločin izkoristil kot povod za definitivno ureditev odnosov s Srbijo«. General Potiorek, takratni poglavar Basne-Hercegovine, je pa menil, »da bi mogla samo energična akcija na področju zunanje politike vzpostaviti v Bosni in Hercegovini red in tako tam nor- malizirati razmere«. Načelnik generalštaba avstrijske vojske, general pehote Conrad von Hötzendorf, je bil seveda tudi za to, da se takoj začne z vojno akcijo proti Srbiji, saj je to že prej nekolikokrat zahteval. Njegov vcxlilni motiv je bil, da je treba anektirati Srbijo, ki jo je imel za agresivnega in za- kletega sovražnika monarhije, in ki bi jo bilo treba uničiti v boju za njen obstanek. Ni se strašil niti pred rizikom svetovne voj- ne, ki bi se mogla razviti iz vojne akcije proti Srbiji. 134 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Berclitold in Conrad sta bila glavna zago- vornika takojšnje vojne akcije proti Srbiji, a sekundirali so jima Ballplatz (avstrijsko ministrstvo zunanjih zadev) in generaliteta z generalštabom na čelu. Franc Jožef je okleval. Bal se je odgovornosti za tako voj- no, v kateri bi se mogla proti Avstriji vzdig- niti Rusija, a eventualno tudi Italija in Ro- munija. 84-letni starček ni več mogel obvla- dati situacije in dal je svobodo akcije Berch- toldu in Conradu. Grof Tisza, ogrski mini- strski predsednik, je pa zavzel takoj od za- četka negativno stališče. Njemu kot Madžaru ni konveniralo povečanje slovanskega življa v monarhiji, ker bi se na ta način oslabil položaj Ogrov. Bal se je vtisa, ki bi ga iz- zval napad na Srbijo v ostalem svetu, ako se odgovornost uradne Srbije za atentat ne bi mogla dokazati. Razen tega ni imel za- upanja v absolutno zanesljivost Trojne zveze (Nemčija, Avstrija in Italija), kar vse je po njegovem mnenju zahtevalo potrebno oprez- nost. Odnosi z Romunijo so bili oslabljeni, Bolgarija pa je bila po dveh balkanskih voj- nah popolnoma izčrpana. Po njegovem mne- nju je bil trenutek slabo izbran in teren sla- bo pripravljen. Narodi heterogene monarhije so bili več ali manj indiferentni, a dober del slovanskih narodov — predvsem inteligenca — je simpatiziral s Srbijo in Rusijo. Vlada- joči krogi monarhije niso niti pomislili na to, da bi bilo treba konsultirati svoje narode, oziroma so se iz razumljivih razlogov temu upirali. Berchtold je predvsem hotel, da si zago- tovi podporo Nemčije, da bi na ta način mo- gel za svoje stališče pridobiti cesarja in ogr- skega ministrskega predsednika in da bi mogel definitivno odrediti smer svoje diplo- matske akcije. S tem pa je moral pohiteti glede na predvideni odhod nemškega cesar- ja Viljema, ki se je tiste dni pripravljal na običajno križarjenje po Severnem morju. Zaradi tega pošlje 5. julija v Berlin grofa Hoyosa, osebo svojega posebnega zaupanja, z memorandumom, ki so ga na Ballplatzu začeli snovati še pred atentatom in so ga po njem samo dokončali. Temu memorandumu je bilo priloženo lastnoročno pismo Franca Jožefa Viljemu. V njem je bila prikazana politična situacija, prilagojena že navede- nemu stališču grofa Tisze. V njem je bila naglašena tudi zaskrbljenost zaradi razvoja politične situacije po obeh balkanskih voj- nah, povečanje prestiža Srbije zaradi njenih zmag v teh vojnah, vse močnejše približe- vanje Romunije Rusiji, slabljenje Turčije, ki je nehala biti protiutež Rusiji in balkanskim državam. Nadalje je bila v memorandumu posebno naglašena želja Rusije in Francije za ustanovitev zveze balkanskih držav, s ka- tero bi bila uničena »obstoječa vojna premoč Trojne zveze, spremenjen odnos evropskih velesil, in s premaknitvijo meja od vzhoda na zahod ogrožena teritorialna integriteta moimrhije«. Posebno se je naglašalo, da je neobhodno potreben sporazum z Bolgarijo, ker bi se na ta način onemogočilo Romuniji, da se uvrsti med sovražnike v primeru kon- flikta z Rusijo. Čeprav se tako široko za- snovani mičrt ne bi mogel realizirati v krat- kem obdobju, dogodek v Sarajevu »impera- tivno zahteva, da monarhija odločno raztrga mrežo, ki jo sovražnik namerava razplesti nad njeno glavo«. V lastnoročnem pismu Franca Jožefa, v katerem so bile teze iz memoTanduma še po- tencirane, se Jie predlaga več samo izolacija in teritorialno zmanjšanje Srbije ter ustano- vitev nove balkanske zveze pod okriljem Trojne zveze, kar bi seveda pomenilo »od- stranitev Srbije z Balkana kot političnega faktorja«. Tako je Franc Jožef predlagal svojemu cesarskemu kolegu, naj se Srbiji za- radi sarajevskega atentata da takšna kazen, ki bi bila enaka vazalstvu. Niti pismo niti memorandum nista imela podatkov o sodni I^reiskavi ob atentatu, ki je bila v teku. Te dokumente, ki jih je prinesel v Berlin Hoyos, je predal Viljemu avstro-ogrski am- Conrad von Hötzendorl 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO basador grof Szeczeny v Potsdamu. Brž ko jib je ta prebral, je izjavil, »da je treba predvideti resno evropsko komplikacijo«, ob- Ijubuje svojo pomoč in svetuje, »da se takoj lotijo akcije proti Srbiji«. Prinašalec teh do- kumentov je pozneje takole opisal Viljemovo stabšče: »Zadržanje Rusije bo na vsak način sovražno, ali on s tem računa že nekoliko let. Ce bi iz tega nastala vojna med Avstrijo in Rusijo, smo lahko gotovi, da bo Nemčija stala na naši strani s svojo preizkušeno za- vezniško zvestobo. Ali Rusija sedaj še ni pripravljena za vojno in dobro bo premislila, preden bo uporabila orožje, bo pa proti nam nahujskala ostale velesile Trojnega spora- zuma (Francijo in Veliko Britanijo), ter pod- žgala ogenj na Balkanu.« Avstrijski ambasa- dor je na koncu svojega poročila Ballplatzu takole rezimiral Viljemovo stališče: »Ce smo se odločili za vojno akcijo proti Srbiji, bi ob- žaloval, če ne bi takoj izkoristili priložnost, ki je sedaj tako povoljna za nas.« Po Szeczenyjevem odhodu je imel Viljem nekaj razgovorov z raznimi šefi svoje voj- ske in mornarice, ki jih je obvestil o avstro- srbskem sporu. Ob tej priliki je izjavil, »da ne verjame v razširjenje tega spora, ker se car ne bo solidariziral z ubijalci nadvojvode, in da zaradi tega ni treba podvzeti posebne mere opreznosti«. Po teh razgovorih je Viljem odpotoval na svoje križarjenje po Severnem morju in ukazal, naj ga obveščajo o poteku dogodkov. Dne 6. julija sta imela Szeczeny in Hoyos še sestanek z nemškim kanclerjem von Beth- man-Hollwegom. Le-ta je v imenu svojega suverena ponovil obljubljeno pomoč Nem- Cesar Viljem čije, »kakršna koli bo naša odločitev«, kakor to navaja avstrijski ambasador v svojem po- ročilu, ter pristavil, »da njegov suveren želi takoj začeti z akcijo (te besede so podčrtane v originalu) proti Srbiji, ker je to najradi- kalnejša in najboljša solucija za rešitev na- ših težav na Balkanu. Kar se pa tiče med- narodne situacije, smatra sedanji čas za ugodnejši kakor kasnejši«. Glavna priča teh usodnih razgovorov, grof Hoyos, je pozneje takole sodil o teh razgovorih: »Smatram za svojo dolžnost izjaviti, da sva Szeczeny in jaz v Berlinu imela vtis, da so bili takrat nemški vladajoči krogi sporazumni z našo nameravano akcijo proti Srbiji, pri tem pa imeli predvideno tudi možnost svetovne voj- ne. Oni niso bili prisiljeni zavzeti tako sta- lišče, temveč bi mogli svobodno odgovoriti z »ne«, ter nas na ta način odvrniti od vojne akcije priti Srbiji...« Na ta način je avstrijski poziv na nemško pomoč popolnoma uspel. Šarlatan in gran- doman v Potsdamu je držal takrat v svojih rokah ne samo usodo Avstrije in Srbije, tem- več cele Evrope, toda kakor se iz prednjega vidi, je usmeril usodo k vojni. Hotel je zopet blefirati, ali to pot se je zmotil, ker je bila Rusija mnogo bolj pripravljena na vojno, kakor je to mislil, a dinastični obziri ruskega carja to pot niso mogli priti do takšne velja- ve kot prej, ker so sedaj bili ruski odgovorni faktorji in panslavistični krogi (posebno ve- liki knez Nikolaj Nikolajevič, Izvolski, Sa- zonov in drugi) neomajno odločeni, da za- ščitijo Srbijo pred avstrijsko agresijo. Gotov si brezpogojne pomoči Wilhelm- strasse (sedež nemškega ministrstva zuna- njih zadev), je Berchtold 7. julija sklical se- jo avstro-ogrskega ministrskega sveta za skupne zadeve, na kateri so biU prisotni razen njega še avstrijski predsednik vlade grof Stiirgkh, ogrski predsednik vlade grof Tisza, skupni minister financ Bilinski, skup- ni vojni minister general von Krobatin in načelnik generalštaba general Conrad von Hötzendorf. Na tej seji, ki je trajala ves dan, je bilo končno odločeno, da se Srbiji postavijo takšni pogoji, ki bodo zanjo ne- sprejemljivi, kar bi omogočilo radikalno re- šitev tj. oboroženo akcijo. Vsi prisotni so glasovali za tako odločitev razen Tisze, ki je predložil, da je treba Srbiji postaviti sicer stroge pogoje, toda ne nesprejemljivih; da cilj vojne ne bi smel biti uničenje Srbije, temveč samo njeno zmanjšanje (da bi se onemogočila intervencija Rusije), ter da on kot ogrski ministrski predsednik ne more pristati na aneksijo niti enega dela Srbije. Tisza je popustil šele na popoldanski seji, na kateri je referiral načelnik generalštaba. Zapisnik o tej seji omenja, da je tudi on po 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem referatu zavzel stališče, da je takojšnja oborožena akcija vendarle potrebna. Naslednjega dne, 8. julija, piše Berchtold Tiszi v Budimpešto: »Tchirsky (ambasador Nemčije na Dunaju) je bil ravno sedaj pri meni. Rekel mi je, da je prejel iz Berlina telegram, v katerem ga je njegov suveren pooblastil za najenergičnejšo izjavo, da Ber- lin pričakuje akcijo monarhije proti Srbiji in da Nemčija ne bi mogla razumeti, če bi te povoljne prilike ne izkoristiE«, in na koncu pisma: »Menim, da je poročilo g. Tchirskega tako daljnosežno, da bi moglo vplivati na Tvojo odločitev.« To pismeno uradno potrdilo Viljemove ustne obveze od 5. julija je še bolj utrdilo bojevitost Ball- platza. Z druge strani pa kaže na to, da Tisza še vedno ni bil popolnoma pridobljen za takšno akcijo proti Srbiji, kakršno sta si zamišljala Berchtold in Conrad. Torej v teh usode polnih dneh sta ta dva avstrijska mogočnika odločda, potem ko sta si zagotovila blanko menico Nemčije in Ti- szov pristanek, da se izprovocira vojna s Srbi- jo s kratkoročnim ultimatom, in če ga ta ne bi sprejela, da se takoj objavi mobilizacija. Šele 14. julija obvešča Berchtold cesarja, da se pripravlja ultimat Srbiji in da sta s Tiszo odločila sklicati za 19. julij razširjen ministrski svet, na katerem naj bi se defi- nitivno določil njegov tekst. Kakor je bilo predvideno, so tega dne na Ballplatzu do- končno določili tekst ultimata in odločili, da ga 23. julija predložijo cesarju v odobritev, ter da ga 23. julija ob 18. uri preda avstrij- ski poslanik v Beogradu z rokom 48 ur, tako da izteče 25. julija ob isti uri. Izvedelo se je namreč, da se bo zadržal predsednik fran- coske republike Poincaré v Petrogradu samo do 23. julija zvečer. Niso hoteli, da bi oba državna poglavarja v Petrogradu diskutirala o vsebini ultimata, ker bi to moglo povečati možnost vojne intervencije Rusije in Fran- cije. V primeru zavrnitve ultimata po Srbiji, kar je bilo več kot gotovo, bi se objavila mobilizacija proti Srbiji ponoči od 25.. na 26. julij. Tako je bila tega dne že vnaprej odločena vojna akcija proti Srbiji, ne glede na mednarodne zaplete, ki bi mogli nastopiti v zvezi s planirano vojno proti Srbiji. Na tej seji se je Tisza ponovno izjavil proti vsaki aneksiji srbskega teritorija in dovolil, da se morejo izvršiti samo obmejne rektifi- kacije iz strateških razlogov ter predlagal, da se velesilam pošlje čimprej izjava, da se ne namerava anektirati niti en del Srbije. Prisotni so diskutirali o tem predlogu in Berchtold se je na koncu pridružil Tiszi, toda pod pogojem, da se Srbija z odstavi- tvijo tedanje dinastije, z vojno konvencijo z monarhijo in z drugimi ukrepi prisili v politično odvisnost. To je Nemčija s svojo biankomenico odobrila in vnaprej podprla. V končno redigiranem ultimatu se je za- htevalo: da srbska vlada na prvi strani svo- jega »Službenega lista« objavi svojo izjavo, v kateri naj obsodi propagando in zločinsko rovarjene proti monarhiji, a v svojem »Voj- nem listu« izda posebno vojno zapoved v tem smislu, podpisano od kralja; razpusti- tev tajnih organizacij; odpust kompromiti- ranih oficirjev in uradnikov; da se dovoli sodelovanje avstrijskih organov v likvidaciji subverzivnega gibanja, usmerjenega proti in- tegriteti monarhije; da se izvede sodna pre- iskava proti tistim članom zarote, ki žive na področju Srbije ter da po potrebi sodelujejo v tej preiskavi tudi organi, delegirani od avstrijske vlade itd. Za zadnji dve zahtevi je srbska vlada smatrala, da niso v skladu s suverenostjo Srbije ter jih v svojem od- govoru tudi ni v popolnosti sprejela. V nemškem ministrstvu zunanjih zadev so sprejeli tekst tega ultimata šele 22. julija zvečer, čeprav se utemeljeno lahko predpo- stavi, da so tam njegove glavne točke zve- deli že mnogo prej. Interesantno je, da so se tam začeli že nekaj dni prej kazati znaki bolj treznega presojanja situacije. Tako je von Jagow, podsekretar za zunanje zadeve, svetoval Ballplatzu, naj se pred predajo ulti- mata objavi promemorija, v kateri naj bi se obrazložil avstrijski postopek s podatki, ki bi dokazali opravičenost avstrijskega sta- lišča. Tudi je svetoval, naj bi obvestili itali- jansko vlado o avstrijskih ciljih in namenih Grof Berchtold 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ter se z njo sporazumeli. Ali Berchtold se je odločil, da do konca zadrži v strogi konspi- raciji načrt svoje akcije proti Srbiji, zato je poslal to promemorijo drugim velesilam šele 25. julija — namenoma prepozno! Tudi nem- ški kancler je s posebno noto 21. in 22. julija poskušal v Petrogradu, Londonu in Parizu delovati pomirjevalno, med drugim, »da bi velesile morale poskusiti vse, da se konflikt poravna med Dunajem in Beogradom«, in nadalje, »da želi Nemčija na vsak način lo- kalizacijo tega konflikta, ker bi mogla vsaka intervencija druge velesile imeti ned ogledne pasledice«. Ti ukrepi nemških odgovornih faktorjev potrjujejo domnevo, da takrat res niso računali na možnost ruske intervencije v avstroogrsko-srbskem konfliktu. To je tudi razvidno iz nekaterih prejšnjih izjav Vilje- ma in njegovega kanclerja, da Rusija še ni gotova z reorganizacijo armade, da car ne bo stal na strani atentatorjev in podobno. Znano je, da je takoj drugi dan po pre- jemu ultimata Srbija prosila pomoč od Ru- sije in da je isti dan ruski minister zunanjih zadev Sazonov srbskemu poslaniku v Petro- gradu Spalajkovičii izjavil, da Rusija ne bo dopustila nobene agresije proti Srbiji, kar je isti dan potrdil tudi nemškemu ambasadorju v Petrogradu. Srbija je pa na to zagotovilo ruske pomoči že tri ure pred iztekom ulti- mata objavila mobilizacijo svoje armade (12 pehotnih in 1 konjeniške divizije), čeprav je sprejela skoraj vse zahteve avstrijskega ultimata. Odgovor nanj je predal avstrijske- mu poslaniku v Beogradu Pašicev zastopnik Paču. Avstrija je pa nato še isti dan zvečer objavila delno mobilizacijo svoje armade, na- menjene za »kazensko ekspedicijo« proti Srbiji. Mobilizirala je 7 arinadnih zlx)rov oziroma 22 pehotnih in 2 konjeniški diviziji, odrejenih za to akcijo ter tudi naš domači 111. armadiii zbor (Gradec), ki pa ni bil po- Grof Tisza slan proti Srbiji, temveč je ostal začasno v svojih mobilizacijskih mestih ter potem po- zneje prepeljan v Galicijo. Čeprav to več ne spada v okvir tega članka, menim, da so tudi ti podatki potrebni, da bi se dobila za- okrožena podoba o poteku avstro-srbskega konflikta in ruske pomoči Srbiji. Medtem je pa v obdobju med predajo ulti- mata in objavo mobilizacije srbske in dela avstrijske armade tudi že začela usodna di- plomatska igra, obremenjena z vsemi v mi- nulih desetletjih nakopičenimi nasprotji, ki je v zadnjih dneh julija in prvih dneh av- gusta razširila avstro-srbski konflikt v sve- tovni požar. Usoda je hotela, da so v teh kritičnih dneh prevladali relativno malošte- vilni faktorji, ki so hoteli vojno iz raznovrst- nih razlogov; to sem že omenil. Ce se podrobneje analizirajo navedeni po- datki, vidimo predvsem, da so avstrijski pri- stojni krogi, posebno Berchtold in Conrad, na vsak način hoteli vojno akcijo proti Srbi- ji, ne glede na riziko, da bi se ta akcija mogla spremeniti v svetovno vojno. Taka agresivna politika ni bila v skladu z vojnim potencialom nacionalno heterogene, preživele in za vojno na več frontah ne dovolj pri- pravljene monarhije. Še večja od avstrijske pa je bila odgovor- nost nemških vodilnih krogov, posebno nem- škega cesarja Viljema, ker je dal v svoji nadutosti in nepreudarnosti plein pouvoir (polnomočje) svojemu slabotnemu partner- ju. Ta njegova obveza od 5. julija je bila usodepolna, ker je gotovo, da se monarhija brez te obveze ne bi upala nase prevzeti rizi- ko vojne proti premočni Rusiji. Na koncu bi še opozoril tudi na to, da je v Avstriji in Nemčiji pa tudi v Rusiji in Franciji takrat odločevalo samo nekaj ljudi o usodi svojih držav oziroma narodov. Nikjer se ni predhodno iskala soglasnost ljudstva, ki je teh nekaj ljudi gotovo tudi ne bi nikoli dobilo, posebno pa ne v monarhiji, v kateri so Slovani predstavljali skoraj polovico nje- nega prebivalstva. Tako je monarhija v tej zadnji svoji vojni tudi naš narod, kot že to- likokrat prej v naši temni preteklosti, po- vedla v boj proti mnogoštevilnim in premoč- nim svojim sovražnikom. To pot je pred- zadnji Habsburžan po tragičnem zgodovin- skem naključju zahteval od naših fantov in mož, da se bore celo proti bratskim slovan- skim narodom: Srbiji, Črni gori in Rusiji. OPOMBE Literatura: Camille Bloch, Les causes de la guerre mondiale, Paris 1955; Victor (Margueritte, Les criminels, Paris 1926; Milan Zefenika, Prvi svetaki rat, Beograd 1963. 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE, Knjižna zbirka »Dokazi«. Založba »Borec«, Ljubljana 1962—1965. Doslej je v zbirki izšlo enajst knjig s te- matiko iz NOB. Dela druži isti časovni okvir — vojna leta, sicer pa so vsebinsko zelo raz- nolika. Obseg knjig je od 100 do 150 strani, laliko služijo tudi kot pomožno šolsko čtivo ali celo turistični vodič. Št. 1: Celjski Stari pisker, gradivo uredil Stane Terčak. Delo vsebuje sestavke raznih avtorjev, vse pa povezuje v celoto isti ob- jekt — gestapovski zapori v Celju. Knjiga je nekakšna kronika štiriletnega delovanja nemških okupatorjev v tej mučilnici. K bolj- šemu pregledu bi brez dvoma pomagalo stvarno kazalo. Št. 2: Šušteršičev dokumentarni zapis Par- tizanske akcije v Postojnski jami, ko je di- verzantska skupina uničila zalogo bencina nemške vojske. Avtor je gradivo spretno združil v celoto na podlagi vojaških doku- mentov in pripovedovanja očividcev. Knjigi je na koncu dodanih več slik udeležencev akcije, zelo izčrpen je tudi geografsko-turi- stični vodič po jami s podrobnim opisom lepot podzemlja. Delo je pomemben prispe- vek za spoznavanje vojaškega in političnega stanja v Postojni in Slovenskem primorju sploh. Št. 3: Bolnišnica Fran ja; uredil dr. Viktor Volčjak, članke pa so prispevali dr. Franja Boje, dr. Franci Derganc, Albin Weingerl in drugi. Vsem je skupno to, da so več ali manj časa preživeli v bolnišnici bodisi kot zdrav- niško osebje ali ranjenci. Življenje v Franji je opisano zelo podrobno in zanimivo. V knjigi je več lepih posnetkov okolice bol- nišnice in posameznih zgradb, dodano je tudi nekaj pesmi iz zbirke Partizanska lirika Ivana Minattija. Franja je pomenila nepre- cenljivo zatočišče ranjencev iz primorskega partizanskega območja, danes pa je preži- velim borcem in bivšim ranjencem tovariška vez. Št. 4: B. Božovič: Kragujevška tragedija. Uvod v delo je pesem Desanke Maksimovic Krvava bajka, nato pa sledimo procesu v Nürnbergu, kjer je bil obravnavan tudi zlo- čin v Kragujevcu. Tam je oktobra 1941 pri- šlo do množičnega pokola okoli 7000 mož, starcev in otrok. V tem drobnem prispevku je avtor zbral vse nemške službene doku- mente, ki potrjujejo, da teh in podobnih zločinov ni kriv le gestapo, temveč vsa pri- sotna nemška vojska. Tragedija srbskega na- roda zgovorno odkriva nečlovečnost nem- škega okupatorja in nas opozarja, da tega ne smemo nikoli pozabiti. V opombah je navedenih mnogo dokumentov; ti so pomem- ben vir za poznavanje dogodkov, ki so tako boleče odjeknili med vsemi jugoslovanskimi narodi. Št. 5: Dr. Janez Gerčar: Mučeniške Begu- nje. Begunjska graščina, kjer je bila ženska kaznilnica in kamor so po zasedbi Gorenjske Nemci zapirali pristaše narodnoosvobodilne- ga gibanja in partizane, je postala simbol strahot in trpljenja v času fašizma pri nas. Pisec na podlagi izjav preživelih jetnikov pretresljivo opisuje posameznosti: od hišne- ga reda, prehrane jetnikov, zasliševanja in mučenja do usmrtitev. Istočasno z junaško odpornostjo jetnikov pa potekajo priprave Kokrškega in Jeloviškega odreda ter drugih partizanskih enot za razbitje fašističnega gnezda v tem delu Gorenjske. Na koncu so zbrani statistični podatki za ilustracijo do- godkov v Begunjah od maja 1941 do maja 1945. Št. 6: Dušan Aranjac: Bela grobnica. Delo slika pretresljive dogodke jugoslovanskih do- moljubov, ki jim je fašistični teror namenil internacijo. Mučili in ubijali so jih po vsej Evropi. Odvažali so jih tudi v taborišča daljne, severne Norveške. Med interniranci je bilo največ aktivnih pripadnikov NOB, ki so jih Nemci ujeli v prvi in drugi ofen- zivi, jih zbrali v Zeniunu in jih odpeljali na Norveško. Že sama pot je mnogim vzela živ- ljenje, drugim spet ni prizanesel mraz, sneg ali lakota, neredki so bili tudi primeri mu- čenj po domačih ovaduhih, kajti Nemci so med internirance poslali tudi kriminalce in četnike, ki so jim zvesto služili. Vsi dogodki z daljnega severa dobijo svoj epilog pred vojaškim sodiščem v Beogradu, kjer so mnogi prejeli zasluženo kazen. Fotografije spome- nikov, postavljenih jugoslovanskim interni- rancem po Norveškem, pričajo, da žrtve na- ših ljudi v tujini niso bile tako maloštevilne. Št. 7: Po svojih spominih ter spominih moža in tovarišev se je Tina Zupančič s Frate spomnila osmih prvoborcev, drugim pa, ki so našli v topli, leseni hiši z vedno nasmejanimi ljudmi, odprta vrata vsak tre- nutek dneva in noči, osvežila misel na dneve iz NOB v Brezovi rebri med Mirno pečjo in Sotesko. Samotna logarska koča — Frata je bila od 1941 zatočišče dolenjskih aktivistov in vsa leta tvorila nekak most za odhod v partizane. Pa ne samo to; na Frati so se kri- žale mnoge partizanske poti, ki so vodile na vse strani Dolenjske. Št. 8: Franc Šušteršič: Vražji vrtec. Ze med vojno je Franc Šušteršič dobil od okrož- 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nega odbora OF nalogo, naj razišče najhujše zločine okupatorja in njegovih pomagačev na svojem teritoriju. Tako je nasitala zamisel, da bi vse to gradivo združil v knjigi in tako seznanil širšo znanost z bojem in trpljenjem Notranjcev. Delu je dal okvir z opisi zgodo- vinskega dogajanja v vsem južnem delu No- tranjske in v bližnjih hrvaških vaseh. Pre- bivalstvo teh krajev je že preti vojno složno nastopalo in potem tudi skupaj prenašalo gorje italijanskih represalij. V skupnem boju se je skovalo bratstvo, ki je podrlo vse stare pregrade. Sredi neštetih pogorišč in morišč kot Ulaka, Gočev dol, Devin, Kucelj pri Podgori, s katerimi je skušal italijanski re- žim zadušiti NOB, pa se dviga Vražji vrtec (majhen hrib na severovzhodu Babnega po- lja) kot veličastna Golgota, kjer se je v po- letni italijanski ofenzivi odigrala največja tragedija v ljubljanski pokrajini. V enem dnevu je bilo ustreljenih 4000 ljudi. Knjiga je opremljena s fotografijami krajev, spo- menikov in narodnih herojev. Št. 9: Stane Lenardič: Križ in zločin. Eno izmed številnih vrzeli v poznavanju kontra- revolucioname dejavnosti za časa NOB za- polnjuje Lenardičeva monografija o belo- gardistični postojanki na Urhu pri Ljubljani. Zapisek poseže v razpoloženje ljudi pred vojno in nakaže začetke narodnega izdajstva na tem področju. Prikazana je zveza med »Štajerskim bataljonom«, cerkvenimi krogi in belogardisti na Urhu. Sledi opis ustanovi- tve postojanke in njenega delovanja. Nato se vrste spomini nekaterih preživelih zapor- nikov. Navedena so imena žrtev in nazadnje pregled virov, po katerih je bilo delo na- pisano. Knjižica je opremljena s fotografi- jami iz časa vojne, prikazana pa je tudi se- danja ureditev tega važnega spomenika naše bližnje preteklosti.' Dejstvo, da obravnava Sajetov Belogardizem razvoj narodnega iz- dajstva samo do kočevskega procesa, da je torej zgodovina slovenske buržoazne kontra- revolucije od jeseni 1943 do konca vojne še zelo neraziskana, daje slehernemu prispevku na tem področju svojo vrednost. Št. 10: Milko Štolfa: Med briškimi griči je posijalo sonce. Pregled NOB v Brdih Mil- ka Štolfe se ne omejuje samo na čas druge svetovne vojne, ampak v kratkem orisu pri- kaže tudi politično situacijo v Brdih med obema vojnama ter spremlja usodo Brd vse do ureditve meje z Italijo. Avtor opisuje v začetku politično, narodno in prosvetno živ- ljenje Bricev pod fašizmom. Sledi prikaz o začetkih odpora ob izbruhu vojne, nakazana je rast organizacije NOB in omenjene šte- vilne akcije. Našteti so številni spopadi z Itcilijani od jeseni 1942 dalje, opisana je rast partizanskih oddelkov in njihova organiza- cija. Ob kapitulaciji Italije se avtor zaustavi ob političnem in vojaškem položaju na Pri- morskem ter navede glavne politične do- godke v naslednjih dveh letih. Na to spet opisuje vojaško, politično in organizacijsko dogajanje v Brdih ter rast ljudske oblasti. Obdelana je nova organizacija šolstva, zdravstva in kulturnega življenja. Sledi pri- kaz dogodkov do zmage nad Nemci in še poglavje o sodelovanju primorskih in itali- janskih partizanov. Na koncu opiše avtor še položaj do leta 1947, ko je bila ustvarjena osnova za današnje stanje v Brdih. Delo je opremljeno z zgodovinskimi fotografijami in karto Goriških Brd. Številni podatki in zbrano gradivo so lep dokaz za organiziran odpor na robu Slovenije in za organsko po- vezavo osvobodilnega gibanja Brd s sloven- skim zaledjem. Št. 11: Stanko Petelin: Kronika Vojkove brigade. Monografija Stanka Petelina, aktiv- nega udeleženca NOB od maja 1942 dalje in komandanta Vojkove brigade od junija do septembra 1944, se odlikuje z izčrpnim po- pisom vseh akcij Vojkove brigade od usta- novitve septembra 1943 do osvoboditve. Av- tor se najprej ustavi ob življenju in delu Janka Premrla-Vojka, nato pa spremlja Voj- kovo brigado skozi neštete pohode in pre- izkušnje, uspešne in neuspešne akcije ter vseskozi skrbno prikazuje notranjo rast in razvoj brigade ter vse organizacijske spre- membe v njej. Temeljito so prikazani zlasti večji podvigi brigade in njena vse večja vloga proti koncu vojne. Iz dela se kaže velik pomen brigade pri razvoju NOB na Primorskem, zlasti pa temeljit obračun z belo gardo na Primorskem in Gorenjskem. Izvirne fotografije, zlasti pa karte in le- gende, ki nazorno ilustrirajo važnejše do- godke, dajejo delu še večjo vrednost. Na koncu sledi še seznam brigadnih funkcio- narjev ter zemljevid, ki prikazuje področja delovanja Vojkove brigade. Avtor zasluži priznanje za svoje delo in je to kronika v najboljšem pomenu besede. Zbirka Dokazi je z doslej priobčenimi deli zabeležila lep uspeh. Tematska širina in vse- binska pestrost se opirata na mnoge do se- daj še neuporabljene vire, kot na pr. na vedno žive spomine borcev, aktivistov, inter- nirancev in drugih. Bralec bo z zadovolj- stvom ugotovil, da more ob branju teh knjižic spoznati narodnoosvobodilno gibanje na naj- različnejših področjih Slovenije in celo izven nje, da more spremljati razvoj partizanske vojske in ljudske oblasti kot tudi organiza- cijo kulturnega življenja in zdravstva v času NOB; na drugi strani bo ponovno občutil 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mračnost gestapovskih zaporov, internacij, narodnega izdajstva in fašističnih represalij. Simpatično je dejstvo, da »Dokazi« pre- segajo slovenski okvir z obravnavanjem vza- jemnega sodelovanja slovenskih demokratič- nih sil z italijanskimi in hrvatskimi, da se zaustavijo ob tragediji srbskega naroda in posežejo celo na daljni sever. Janez Kavčič, Nevenka Simončič, Draga Rupar Laoo Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941, Ljubljana 1962. Sicer nekoliko pozno, vendar še ne pre- pozno bi radi seznanili bralce poljudno zgo- dovinskih spisov z omenjeno knjigo, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Avtor je v po- jasnilu in posvetilu že sam povedal, da iz- daja delo ob dvajseti obletnici drugega pro- cesa pred posebnim fašističnim tribunalom v Trstu, ki je zahteval in dosegel za sloven- ske domoljube, sodelujoče v akcijah proti italijanskemu zatiranju slovenskega in hrva- škega življa pod fašistično Italijo, izredno stroge kazni. Delo je napisano kot oddolži- tev spominu na vse tiste, ki so za pravično stvar žrtvovali svoje življenje. Avtor, ki je bil tudi sam obtožen, obsojen sprva na smrt s streljanjem, nato pa pomi- loščen na dosmrtno ječo, nas v prijetnem, tekočem jeziku (kljub neprijetni in boleči snovi) najprej popelje v leto 1940 na manjšo komemoracijo v okolici Ljubljane ob deseti obletnici prvega tržaškega procesa, ko so padle štiri žrtve: Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Seznanja nas z neprijetnimi posle- dicami te komemoracije, ki je, ne samo za- radi protesta z italijanske strani, temveč tudi zaradi mačehovskega in že skoraj so- vražnega stališča takratnih jugoslovanskih oblastvenih predstavnikov, naletela pri sled- njih na neprijazen sprejem, udeležencem pa pripravila številne sitnosti. Nato smo priča formiranju Soške legije 2000 prostovoljcev. Zaradi vsesplošnega kaosa, ki je ob fašistič- nem napadu vladal v Jugoslaviji, pa se je Soška legija porazgubila in Lava Cermelja so kot enega izmed njenih ustanoviteljev ob vrnitvi v Ljubljano Italijani zaprli. Jeseni leta 1941 je prišel skupno z drugimi sloven- skimi zaporniki, obtoženimi terorizma in ko- munizma, pred posebni fašistični tribunal, ki je devet obsojencev obsodil na smrt, dru- gih 49 pa na razHčne zaporne kazni od 6 do 30 let, a dva oprostil. Od devetih na smrt obsojenih so bili nato štirje pomiloščeni na dosmrtno ječo, med njimi tudi dr. Čermelj, ki so ga prepeljali v najstrožji zapor vse Italije, v Portolongone. Po opisu te prave mučilnice in Kal vari je jugoslovanskih, še posebej slovenskih pou- ličnih jetnikov si prav oddahnemo, ko spre- mimo avtorja nekaj mesecev po Mussolini- jevem padcu na svobodo do slovenskih parti- zanov. S tem delom je slovenski bralec dobil po- ; noven vpogled v obdobje, ki še ni tako daleč za nami. Italijanska okupacija celotne Pri- j morske je v ljudeh zapustila globoke sledove, ki prav v teh vrsticah prihajajo na dan, saj se avtor ni dotaknil neposredno samo trža- škega procesa 1941, temveč je podal nekak- šen suma sumarum svojih opažanj ob njem, i kar nam da vedeti že v naslovu; prav zato ; je knjižica tembolj dragocena, saj obravnava snov, ki je v slovenski zgodovinski literaturi ni tako pogosto zaslediti. i Knjigo je izredno okusno opremil tržaški \ slikar Lojze Spacal, dodanih je še nekaj ! fotografij sodne palače v Trstu, fotografije ! obsojencev na smrt itd. Delce toplo priporočam, zakaj kljub pisa- teljevi osebni skromnosti in zadržanosti ob osebnem trpljenju nam veliko pove o tež- kem, toda tudi velikem času malega sloven- skega naroda. Pavli Dobrila Ksenofon: Anabasis-Kirova vzgoja; preo. Janez Fasaleh. MK-Kultura, Ljubljana, 1963, str. 187 + 225. Z izdajo pričujočega, dela je MK vsekakor opravila hvalevredno delo in ji tudi za izbor moremo le čestitati. Izbrani deli nam kažeta dve plati ustvarjanja avtorja, ki spada poleg I Herodota in Tukidida v veliko trojico antič- nih historikov. Anabasis je glavno zgodovin- sko delo Ksenofonta, ki se je opisanega po- hoda tudi sam udeležil. Kiru paideia pa ima \ bolj pedagoško tendenco in so zgodovinski : dogodki sekundarnega značaja, ker so v njej bolj poudarjene duhovne in moralne odlike i Kira starejšega, ki mu je ta panegirik po- ; svečen. Zato jemljemo ta antični vir za hi- i storične dogodke le z rezervo, ker je mnogo j olepšanega, netočnega ali interpobranega od avtorja samega. Še bolje bi bilo, ko bi pre- vedli Ksenofontovo Heleniko, ki je glavni grški vir za zgodovino od 411—362 pr. n. št, i in ki je nadaljevanje Tukididove Pelopone- ške vojne. Kljub temu pa z branjem teh del ne tratimo časa, ampak spoznavamo vso du- hovno moč tedanjega centra evropske civili- zacije, tedanjo miselnost, moralne in etične norme, gledanje na Grčijo in drugi znani svet. Ujgotoviti moremo, da je antična duhov- na zakladnica res bogata in jo pri nas še i vse premalo poznamo in prevajamo. i Ob pričujoči knjigi bi pripomnil, da je opomb premalo in so tudi premalo izčrpne. BreJec ostane na več mestih v dvomih ali pa 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO si s Ksenofontovim pretiravanjem ne pride na jasno (npr. število vojske v bitki pri Ku- naksi ali v bitki Kira s Krezom). Imena so transkribirana po splošnem vtisu skrbno, vendar je v knjigi več napak, verjetno ti- skovnih (Kilene in Kelaine, Parisates in Pa- risatis). Knjigi je dodana na koncu prvega dela obširna spremna beseda, dodatek o grški najemniški vojski in kazalo zemljepisnih in osebnih imen. Na začetku Kirove vzgoje je uvod s kratko vsebino in malce konfuzna zgodovina perzijske države. Dobre fotogra- fije arheoloških spomenikov iz Perzije in Egipta prijetno poživljajo knjigo. Moti pa zemljevid na ovitku, ki je primitiven in ima številne ortografske napake. Prevod se mi zdi nekoliko okoren in sintaktično arhaičen. Franc Rozman Sergej Vrišer: Baročno kiparsioo na slo- venskem Štajerskem. Založba Obzorja, Mari- bor 1%5. Avtor je tekst svoje doktorske disertacije razdelil v glavnem na dva dela: I. Razvojna pot baročnega kiparstva na slovenskem Šta- jerskem, II. Zivljenjepisni podatki in dela kiparjev na slovenskem Štajerskem. V prvem delu knjige nam pisec poda svojo kronologijo baročnega ustvarjanja. Vse ki- parsko ustvarjanje slovenskega dela štajer- ske dežele je odvisno od severnih vplivov Gradca in Miinchna. Posredno ali neposred- no prihajajo vplivi k nam, vendar ne brez zamude. Gradivo je obdelano po kvaliteti spomenikov. Kvalitetni umetnosti pa sledi vseskozi tudi poljuden ljudski tok. Obdobje 1650—1680 je priprava na barok. Pozna se vpliv pozne renesanse in srednjeevropskega manierizma. Prevladuje anonimnost avtor- jev, ohranjene arhivalije tega obdobja nam redkokdaj kaj spregovore o avtorju ali umet- nini. Prevladuje vezana plastika na zlatih oltarjih. Konec XVII. stoletja prevlada barok v ce- loti. V dobi 1680—1715 zasledimo prve do- mače delavnice v Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu in Celju. Vodilna umetnostna smer prihaja iz Gradca. Rekatolizacija je dosegla višek, zato so naročniki del predvsem cerkve in razne bratovščine. Od vseh treh vodilnih panog umetnosti — arhitekture, slikarstva in kiparstva je zadnje v tej dobi najmočneje zastopano. V letih 1715—1750 zasledimo močno dejav- nost kiparjev-gostov, ki po naročilu delajo Ila Štajerskem. Čutiti je celo posreden vpliv italijanskih vzorov. Poleg cerkvenega kipar- stva je pomembna profana plastika pri Dor- navski graščini, ki ji na vsem Slovenskein ni enake. Poleg kvalitetnega vrha v kipar- jenju je čutiti tudi močan podeželski poljud- ni tok. V času 1750—1800, ko se terezijanski in jožefinski državni aparat močneje vtika v cerkvene zadeve, opazimo nazadovanje na- ročil po cerkvenih organizacijah. Mecensko vlogo prevzamejo fevdalne rodbine, ki na- ročajo nabožno in posvetno plastiko. Zmog- ljivost domačih delavnic narašča. V stilnem pogledu pa se že zazna vpliv klasicizma, ne v celostni umetnini — »baročnem ansamblu«, kot je to imenoval avtor, ampak predvsem v omamentu in drugi dekoraciji. Še vse XIX. stoletje je opazen baročni duh. V prvi polovici stoletja je čutiti močnejši klasicistični vpliv. Postbaročna umetnost pa se baroku najbolj približa celo v drugi po- lovici XIX. stoletja. V drugem delu knjige je priobčen krono- loški seznam domačih in tujih kiparjev in rezbarjev od XVII.—XIX. stoletja. Ce je v prvem delu knjige poudarek na visoko kva- litetni umetnosti, dobimo v drugem delu pre- gled skozi celotno ustvarjalnost baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem. Avtor je za ta pregled preiskal obsežno arhivsko gradivo, ki nam velikokrat v kratkih noticah mnogo pove. Tako je razložil pojem kipar in rezbar ter socialno osvetlil kiparski stan. Sledijo tabele razširjenosti del posameznih ustvarjalcev po Štajerskem in rodbinske tab- lice posameznih rezbarjev in kiparjev. Knji- ga ima popoln znanstveni aparat z opomba- mi, literaturo in povzetkom v nemščini. Franc Stukl France Planina, Škof ja Loka z okolico. Zbirka: Slovenske pokrajine 1, Ljubljana 1962, str. 133. Omenjeno delo je hkrati z drugim zvez- kom iste zbirke eno izmed redkih tovrstnih del v naši literaturi. Pisec obravnava škofje- loško mestno področje in nam ga poda na povsem svojstven način. Delo samo je na- pisano bolj z geografskega stališča, vendar bo našel v njem marsikaj poleg geografa tudi zgodovinar, arheolog, etnolog in umet- nostni zgodovinar. Najprej nam avtor oriše škofjeloško mest- no področje v širšem regionalnem obsegu, preide nato na historični razvoj, nam poda urbanski razvoj in današnji pomen naselbi- ne, nato preide na gospodarstvo, promet, turistične zanimivosti in posebnosti ter dru- žabno življenje mesta (str. 5—21). Ko nam je tako posredoval »širšo« regijo, se spusti pisec v podrobno obravnavo ter nas v smislu nekakega turističnega vodiča po- 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pelje skozi Škofjo Loko in po njeni okolici (Puštal, Vincarji in Stara Loka, ki so že zrasli Z mestom, dalje Sorsko polje, Križno- gorsko hribovje, Lubnik, Osolnik in Hrast- nica), nas opozori na mnoge posebnosti in v prijetnem pripovednem slogu ponovno po- pelje v zgodovinsko preteklost ter obenem razloži današnje funkcioniranje mesta. Ven- dar so pri tem izpadle posamezne omembe vredne znamenitosti, ki bi vsekakor sodile v ta okvir (kot na primer kmečki dvorec v Suhi), in so se v besedilo vrinile nekatere napake, zlasti na umetnostnozgodovinskem področju. Za boljšo nazornost je pisec knjigo opre- mil tudi z ustreznimi skicami; tako je delo laže razumljivo tudi bralcu, ki ne pozna teh krajev. Kdor bo posegel po tem delu, bo ob zani- mivem branju spoznal precej geografskih, historičnih, umetnostnozgodovinskih in tudi turističnih zanimivosti. S tem orisom se bodo ti kraji približali, kar je bil tudi piščev na- men. Verjetno bo ob branju marskoga obšla želja, to področje pobliže spoznati in si ga ob prvi priložnosti tudi ogledati. Rafael Fintar France Planina, Poljanska in Selška do- lina. Zbirka; Slovenske pokrajine 2. Ljub- ljana 1962. Knjiga je s prvim zvezkom iste zbirke v nekem smislu zaključena celota; oba zvezka namreč v celoti opišeta ozemlje, ki je nekdaj bilo zemljiško gospostvo frajzinških škofov. Najprej nam pisec poda splošni značaj Poljanske in Selške doline ter pri tem ugo- tovi, da sta si obe zelo podobni, a da se obenem »kljub temu, da sta si dvojčici« zelo razlikujeta. Seznani nas tu. tudi z geološkim razvojem loškega področja. Zelo skrbno so dalje obdelane tudi podnebne razmere, ki nam jih avtor približa s statističnimi podatki o temperaturi in o padavinah in te primerja s podatki Ljubljane. Upravno pripadnost tega ozemlja je prikazal od leta 973, ko je ozemlje pripadlo loškemu gospostvu, dalje do najnovejšega časa (1961). Zatem je avtor prešel na splošno obrav- navo obeh dolin, zlasti s prirodnih in gospo- darskih aspektov in je pri tem oba momenta med seboj tesno povezoval. Ob primerjavi obeh dolin je nazorno orisal tudi njune po- sebnosti. Temu sledi podrobnejši oris obeh dolin po področjih, ki nam jih pisec plastič- no predstavi. Vodi nas iz kraja v kraj, opi- suje njihovo lego, gospodarski pomen in daje zgodovinsko sliko od prvih omemb preko NOB do danes. Poleg tega nam daje sliko prebivalstva in njegove strukture, kmetij- stva in obrti od srednjega veka do danes, ko se tudi na tem ozemlju hitreje razvija indu- strija. Posamezna področja sproti grafično pred- stavlja v desetih zemljevidih in nam slikov- no prikazuje pokrajino ter pomembnejše ob- jekte v njej na 41 fotografijah. Posebej je- omeniti tudi opis dela in življenja slikarja Ivana Groharja, ki ju je povezal z vasjo Sorico. Pisec nam je v tem orisu predstavil del naše domovine in nam razširil spoznanje o njem. Knjiga bo lahko dobro služila zlasti geografu in turistu. Rozika Omerzu Marijan Zadnikar, Znamenja na Sloven- skem. Izdala in založila Slovenska matica, Ljubljana 1964. Znani umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar nam v pričujoči knjigi razlaga, od kod znamenja, njihovo ime, čas postanka, razširjenost, in jih stilno in formalno raz- členjuje. Do sedaj se pri nas z znamenji specialno ni še nihče ukvarjal. Omenjajo jih umetnostnozgodovinske topografije in red- ke farne kronike. Znamenja so srednjeevropski pojav, domo- vina pa jim je Francija. Po svetu jih raz- lično imenujejo, prav tako tudi pri nas. Ob- seg različnih vrst znamenj nam ponazorita dve karti med tekstom, enako tudi seznam pomembnejših znamenj na koncu knjige. Tipološko so razdeljeni naši pomniki pre- teklosti v znamenja, kapelice in lesena zna- menja, razpela. Znamenja pričenjajo najprej kamniti pokopališki stebri in svetilniki. V teh je gorela večna luč vsem, ki so pokopani na pokopališču. Pri nas se pojavijo v XVI. stoletju. Iz te vrste znamenj so se razvila stebma in stebrasta znamenja. Tabernakelj, namenjen večni luči, se od vseh strani zapre tako, da dobimo ploskve, ki jih sedaj okrase ljudski podobarji pa tudi priznani umetniki. Mesto takih spomenikov ni več na pokopa- lišču. Razvojno sledijo figuralna znamenja s plastikami na vrhu stebra ali stolpa. Ta vrsta spomenikov je bolj znana le po mestih. To so številni baročni Marijini stebri po na- ših mestnih trgih sirom Slovenije. Kamnito zvrst znamenj zaključujejo kamniti križi, znani s Krasa. Zidana znamenja so poznejša od kamnitih. So slopna in slopasta, podobna onim kam- nitim stebrnim, trikotna, ki niso starejša od XVIII. stoletja, in znamenja z nišo, pri ka- terih se najbolj manifestira baročni duh, ki ljubi le fasado. Razvoj v barok je težil, da 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO se poudari le ena stran znamenja z eno ali več nišami na licu. Slabše sta obdelani stran- ski ploskvi takega znamenja, hrbet pa ne več. Spremeni se tudi tloris, ki ni več strogo kvadratičen ali trikoten. Taka je ena razvojnih poti do kapelice. Kapelice zaprtega tipa so znane že v XVII. stoletju. Nekak modni pojav so postale v XIX. stoletju, zato jih je največ ohranjenih iz tega časa. Odprti tip kapelice je pa sploh znan samo iz XIX. stoletja. Redkost pri nas je poligonalna kapelica iz XVII. stoletja in kapelica-zvonik, katere tip ni starejši od XIX. stoletja. Lesena znamenja so v naši pokrajini še pogosta, vendar zaradi atmosferilij propa- dajo. To je tudi vzrok, da niso starejšega datuma, ampak večina že iz začetka tega stoletja. Datirana so znamenja največkrat z letnico, če pa je ni, so opredeljena po stilnih in for- : malnih elementih, značilnih za gotiko, barok pa celo za klasicizem. Upoštevani so seveda tudi umetnostno-geografski, historični in et- nografski momenti. Likovno je na znamenjih najstarejši kipar- ski okras, saj je znan že iz druge polovice XV. stoletja. Tudi fresko slikarija se pojavi na prelomu XV. v XVI. stoletje. Ikonograf- sko znamenja niso posebno zahtevna. Upo- i dobljeni so le enostavnejši sveti prizori, ra- ; zumljivi takratnemu preprostemu človeku. Lesena znamenja si večkrat podajajo roko z votivnimi podobami. Prav zaradi tega, ker so znamenja zrastla iz življenja malega človeka, so bolj naša, ne poznajo neposrednih tujih vzorov, kakor na primer ambicioznejše arhitekture. i Med besedilom je 101 ilustracija. Ob koncu knjige je še 64 celostranskih, po avtorjevih fotografijah izdelanih klišejev. Franc Stuhl Tiskano In Izdano v Ljubljani 1964 — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Odgovorni urednik prof. Zvone Mlklavlč, za Izdajatelja dr. Jože Som 144 veqa nova tovarna aparatov in instrumentov v Ljubljani Vziporedno s hitro rastjo našega gospodarstva so se večale potrebe po strokovnih kadrih. Razvila se je obsežna znanstveno-razlskovalna dejavnost, laborato- rije smo morali opremljati z uvoženimi napravami. Zaradi teh potreb je bil pred petnajistlmi leti v Ljubljani ustanovljen Inštitut za optiko in steklopi- haštvo, ki je že 1. 1951 prerastel v tovarno TOS. Po izkušnjah pri popravilih optičnih in siteklopihaških iz- delkov je tovarna pričela proizvajati lastne artikle. Prvotnim oddelkom optike in steklopihaštva se je že v prvi fazi pridružila flnomehanika, kasneje pa še dodatna tehnologija in vakuumsika tehniika. Tovarni se je prikljtičil tudi obrat za itehnično steklo v Hrpeljah. Kljub neugodnim delovnim pogojem v improviziranih objektili pa so Izkušnje delovnega kolektiva omogočale stalen dvig proizvodnje tako, da je že 1. 1962 bruto promet prekoračil eno milijardo, v sedemletnem ob- dobju <57—63) se je vrednost proizvodnje povečala za 6,9-krat tj, poprečno za 32 "/o letno. Povečanje proizvodnje po obsegu in asortimen- tu, potrebe doma in re- alne možnosti vključitve na svetovnem trgu, pri- dobljene delovne izJcuš- nje koleiktiva ter jasen koncept za nadaljnji razvoj tovarne so nare- kovali popolno rekon- strukcijo, gradnjo nove towame. V svoji končni fazi naj bi bil to kom- binat za proizvodnjo aparatov in instrumen- tov z vsemi potrebnimi vzporednimi dejavnost- mi. Struktura in obseg proizvodnje in s tem skladno sodobna tehno- logija naj zagotovi rentabilno proizvodnjo izdelkov. I. etapa izgradnje je pred zaključkom. V novem objektu z 10.000 m' površine montiramo sodobne stroje. Prototipne delavnice pripravljajo proizvodnjo novih izdelkov po konstrukcij ah naših strokovnjakov iz to- varniškega razvojnega in raziskovalnega inštituta. Pri nadaljnji izgradnji tovarne bo ostala primarna dejavnost specialna obdelava stekla, ob tej pa se bo močno razvila flnomehanika, elektrotehnika in va- kuumska tehnika. Perspektivni program predvideva proizvodnja zahtevnih aparatov in instrumentov, pri katerih je podlaga specialna obdelava stekla. V taki obliki dobi ta osnovna dejavnost najvišjo funkcionalno in blagovno vrednost. Omenjena orientacija v proizvodnji je odsev pomena in vloge Izdelkov te vrste v splošnem gospodarskem in industrijskem razvoju ter družbenem napredku. Sele uporaba optičnih instrumentov in zahtevnih iz- delkov iz tehničnega in pihanega stekla je omogo- čila bistven napredek znanosti, tehnike in tehnologije. Posebno pomembna bo množična uporaba aparature in instrumentov našega proizvodnega programa pri nas, saj prehajamo iz dosedanje hitre, ekstenzivne faze razvoja gospodarstva SFRJ 1(46—68) v novo etapo, za katero bo v okviru sedemletnega plana značilen intenziven razvoj s sodobnimi tehnološkimi postopki in kontrolo, s smerjo v mehanizacijo in avtomatizacijo. Tudi perspektivni plan razvoja SR Slovenije predvi- deva premik industrije v smeri zahtevnejše proizvod- nje, s poudarkom na sodobni elektroindustriji in avtomatizaciji. Program naše tovarne integralno do- polnjuje razvoj teh panog. Izgradnja tovarne aparatov in instrumentov v Ljub- ljani pa bo tudi precej vplivala na spremembo struk- ture prebivalstva, za komuno in mesto pa bo postala pomemben ekonomski faktor. Zaradi bistveno povečanega proizvodnega programa in v skladu z novo orientacijo podjetja je tovarna TOS prerasla svoj prvotni okvir. Od a. jimija 1964 ima novo ime: VEGA, tovarna aparatov in instrumentov ter nov zaščitni znak. Svoje ime je povzela po svetovno znanem slovenskem znanstveniku matematiku Juriju Vegi 01754-^1802). Pa tudi inštitut tovarne se imenuje po njem: Inštitut JUKIJ VEGA, saj je matematika podlaga za mnoge dejavnosti te znansitvene raziskoval- ne in razvojne ustanove. Zaradi novih kapacitet in delovnih pogojev se bo tovarna VEGA pojavila na svetovnem tržišču s svojim bogatim asortimentom kvalitetnih proizvodov kot ena- kovreden partner starih, renomiranih tovarn te vrste. CRADIS včeraj in danes Ime »Gradiš« je tesino povezano z obnovo " porušene d/omovine, is ipovojno i^zigradnjo hidroelektrarn, indus+nijskih gradenj, mon- tažne gradnje itd., ki so spremenile podobo naše dežele in vplivale na naš ekonomski razvoj. Podjeitje »Gradiš« je bilo ustanovljeno z odločbo vlade LRS 4. 10. 1945. Osnovana je bila gradbena direkcija Slovenije »Gradiš«, ki se je osamosvojila kot podjetje »Gradiš«. Podjetje »Gradiš« je prevzemalo vsa večja dela, zlasti gradnjo hidrocentral, tovarn in večjih stanovanjskih objektov ter začrtalo pot podjetja, ki se je v letih od začetka ob- stoja pa do danes razmahnilo v naše naj- večje gradbenoi podjetje Slovenije. Med ve- like gradnje podjetja »Gradiš« prištevamo zlasti hidrocentralo Mariboirski otok, Moste in Medvode, Viuzenico, termoelektrarno Šoštanj, tovarno aluminija v Kidričevem, Litostroj, tovarno avtomobilov v Mariboru, koksarno v Zenici, avtocesto Ljubljana- Zagreb, luJco Koper, razširitev železarn Ravne in Jesenice, steklarne Hrastnik, novo naselje YLAE v Skopju itd. V povojnih letih do- danes je gradbeno podjetje »Gradiš« zgradilo 1328 objektov, med njimi 6 hidrocentral. 2 kalorični cen- trali, 32 velikih industrijskih objektov, od katerih je bilo 82 industrijskih hal, 53 mo- stov, 8500 družinskih stanovanj itd. Dejavnost gradbenega podjetja »Gradiš« pa se ni omejila samo na izvajanje del v naši republiki. Sodelovali smo tudi pri Poleg industrijske gradnje je v zadnjih letih podjetje zgradilo nekaj preko 8000 družinskih stanovanj Kotlarna v Zenici gradnji novega Beograda, v Bihaču, v Ti- togradu itd. Podjetje je kmalu po ustanovitvi organi- ziralo kovinske obrate v Ljubljani in Ma- riboru ter lesni obrat v Škof j i Loki s te- sarsko in mizarsko delavmico. Naši obrati v Ljubljani in Mariboru so se »koncentrirali na popravila strojev in še na industrijsko proizvodnjo strojev. S tem pa so obrati znatno pripomogli k boljši opremljenosti. Podjetje ima tudi svoj Biro za projektiranje, študij in razvoj, ki vsa leta uspešno rešnje postavljene naloge. Drug pogled na dejavnost gradbenega podjetja »Gradiš« nam kaže pregled bruto produkta v posameznih letih, izražen v mi- lijonih. leto 1950 5,670 leto 1957 5,246 leto 1951 4,580 leto 1958 6,188 leto 1952 4,616 leto 1959 8,176 leto IW3 5,789 leto 1960 9,600 leto 1954 6,339 leto 1%1 12,067 leto 1955 3,774 leto 1962 13,207 leto 1956 3,723 leto 1963 16,898 V zadnjih petih letih je bilo na enega delavca opravljenih gradbenih del v vred- nosti, kakor sledi (v tisočih): 1958 786 1961 1382 1959 844 1962 1587 1960 109il 1963 1754 Med najpomembnejše uspehe zadnjega razdobja spadajo dosežki v razvoju indu- strijske montažne gradnje stanovanj. Ta veja proizvodnje se zelo uspešno razvija in uvaja v tujini. Gradiš je prvi pričel mno- žično gradnjo montažnih stanovanj, kajti forsirana gradnja stanovanj zahteva zaradi nezadostne kapacitete v industriji gradbe- nega materiala, kakor tudi zaradi pomanj- kanja kvalificirane delovne sile uvajanje noveg načina gradnje, tj. gradnje v sistemu. Bistveno važna pri vseh uspehih podjetja »Gradiš« je tudi vloga delavskega samon- pravljanja, saj so bile volitve organov de- lavskega samoupravljanja leta 1950 prelom- nica v načinu našega dela. Danes je v pod- jetju centralni delavski svet in upravni od- bor ter 14 delavskib svetov poslovnih enot. Ustanovljeni so tudi sveti obračunskih enot. Tako sodeliuje v organih delavskega samo- upravljamja 752 članov kolektiva. Povsod delujejo tudi razne komisije. Do danes se je zvrstilo skozi organe delavskega samo- upravljanja nekaj naid 4000 člainov ko- lektiva. Posebno poizornost posveča podjetje tudi delovnemu človekiu. Zgrajenih je bilo 289 družinskih sitanovanj in 8 samskih domov s skupnimi ležišči po' številu 1350. Samski do- movi so urejemi po načelih sodobne stano- vanjske ureditve z najmodernejšo opremo. V družinska stanovanja investiramo letno 100 milijonov dinarjev. Predvidevamo še posebno Kanimivo in potrebno gradnjo de- lavskega hotela »Gradiš« za ca. 400 samskih stanovalcev, ki bo imel poleg stanovanj tudi cemter za izobraževanje, ambulanto itd. Za letni dopust ima Gradiš tri počitniške domove: v Ankarainu, v Poreču in na Po- horju s skupno 215 ležišči. Vsi domovi so bili zgrajeni s prostovoljnim delom. Skrb za delavca je vedno na prvem mestu. Posebno delavna je tudi komisija za var- nost pri delu. Samo za osebna zaščitna sred- stva je podjetje v zadnjih treh letih pri- spevalo 17 milijonov dinarjev. Za razno opremo, posteljno perilo itd. 140 milijonov dinarjev. Precej sredstev so porahili tudi za nabavo delovnih dblek. Kolektiv posveča posebno pozornost mla- dini, ki se v prostem času največ udejstvuje v športu. .Na vsakoletni športni dan »Gra- disa« nastopi 400 do 500 tekmovalcev. Pri- rejamo tudi zimske športne igre in tekmo- vanja. Posebno razvito je kegljanje in stre- ljanje. Najuspešnejši strelci so strelci ko- vinskih db rato v Ljmbljana, Za dvig kadra je bil v podjetju ustanov- ljen organiziran izobraževalni center. V Podjetje »Gradiš« se je specializiralo tudi za luške gradnje lanskem letu smo^ za izobraževanje porabili 34 milijonov, medtem ko predvideva letoš- nji plan za izobraževanje 104 milijone di- narjev. Skozi izobraževalni center gre letno nad 600 članov kolektiva. Skrb za dvig kadra izražajo še druge številke. Podjetje štipendira 120 štipendistov, 380 vajencev itd. Center za izobraževanje prireja tudi razne tečaje s področja družbenoekonomskega izobraževanja iza vodilni strokovni kader, organe delavskega samoupravljanja, sindi- kalne funkcionarje itd. Ta kratki pregled življenja in dela ko- lektiva Gradiš nam potrjuje, da se ,i>odjetje kljuib velikemu razmaliu, ki ga je doseglo, raizvija dalje, saj stalno oblikuje novega delavca, ki gradi sébi in skuipnosti lepšo bodočnost. i Sindikalno delo je v podjetju zelo potrebno. Na sestankih se rešujejo vsi pereči problemi proizvodnje Skladišče kosovnega blaga za redne tovorne proge Kolesje Sap-Ljubljana se vrti SAP LJUBLJANA spada med največja avtoprometna podjetja v državi. Pri njem je zaposleno okoli 1700 delavcev. V prizadevanju, da bi bili člani tega do- kaj velikega kolektiva bolje obveščeni o važnejših sklepih organov delavskega samoupravljanja in dru- gih poslovnih dogodkih, izdaja podjetje svoje glasilo kolektiva. V sezoni obratujejo avtobusi na 187 progah. Mednarod- ni progi z Avstrijo in Italijo sta dve, medrepubliških je petnajst, druge pa peljejo na Gorenjsko, Štajer- sko, Primorsko in na Dolenjsko. Po tem ožilju se prevaža industrijsko in kmečko delov- no ljudstvo, šolska mladina ter turisti. SAP je z raznimi podjetji sklenil pogodbe za prevoz njihovih delavcev v razne obrate in z občinami za prevoz šolarjev. Na delavskih in šolskih progah veljajo do- ločeni popusti pri vozovnicah. Razen na teh imajo delavci in šolska mladina popust pri mesečnih vo- zovnicah tudi na drugih rednih progah. S tem posreduje kolesje SAP zvezo med domom in de- lovnim mestom ter omogoča tudi tistim, ki stanujejo v bolj odročnih krajih, da se vključijo v proizvod- njo, ki je vir njihovih osebnih dohodkov, šolski mladini pa omogoča obisk pouka. Za tovorni promet razpolaga podjetje z večjim številom vozil razne nosilnosti. Med posebnosti v tej stroki sodijo hladilniki za prevoz hitro pokvarljivega bla- ga, vozila za »super« težke tovore ter redne proge za kosovni promet. Za skladiščenje vseh vrst blaga ima podjetje suhe in zračne prostore. Promet kosovnega blaga se odvija na 38 rednih progah. Za 12 prog je izhodiščna postaja Ljubljana, 3 tečejo iz Beograda, 4 iz Celja, 7 iz Maribor, 5 iz Reke in 7 iz Zagreba. Za prevoz kosovnega blaga veljajo po- sebne tarife, kakor tudi za expresne pošiljke. V voz- nini je vključeno zavarovanje odgovornosti prevoz- nika pri »Zavarovalnici« v Ljubljani. Za svoje potrebe in za potrebe strank ima podjetje še razne druge obrate. To so predvsem mehanične de- lavnice in servisi. Dva servisa sta specializirana za vsa vozila tovarn Zastava in Ford. Stojita na Savski cesti v Ljubljani. V karoserijskem obratu, ki izdeluje avtobusne karose- rije, predelujejo vozila za sanitetne potrebe, in sicer za rešilne vozove ter za fluorografske in rentgenske preglede. Enako prilagajajo vozila za dela na cestah in za premične trgovine, k iimajo vse nujno potreb- ne instalacije in priključke za primerno poslovanje ter tudi 2 ležišči in pisarniški pult. Te trgovine na kolesih so dober posrednik raznega blaga odročnim krajem in so se izkazale tudi po potresu v Skopju. Premičnim trgovinam podobne prikolice s opotujoče delavnice za razne namene. Med izdelki karoserij- skega obrata, ki so vsi solidne gradnje in lepe zuna- njosti, so tudi mične kabine za žičnice s svojo po- sebno obliko. Avtobusne karoserije se odlikujejo po svoji udobnosti in lepi opremi. Za uspešno opravljanje svoje dejavnosti ima podjetje razpredeno omrežje poslovalnic in zastopstev za avtobusni ali tovorni promet ter vrsto delavnic raz- nih strok. Posredovanje tovornega prometa oprav- lja z zastopstvi tudi v mnogih mestih drugih naših republik. Tudi v tem posredniškem cilju se SAP kolesje uspešno vrti. Podjetje 5.KOTEKS—TOBUS«, import-export, Ljiiibljana, je jeseni leta 1963 pričela z gradnjo novega sikladišča surovih kož v Zalogu. Na sliki je maketa novega skladilšča (desno) in obraita za predelavo odpadkov — izdelavo beljakovinskih koncentratov (levo). Sklad;isče bo trietažno is koristno površino 7000 m^, ki bo predvidoma veljalo ca. 130 mili- jonov dinarjev. Kafilerija bo dvoetažna s 1000 m^, s predračunsko vrednostjo ca. 210 mi- lijonov dinarjev. Gradnja skladišča in kafilerije je že v zadnji faizi tako, da investitor KOTEKS—TOBUS in izvajalec GRADIŠ računata z gotovasitjo, da bo stklajdiišče lahko pričelo z rednim poslovanjem v novih prostorih že letošnjo jesen, medtem ko obrat za predelavo odpadkov in tehničnih ma- ščob nekoliko pozneje. Poslovanje nalšega podjetja se kaže v trgo- vanju na debelo IMPORT-EXPORT: surove kože, volna, krzna, kožni odpadki, odpadki od klanja, usnjenii odpadki, imdustrijisike maščobe, mesna moka, vse vrste usnja, usnjeni izdelki (zaščitna sredstva), obutev, usnjena galanterija in kon- fekcija], ščetine, dlake, osnovna in ]»možna sredstva za uenjansko in čevljarsko predeloval- no industrijo, gumirana žima, strojila, lubje, jezice, ruj itd. Podjetje je bilo osnovano pod imenom »KO- TEKS«, Ljubljana, v letu 1947, ki pa se je poz- neje, tj. 1. I. 1962, združilo ,s podjetjem TOBUS, export-import, Ljubljana ter nastopa danes pod imenom , s kompletno registracijo panoge 125, ki zajema | zgoraj navedene proizvode za trgovanje na do- i mačem in tujih tržiščih. \ DO KONCA LETA 1970 POPOLNA AVTOMATIZACIJA TELEGRAFSKO TELEFONSKEGA PROMETA NA PODROČJU SR SLOVENIJE ? Za dosedanji telefonslsi promet na področju SR Slovenije kot tudi na drugih področjih naše države je značilno, da se je le-ta kljub precejšnjemu napredku razvijal zlasti v medkrajevnem prometu še skoraj po- vsem ročno s pomočjo ročnih komutacijskih naprav in zračnih zvez. ? Tudi TT naprave so zastarele, celotno telefonsko omrežje je grajeno po zastarelih principih in nikakor ne ustreza več današnjim potrebam, zlasti pa ne po- trebam hitro razvijajočega se gospodarstva. Telefonsko omrežje predstavlja danes v dokajšnji meri močno oviro celotnemu gospodarstvu. Eden izmed vzrokov takšnega stanja je tudi ugotovitev, da ptt promet vse do danes ni bil usklajen s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem naše države. Proizvodnja in druž- beni standard sta hitreje naraščala kot pa razvoj ptt prometa, vedno večji razkorak pa je tudi med narod- nim dohodkom in obsegom ptt storitev. ? Vzrok za zaostajanje ptt prometa za gospodar- stvom je v največji meri v premajhnem vlaganju v iz- gradnjo sodobnega ptt omrežja, kar velja predvsem za telekomunikacije. Ovira pravilnemu reguliranju eko- nomskih odnosov znotraj ptt in do uporabnikov ptt storitev je nadalje tudi administrativno odrejanje cen ptt storitvam in obravnavanje ptt prometa kot javne službe. ? Da se vse te pomanjkljivosti odpravijo in da se uporabnikom zagotovijo dobre in kvalitetne ptt zveze ter ptt storitve, je bil v PTT sprejet generalni plan za razvoj telegrafsko telefonskega omrežja, ki določa po- leg izgradnje in prehoda na modernejši ptt promet tudi podrobnejšo organizacijo omrežja in drugih ka- pacitet. ? Generalni plan izhaja iz načela, da se pod naj- bolj ekonomskimi pogoji in ob upoštevanju bodoče po- polne avtomatizacije ptt prometa gradijo telefonsko telegrafska omrežja tako: ? da bodo zagotovljene kvalitetne zveze med ka- terim koli naročnikom v državi; ? da bodo vsakemu naročniku zagotovljene kvali- tetne zveze tudi v mednarodnem dohodnem in odhod- nem prometu; ? ter da bodo istočasno zagotovljene kvalitetne zveze tudi za mednarodni tranzitni promet preko naše države. ? Po generalnem planu je vsa Jugoslavija v tele- fonskem prometu razdeljena na 76 omrežnih skupin in 17 območij tranzitnih central, ki povezujejo omrežne skupine na svojem področju. Prva taka tranzitna cen- trala v državi je bila izročena prometu v noči med 18. in 19. majem in sicer avtomatska medkrajevna tran- zitna telefonska centrala v Ljubljani — ARM 20. ? Seveda morajo biti s tranzitno centralo povezane z zadostnim številom prenosnih zvez tudi vse glavne centrale, če hočemo, da bo le-ta uspešno delovala. Ta- ko že obstaja povezava z glavno centralo v Kranju z 72 zvezami, v bližnji bodočnosti bo povezan z Ljub- ljano Maribor s 60 in Celje prav tako s 60 zvezami, Murska Sobota z 12 ter Novo mesto s 24 zvezami. S Koprom že obstaja povezava s 24 zvezami, prav tako s Trbovljami, z Novo Gorico bo ARM povezana z 12 zvezami. S to povezavo bo opravljena prva faza izgrad- nje telefonsko telegrafskega omrežja že v prihodnjem letu. ? Razvoj omrežja se bo nadaljeval tudi v prihod- njih letih v taki meri, da se bo ob koncu leta 1970 dosegla popolna avtomatizacija telegrafsko telefonskega prometa na področju celotne SR Slovenije ali z drugi- mi besedami: ob koncu leta 1970 bo vsak naročnik Slo- venije lahko sam brez posredovanja telefonistke po- zival kateregakoli naročnika v Sloveniji. je eino iizmed specialiizijainih podjetij za iz- delavo električnih aknmulacijisikih bojlerjev, ki jih ima za leto 1964 planiranih po proizvod- nem programu lOO.OOO kosoiv raizlične velikoisti in v skupni vrednosti za okoli 3 milijarde din. Naše podjetje se poslužuje kot finalist elek- tričnih bojlerjev tndd kapacitet drugih indti- stnij kot dobaviteljev nekaterih sestavruih delov, ki se izdelujejo (po naših načrtih ali zahtevah. Med te naše redne dobavitelje ali kooperante prištevaimo renomirana podjetja, kakor so: Rade Končar, Iskra, Metalflex, Unitas, Tovarna emaj- lirane posode in še druga, pri čemer nam le ugled teh dobaviteljev jamči za sodidnost in kvaliteto naših izdelkov. V svojem proizvodnem programu imamo tudi izdelavo malolitražnih električnih bojlerjev na nizki pritisk za montažo nad umivalniki in pod njimi v klasični valjasti izvedbi, kakor tudi v štirioglati obliki. Bojlerje dobavljamo komplet- no z VSO' potrebno armaturo. Nadalje tudi aku- mulacijske bojlerje v velikositi 30, 50, 80. 100 in 300 litrov v vertikalni in horizontalni izvedbi, za visoki tlak-pritiisk 6 atm., ter za električne priključke po želji. Kvaliteta oz. izdelava vseh naših bojlerjev je uisklajena z največjimi predpisi jUS (jugo- slovanski standard), ki so po vsebini enakovred- ni isrednjeevropskim predpisom za kvaliteto. Imamo organizirano široko omrežje servisnih služb za vzdrževanje naših bojlerjev, ki so po- trebni zaradi racionalne potrošnje električne energije ter varnosti delovanja. Perspektive naišega podjetja so naslednje: povečati asoritiment električnlih bojlerjev glede na velikost, izvedbo in uporabnost, izboljšati iin uvesti čim več mehanizacije, da bii z njo dosegli ekonomičnejišo serijsko praizvod'njo in znižati proizvodme stroške, da bi dosegli nižje prodajne oene, vključiti se v mednarodno trgovino ter s tem pospeševati izvoz našiih izdelkov v druge države. Zaradi mednarodne izmenjave smo že v kontaktu z nekaterimi zunanjimi tržišči v Urugvaju, Paragvaju, Saujdovi Arabiji, Gani, Bolgariji, Madžarski itd. ter imamo vse pogo- je, da ipostanemo tudi upoštevani izvoznik oz. proizvajalec za mednarodno tržišče. ELEKTROPRENOS Ljubljana, Hajdrihova 4 Problem preskrbe Slovenije z električno energijo in posebej zahodne Slovenije Slabe hidrološke razmere, zaostanki v gradnji elektrarn in hitrejša rast iporabe enengije, kot je bila predvidena, so povzro- čili izredno pomanjkanje te energije v Ju- goslaviji. Zato je bdla pred kratkim pospe- šena gradnja novih elektrarn, ki pa bodo mogle proizvajati šele v 1967. letu. Vse do takrat primanjkljaja električne energije ne bo mogoče obvladati s proizvodnjo se- danjih elektrarn. V Sloveniji bo ta pri- mainjkljaj elöktricne energije še bolj ob- čuten, saj beležimo prav tu izredno narašča- nje v porabi, obenem pa imamo več tovarn, ki potrebujejo več električne energije kot surovino v svojih tehnoloških procesih, koit so npr. Tovarna glinice in aluminija v Ki- dričevem, Tovarna dušika v Rušah in žele- zarne Jesenice, Ravne in Štore. Skupne potrebe po električni energiji in proizvedena električna energija v Sloveniji do leta 1970 kažejo naslednjo sliko: (navedeni podatki so rezultat ocene in so samo informativne vrednosti). Podatki so zbrani po dosedanjih izkušnjah pri proiz- vodnji in porabi električne energije, u,i>o- števajoč obratovanje novih elektrarn: To- plarna Ljubljana v 1. 1%6, ter termoelek- trarna Trbovlje dn hidroelektrarna Srednja Drava I. v letu 1%7. Primanjkljaj za celot- no Jugoslavijo pa bo znašal po oceni letos okoli 1000 GWh, v letu 1%5 že kar okoli 1200 GWh, v naslednjih letih in do leta 1970, ko pridejo v obratovanje nove hidro- in termoelektrarne (Derdap), pa bo znašal 2000 GWh. Vse skupaj je ocenjeno za srednje dobro hidrološko leto, v sušnem letu pa bodo primanjkljaji občutno večji. Ta energetska stiska nas vodi do odločitve, da bi električno enengijo začasno (do leta 1967) uvažali, za kar so najugodnejši pogoji iz Avstrije. Odtod po dosedanjih razgovorih s predstavniki avstrijskega elektrogospo- darstva dobimo električno energijo z mak- simalno močjo 200 MW, kar bi v dobrem delu zmanjšalo energetski primanjkljaj v Jtigoslaviji. Za prenos te moči v našo državo dosedanji 110 kV daljnovodi ne zadostujejo in bo treba zgraditi nove 220 kV daljnovo- de iz Avstrije proti Soštanjn, od tod pa ene- ga do Ljubljane in drugega do nove 220 kV postaje v Kidričevem, ki je že zvezana z jugoslovanskim 220 kV omrežjem. Te tri daljnovode bo treba zgraditi že v letu 1965 in terjajo po današnjih ocenali okoli 2.645,000.000 din. Hkrati s temi daljnovodi pa bo trdba prav tako v letu 1%5 zgraditi novo 220/110 kV transformatorsko postajo z močjo 150 MW v Ljubljani, ki bo dodatno terjala še 1.400,000.000 din sredstev. Za vse te objekte so že vloženi nstrezni kreditni zahteviki pri Jugoslovanski investiciji^i banki v Beogradu in pri Splošni gospodar- ski banki v Ljuihljani. Z zgraditvijo vseh teh objektov bo šele zagotovljena električna energija za Slove- nijo, posebej pa še za njen zahodni del, ki je izrazito pasiven. Začasno bomo torej energijo dobivali deloma iz Avstrije (1965, 1966), kasneje pa iz novih elekirairn v Ju- goslaviji, med njimi iz nove termoelektrar- ne v Šoštanju z 200 MW moči, ki jo predvi- devamo v letu 1968/69. Vsekakor pa ne zadostuje zahodni Slove- niji samo enostransko napajanje iz smeri Šoštanj, tako glede sigurnosti, kakoT tudi glede na moč, temveč bo že v letu 1967 tre- ba zgraditi 220 kV daljnovod od Ljubljane preko Divače do nove hidroelektrarne v Senju. Ta gradnja bo terjala nadaljnjih 2.892,000.000 din že v letu 1%7 ter še 4.590,000.000 din v letu 1%8, kjer je obse- žen tudi priključek nove TE v Šoštanju in razvod 220 kV energ:ije pri Šoštanju proti Ljnbljani, Kidričevemu in Avstriji. Ti ukrepi bodo hkrati z zgraditvijo elek- trarn: Toplarne Ljubljana (v 1. 1966), TE Tr- bovlje II. (v. 1.1967), HE Srednja Drava I. (v 1. 1967), TE Šoštanj B (v 1. 1%9), HE Srednja Drava II. (v 1. 1970/71) in HE Trnovo (v L 1972/73) zadovoljivo rešili problem pomanj- kanja električne energije v Sloveniji ter v izdatni meri reševali splošni jugoslovanski primanjkljaj vse, dokler ne bo zgrajena tudi elektrarna Derdap na Donavi. Z zgraditvijo te elektrarne si obetamo končno uravnote- ženje energetskih problemov v Jugoslaviji, Vse tu naštete naloge so v polnem teku izvajanja bodisi s pripravljanjem tehnične dokumentacije, bodisi s pridobivanjem sred- stev, ali pa so deloona že v tekn gradnje. Xml^ßljaii/ia Teol-Oljarha ima dva obrata: Obrat Teol proizvaja teltstilna in usnjarslta pomožna sredstva ter detergente, hltrati pa je specializiran tudi za izdelavo specialnih kemikalij, ki jih uporablja ko- vinska, farmacevtska in papirniška industrija. Obrat Oljarna stiska laneno in ricinovo seme. Pro- izvodnja, akumulacija in problematika obeh obratov je zelo različna, v kratkem naslednja: Obrat Teol je svojo'proizvodnjo v desetih letih po- večal petkratno. To je velik uspeh, če upoštevamo, da je konkurenca, predvsem inozemska zelo močna. Vzpo- redno z bruto dohodkom je rastel tudi neto dohodek m se je dvignil od leta 1953, ko je znašal 70 milijonov, na 600 milijonov v letu 1963. Porasta dohodka pa ne smemo pripisati zvišanju cen proizvodov, ampak osvo- jitvi niz visoikoakumulatlvnih proizvodov. Kot primer navajamo, da je v letu 1953 stal 1 kilogram Ivopona 340 din, sedaj pa stane 123,5 din; proizvodnja tega artikla predstavlja skoraj eno tretjino celotne pro- izvodnje obrata Teol. Obrat Oljarne je s priključitvijo matičnemu podjetju postal samostojni obrat. Dokler je bila Oljarna edini proizvajalec ricinovega olja, je bilo poslovanje ren- tabilno. Ko sta pa začeli s to proizvodnjo še dve to- varni v središču ricinovih plantaž, je Oljarna skoraj popolnoma izgubila svojo surovinsko bazo in danes dela le še usluge, vendar pa taka proizvodnja ni rentabilna. Iz tega izhaja, da je proizvodnja obrata Teol visoko akumulativna, v stalnem porastu in da ima velike perspektive, medtem ko je proizvodnja obrata Oljarne v padanju, nerentabilna in brez perspektiv. Podjetje je v pravem času to uvidelo ter je dalo poseben poudarek razvoju obrata Teol, vendar pa ne na sedanji lokaciji iz naslednjih razlogov: 1. Obrat sam leži med Ljubljanico in Zaloško cesto, kjer ni možnosti za nadaljnji razvoj. 2. Skladišča so na nasprotni strani Zaloške ceste in je zelo oviran dovoz surovin in odvoz izdelkov zaradi vedno bolj naraščajočega prometa na Zaloški cesti. 3. Stavba je dotrajana in ni več uporabna za večje obremenitve, kar so ugotovili pristojni organi. 4. Zaradi neprimerne lokacije ni mogoče napraviti čistilnih naprav za odpadne vode, kakor to zahtevajo ustrezni predpisi. 5. Proizvodnja tekstilne industrije se bo povečala v naslednjih 7 letih za 60 '/o, proizvodnja usnja pa za 50 •/«. Vzporedno s tem se bo povečala tudi poraba pomožnih sredstev za 40 "/«. Ce hočemo tem zahtevam zadostiti, moramo povečati proizvodnjo na 70O ton letno. Tega pa na sedanji lokaciji ni mogoče doseči. Poleg povečane proizvodnje tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev ima podjetje izdelane tehnološke postopke za vrsto drugih artiklov, ki so zelo intere- santni za domače in tuje tržišče. V predvidenem se- demletnem načrtu se bo program podjetja razvijal na tale način: 1. Izgradnja obrata za sebacinsko kislino Po razpoložljivih podatkih, bi ta proizvodnja znašala kakih 2000 ton letno. Izdelek je v veliki večini na- menjen za izvoz, surovine so domačega izvora. Ugodno bi bilo, da bi se ta obrat postavil v bližini sedanjega obrata Oljarne, ker bi se sicer povečali stroški za 100 •/• (zgraditev industrijskega tira, vodovodne in električne instalacije, komunikacije in drugo). Pri proizvodnji ni odpadnih plinov in ni škodljivega vpliva na okolico. 2. Preselitev obrata Teol Delovna sUa, ki je sedaj zaposlena v obratu Oljarni, bi se prekvalificirala za proizvodnjo sebacinske kisline, proizvodnja ricinovega in lanenega olja pa bi posto- poma prenehala, te prostore bi adaptirali za proizvod- njo tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev. Tako bi obrat Teol postopoma preseUli na novo lokacijo in ne bi bilo večjega zastoja v proizvodnji. 3. Obrat etoksiliranih proizvodov S to proizvodnjo smo začeli v letu 1959 in je narastla količina izdelkov od 7 ton v letu 1959 na predvidenih 500 ton v letu 1964, v prihodnjih 7 letih pa se bo pro- izvodnja še povečala. V kooperaciji s sosednjimi pod- jetji pripravljamo še nove proizvode in bo samo ko- operantu potrebnih na leto 1200 ton novih proizvodov, približno enako količino pa bodo potrebovala še druga podjetja. 4. Obrat alkilfenolov Alkilfenoli se izključno uvažajo iz inozemstva, pred- vsem iz zahodnih držav. Podjetje ima že izdelan labo- ratorijski in tehnološki elaborat za sintezo alkilfenolov. Surovine so domačega izvora. Alkilfenoli se uporab- ljajo predvsem za reprodukcijo, za izdelavo najrazlič- nejših preparatov, detergentov, emulgatorjev, egaliza- torjev in disperga tor j ev. 5. Sintetska strojila Potrošnja sintetskih strojil znaša kakih 1000 ton raz- ličnih tipov na leto in jdh vse doslej uvažamo iz Nem- čije. Laboratorijski in polindustrijski proizvodi so po- kazali dobre rezultate in v ničemer ne zaostajajo za uvoženimi. Tehnologija nekaterih tipov je osvojena in izdelani so že tudi ustrezni načrti. Podjetje ima namen opraviti še nekaj izboljšav teh- nološkega procesa in nekaj manjših naprav za nove artikle, to bi pa izvedli v lastni režiji brez posebnih stroškov. Predvideni rezultati v 7-letnem perspektivnem na- črtu so torej naslednji: vrednost proizvodnje se bo po- večala od 2 milijard na približno 8 milijard, stroški za investicije pa bi znašali ca. 2,2 milijarde dinarjev. Ugodna stran tega načina perspektivne izgradnje je v tem, da je mogoča etapna izgradnja predvidenih ob- jektov in da je mogoče s sorazmerno majhnimi sred- stvi zgraditi posamezne objekte, ki bodo po končani rekonstrukciji predstavljali zaokroženo celQto.________ COLOR tovarna, ki ne pozna miru Deset let je tega, kar ®o »Colorjevi« stroji zmleli 4523 ton barv ini lakov ter je tovarna iztržila zainje eno milijardo in ;pol dinarjev. Bilo je to leta 1954. Danes gre v planski obvezi za 9069 ton blaga in za predvideno bruto realizacijo v viišini 6 milijard dinarjev! Tadvaištevilčna mej- nika zigovorno kanakteriizirata ta ustvarjalni potencial kolektiva, ki gre v korak z vsemi so- dobnimi dosežki na področju industije premaz- nih sredstev. V tem času se je asortiment proizvodov sko- rajda podvojil; ogromen razmah je dobila pro- izvodnja s sintetično normativno osnovo ter je prav na tem polju odločilnega pomena prehod klisičnih nitro emajlov za avto industrijo na ustrezne siinteticne barvne prozvode, ki jih domače in tuje tržiišiče pozna pod nazivom »Syntrol« emajli za avtomobile. Ze ustaljena in- dustrija premiaznih sredstev se je znatno izbolj- šala, tako da sloni proizvodnja premazov za beton in les — »Synkoliti« — liakljuično na kopo- kimerski osnovi, s čemer jamči zanesljivejšo ob- stojnosit takih premazov proti aitmosferskim vplivom, s katerimii je treba računati pri zaščiti gradbenih objektov in podobnega. Nič manj daljnosežnega pomena ni zameinjava nitro emajlov pri lesni industriji s poliestri. Poliestrske obloge s svojimi razUčniimi visoko bleščečimi in mat izvedbami so čudovita estet- ska patina miodernega pohištva, z ustrezno tr- doto premaznega filma, ki jamči za dolgotrajno in kvailitetno nespreminjajooo se zaščito. »Color- jevi« proizvodi prihajajo ima trg pod imenom «Colpoly« poliestrski laki in emajli. Lahko bi se in še naštevali dolge vrste novih sodobnih proizvodov na najrazličnejših smol- nih osnovah, s katerimi dasezamo specifične odpornosti proti temperaturi (do 600" C kontra- stne temperature!), kemikalijam (emajli na bazi epdksi smol — »Epolorji«) in drugim vplivom, toda šli bi predaleč. Dejsto je, da si je »Color« v dolgoletni tra- diciji pridobil sloves, ki mu na tržišču doma in na tujem široko odpira vrata, saj se tudi izvotznd plasma iz leta v leto neprestano veča. Ne glede na objektivne okolnosti, ki ovirajo taiko prodajo — barvna industrija je posebno v zahodnem sve. tu vrhunsko razvita — se izvozni pokazatelji iz leta v leto spreminjajo z registraioijo navzgor, tako da se je izvoz od simboličnih 6800 $ v letu 1958 povečal v letu 1%3 na 230.000 dolarjev ter bo predvidoma v letu 1964 (dosegel 250.0001. Prometna invesilicijska politika, ki je v sin- hroniziranem nadomeščanju dotrajanih kapa- citet s splošinimi potrebami proizvodnje znala odkrivati sodobna strojna naidomestila, je lah- ko ob vnsti reorganizacijiskih ukrepov zmogla prebroditi številne težave, ki se pojavljajo z imperativnim zahtevkom po odločilnem rekon- struikcijskem ukrepu. Tu pa bo že govora o 12 milijardah in nad 20 tisoč tona.mi novih barvnih proizvodov, stvar otipljive, bližnje bodočnosti. Kombinat Emona Ljubljana, Miklošičeva 4 Agrokombinat Ljubljana posluje od leta 1959 kot spe- cializirano podjetje za proizvodnjo mleka, mesa, ple- menske živine in jajc za oskrbo domačega trga in izvoz. Ob koncu 1963 se po pripojitvi Mesne industri- je Emona Zalog, podjetje imenuje AGROKOMBINAT EMONA, Ljubljana. Z uvajanjem sodobnih tehnoloških procesov prehajajo obrati v kombinatu na industrijski sistem proizvodnje. Ob tem se je vzporedno razvijala organizacija samoupravljanja proizvajalcev — delavcev po obratih. Danes ima AGROKOMBINAT EMONA, Ljubljana naslednje specializirane obrate: Obrat Mleko z ekonomskimi enotami: Zadobrova, Pšata, Vodice za proizvodnjo mleka Obrat Pitovno govedo z ekonomskimi enotami: Smled- nik, Crnelo, Logatec za proizvodnjo pitovnega goveda Obrat Plemensko govedo z ekonomskimi enotami: Dol- sko, Krumperk, Moravče za proizvodnjo plemen- skih govedi Obrat Prašičereja, Ihan, za proizvodnjo plemenskih in pitanih prašičev Obrat Perutnina z ekonomskimi enotami: Duplica, Za- log za proizvodnjo jajc in brojlerjev Obrat Poljedelstvo z ekonomskimi enotami: Smlednik, Vodice, Komenda, Mengeš, Crnelo, Pšata, Za- dobrova za proizvodnjo krmnih in semenskih žit ter detelj Obrat Močna krmila, Ljubljana, za proizvodnjo krmnih mešanic in premixov Obrat Mesna industrija. Zalog, za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov Obrat Kooperacija z ekonomskimi enotami; Kamnik, Lukovica za odkup in prodajo kmetijskih proiz- vodov ter proizvodno sodelovanje Obrat Maloprodaja z ekonomskimi enotami: Ljubljana, Domžale, Koper za prodajo mesa in prehranbe- nih proizvodov lastne in druge proizvodnje Obrat Gozdarstvo, Mengeš, za gojenje in izkoriščanje gozdov Obrat Družbena prehrana, Domžale Obrat Projektivni biro, Ljubljana, za projektiranje in izvajanje objektov kmetijske in živilske indu- strije Podjetje ima organizirane tudi skupne strokovne služ- be, in sicer v razvojno-tehničnem, proizvodno-koordi- nacijskem, plansko-analitskem, komercialnem, finanč- nem, kadrovsko-socialnem in splošnem sektorju. Obseg letne proizvodnje 8,000.000 kg mleka s 4 »/. tolšče 4.800 ton žive teže pitanega goveda 900 glav plemenskih govedi 2.70O ton žive teže pitanih prašičev v letu 1964 5.000 ton žive teže pitanih prašičev od leta 1965 dalje 8.000 plemenskih svinj in merjascev 1,000.000 kg žive teže brojlerjev 22,000.000 konzumnih in valilnic jajc 400 vagonov krmnih in semenskih žit v letu 1964 42.000 ton krmnih mešanic In premixov v letu 1964 60.000 ton krmnih mešanic in premixov od leta 1965 dalje 16.000 ton mesa in mesnih izdelkov V proizvodnji je zaposlenih okrog 200 delavcev, od tega 90 z višjo in visoko ter 140 s srednjo šolsko strokovno izobrazbo. AGROKOMBINAT EMONA ima 3500 ha obdelovalnih zemljišč. Po programu pridobivanja zemljišč, se bodo zemljiške površine povečale do leta 1970 na 6200 ha. podjetje zn domači film Viba pomelli spiralo. Slovensiki svotbodmi frlm- sM dedarci so jo leta 1955 zapisali v znak svo- jega podjetja za proizvodnjo filmov kot sim- bol. Z novim podjeitjem so želeli prosto pot raz- voju svojih ustvarjalnih sposobnosti in nagnjenj, spremljajoč in odražajoč hkrati razvoj in ritem naše družbene in narodnostne skupnosti. Mlado podjetje je začelo delovati z glavnico petsto 'tisoč dinarjev, izposojeno pri UFÜS, pod- jetju srbskih svobodnih filmskih delavcev. Da- nes presega letni promet .podjetja nekaj stomi- lijonske vsote. 9 celovečernih in preko 150 ikratkometražnih filmov — to je proizvodni rezultat tega obdob- ja. Podjetje je z večjo ali manjšo srečo pre- brodilo prvo večjo spiralo Bvojega razvoja v neprestani boribi zoper birokraitične težnje po eni in zoper urad'ai in neuradni kramarski ko- mercialiizem po drugi strani. Priznanja kratkim filmom Viba filma na fesitivalih v Puli in v Be- ogradu ter T Leipzigu, v Cortini d'Ampezao in v Moskvi potrjujejo dolbno zastavljeno politiko podjetja lin sipodbnjajo usitvaTJake pri noVih pogumnih zasnovah. Podjetje Viba film se ne bi moglo tako raz- viti in morda ne bi moglo niti obstajati brez delaivisikega samoupravljanja. V delavskem svetu in uprarvnia odiborih podjetja se je veliko šte- vilo filmskih delavcev izso lalo v upravljanju, posvečajoč se z emako skrbjo vprašamjem go- spodarskega kalkor idejno drUžbenaga značaja. Namtisito da bi se predali vabljivim ponud- bam in načrtom, ki so zahtevali največkrat lah- komiselno velttikopoteznast, ofoljulbljaiK pa gra- dove (v ablaikä'h), eo se samouipravni organi rajši odločali tza marljivo m. varčmo gospodarjenje ter spoštovali in giojiH poslovno moralo in toč- nost. Prd podjetju, ki se posveča proizvodnji filmov v knlturnii sredini, 'kakršna je naša, pa naj bi se dobro igaspodarjenje kazalo predvsem v čim boljšem programu. Zato je delavski svet podjet- ja v letu 1965 prenesel sikrb za repertoar in pravico odloičainja o programu na Programski svet, katerega večino tvorijo avtorji, izvoljeni iz vrst svolbadnih filmisikiih delavcev. Pri izvajanju perspektivne repertoarne poli- tike se bo podjetje ravnalo v isikladu z možnost- mi, ki jiih predvideva sedemletni načrt sloven- ske kinematografije. Predvsem bo skrbelo, da bi odkupilo o pravem času več scenarijev in literar- nih predlog, kot je bila navada doslej, samo da bi bilo iz njiih laže iaMrati zadostno število dobriE. Sedemletni načrt namreč predvideva, da bi pro- izvodnja celovečernih filmov v Sloveniji posto- pomia narašičala od šitirih v prvem na šest v sedmem letu, proizvodnja kratkih filmov ipa od 14 v zaiöetikn na 20 pri (kraju. Podjetje Viha film je letos prevzelo skrb za domači film v celoti. S tem je doseglo priznanje za svoje dosedanje delovanje, obenem pa je po- • stalo deležno zaiuipanja, ki nalaga veliko obve- znosti in odgovornosti. Z omenjenimi in še dru- gimi ukrepi se delovna organizacija pripravlja j na izvedbo sprejetih nalog. Veliko število svo- bodnih filnuskih delavcev je podpisalo dolgo- ročne angažmaje. Podjetje štipendira določeno število študentov na Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film v Ljubljani, isti aka- demiji pa nudi ob letu možnost za realiizacijo režiserskega diplomßkega idela. Podjetje nudi pomoč amaterjem v moralnem in materialnem oziru, obenem pa prevzema skrb za kiiliturno manifestacijo slovenskega filma do- ma in onstran meje. Med bližnjimi čaka podjet- je težka naloga oskrbeti take poslovne prostore, ki' bodo omogočili xaizvoj podjetja in plodno delo skupinam svobodnih filmelkih delavcev. Poleg skrbi za pravo mesto centra filmske proizvodnje ' v kulturni in ustvarjalni sredini se )bo treba bo- ; riti za m.odernizacijo filma kot indujstrije, za; napredek filmiske kultuire ter kinematografije ; kot močnega faktorja ljudske kulture sploh. \ Predvsem seveda z dobrimi fiilnui. j Prizor iz novega filma Vibe »Zarota« Za dom, službo, dopust, izlet vedno PRODAJNI SERVIS UUBUANA-MARIBOR Cosmos Inozemska zastopstva LJUBLJANA, CELOVŠKA 34 Telefon: 33-141, 30-906 Vodenje konsignacijskih skladišč Opravljanje servisne službe za vozila: ALFA ROMEO — RENAULT — BERTOJA ter za DIESEL naprave SPIGA Gozdno gospodarstvo Ljubljana LJUBLJANA, TRZASKA CESTA 2 Telefon 21-642 s svojimi gozdnimi obrati: DOM2ALE — KAMNIK — LITIJA — LJUBLJANA-POLJE — MEDVODE — POLHOV GRADEC — RAVNIK — ŠKOFLJICA — TRBOVLJE-HRASTNIK — VRHNIKA — ZAGORJE opravlja gozdno gojitvena in urejevalna dela, dela na gozdnih plantažah, proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortlmentov TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, MILANA MAJCNA 14 Telefon 31-646 sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojüi poslovalnicah lepo izbiro daril kot so damske manikire, potovalne garniture, razpršUci za kolonsko vodo in okrasni predmeti Obiščite naš kozmetični salon v Pražakovi ulici 8 Priporoča se kolektiv Poslužujte se cenenih cevi iz upogljive plastične mase (ALKATEN). Napeljava je za 50 »/c cenejša od klasične kovinske in najmanj še enkrat toliko trajnejša. Na razpolago so vse dimenzije od 0,5" do 1,5" premera. V cevi voda lahko zmrzne in se zaradi tega cev nič ne poškoduje. Izdeluje jih tovarna TOTRÄ LJUBLJANA. ZG. HRUSICA 14 Telefon: Prodajni oddelek 23-174 Oddelek za plastiko 22-716 MS«VO»C tovarna tesnil in plastičnih mas Telefon: h. c. 71-006 Izdelujemo »TESNIT« tesnilne plošče v sedmih kvalitetah za vse potrebe naše industrije S kvaliteto in ugodno ceno smo osvojili domači in inozemski trg tudi za slojaste plastične mase (izotext, izocart) Posebej opozarjamo, da so avtotesnila, katera izdelujemo za vsa naša vozila, atestirana in samo taka zagotavljajo pravilno tesnjenje in delo motorja Zahtevajte naše vložke čistilcev za zrak, mazivo in gorivo, ki so atestirani in visoko kvalitetni Marmorne bloke (Drenov grič. Lesno brdo, mar- morne plošče vseh vrst, izdelke iz marmora, zdrob za terazzo tlake in obloge v več barvah, raznovrstne terazzo plošče, izdelke iz betona in umetnega kamna ter montažo vseh svojih izdel- kov. Nudimo tudi dolomitni pesek za vse vrste malte in za posipanje poti. Industrija naravnega in umetnega kamna Minpral ljubljana-moste imUUrdl Industrijska cesta, telefon 31-595 Elektrodvigalo LJUBLJANA, KARLOVSKA 19 — Telefon 21-874 izdeluje in montira vse vrste osebnih in tovomUi dvigal ter konvejerje — Opravlja remonte in generalna popravila — Gospodar- skim organizacijam in ustanovam se pripo- roča kolektiv otnedLCLiia podjetje za izdelavo in popravilo elektromedicinskih aparatov in instrumentov LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 4 se priporoča zdravstvenim ustanovam kot TOVARNA KOVINSKEGA OKOVJA TACEN 38, LJUBLJANA-SENTVID Telefon 51-244, 51-146 izdeluje okvire za damske torbice, razno- vrstne ključavnice in okovje za kovčke, aktovke, razne športne rekvizite, konservne nožke, ščitni- ke in žebljičke za obutveno industrijo v nlkljani, rumeni in barvani izvedbi prvovrstne kvalitete, katere konsumira poleg domače tudi inozemsko tižišče Vsem cenjenim odjemalcem se priporoča in garantira za kvalitetno blago in solidno postrežbo GRADBENO OBRTNO PODJETJE SISKA LJUBLJANA POD HRIBOM 55 Telefon 37-829 opravlja vsa gradbena in vzdrževalna dela ter visoke gradnje IIOLIRKA LJUBLJANA-MOSTE Telefon 33-557 in 36-852 * Proizvaja izdelke ZA HIDROIZOLACIJE, ZA GRADNJO CEST, ZA ELEKTROIZOLACIJE, ZA ANTIKOROZIJO, ZA TERMO-AKUSTICNE IZOLACIJE »IZOLIRKA« opozarja potrošnike, da dobijo v industrijski prodajalni na drobno v Ljubljanl- Moste, Ob železnici 18 vse omenjene izolacijske materiale V zvezi s problemi uporabe izolacijskih mate- rialov se obračajte na tehnično Informativno službo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postre- žem OBVESTILO! Obveščamo cenjene stranke, da bivši podjetji KEMOSERVIS in FOTOMATERIAL od 1. januarja 1964 poslujeta združeno pod skup- nim imenom Podjetje se bavi z uvozom in Izvozom ter no- tranjo trgovino z laboratorijskim in fotografskim materialom na debelo in drobno. Uprava v Ljub- ljani, Trg revolucije 2. Poslužujte se naših trgo- vin: FOTOMATERIAL, Cankarjeva 7, FOTOMA- TERIAL, Puharjeva 3 (Gradišče 4, arkade) termika podjetje za izolacije LJUBLJANA. Uprava: Ljubljana, Kamniška cesta 25 telefoni: centrala 36-306, 7, 8, 36-984 direktor 32-247 Telegrami: »TERMIKA Ljubljana Del upravnih prostorov: Ljubljana, Poljanska cesta 77 Računovodstvo, sektor gradbene montaže, arhit. projektivni biro, CIK (center za izobra- ževanje kadrov) Tehnični urad — projektivni biro za izolacije v ladjedelništvu: Rijeka ulica JNA br. 90, tel. 24-330 Lastni uvozni in izvozni oddelek ¦ Proizvodni obrati in predstavništva: obrat in operativa Zrenjanin obrat za proizvodnjo mineralne volne Bodo vi j e pri Škof j i Loki obrat specialnega mizarstva Poljane nad Skofjo Loko ¦ Predstavništva: ZAGREB, Novigradska 7, tel. 61-201 BEOGRAD, Beogradski sajam, Bulevar Vojvode Mišica 14, tel. 50-153 SKOPJE, Leninova 22, tel. 31-187 ¦ Stalna delovna mesta: ladjedelnice Reka, Pula, Split, Trogir delovna mesta v industrijskih centrih in velikih objektih po vsej državi ¦ Izolatorska dela: — montažna izolatorska dela v industriji, predelavi nafte, ladjedelništvu, gradnji vagonov, hladilnic itd. — protipožarna zaščita objektov in konstruk- cij Z raznimi oblogami — obloge in drugi ukrepi za zaščito pred ropotom — kislo odporne obloge, specialna tesnila na gradbenih objektih — antikorozivna zaščita naftovodov in plino- vodov — specialni postopki in licence: brizgani az- best, Minikay-naprave za preprečevanje vlage v izolaciji, dela s trdo polyurethan- — peno, konservacije s Cocoonom ali brizga- nim vročim bitumenom — obloge za toplotno zaščito industrijskih streh in velikih poslovnih objektov ¦ Proizvodnja izolacijskih materialov in delov: — mineralna volna »TERMIT«; v vrečah, filci, blazine, vrvi, plošče —- izolacijski pesek »PERLIT — vrata za hladilnice in druge lesene kon- strukcije za ladijske ali stabilne hladilnice — pločevinasti kanali za ventilacije, izolirani kontejnerji, akustične telefonske govorilni- ce in podobno — DEKATERM-plošče za oblaganje stropov — trajnoplastični kit permanent plast za tes- nenje ¦ Montažne hiše »TERM« — raznih tipov in velikosti za: družinska sta- novanja, pisarne, ambulante, šole itd. Rašica Tovarna pletenin, Ljubljana Trgovsko podjetje BoabonieFa LJUBLJANA, TITOVA 14 se priporoča svojim cenjenim odjemalcem s prvovrstno kavo »Special mešanica« v zrnju, mleto in ekspres, z vsemi vrstami keksov, čoko- lade in čokoladnih proizvodov ter s toplimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE CENTRALA V LJUBLJANI izvajamo smernice splošne kreditne politike emitiramo denar, kreditiramo poslovne banke, opravljamo plačilni promet v državi in s tujino SATURNUS kovinsko predelovalna industrija — embalaža — avtooprema LJUBLJANA Telefon 33-666 Ziro račun pri NB 600-14-1-1556 Brzojav: Satumus, Ljubljana Proizvaja : Raznovrstno pločevinasto embalažo za pre- hrambeno, kemično in farmacevtsko indu- strijo iz črne, bele in alu-pločevine. Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd. Dele za avtoniobile in bicikle: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgoščevalke za bicikle Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje. Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. ))farfflis(( LJUBLJANA izdeluje : tablete, dražeje, injekcije, solucije, anorganske soli, sredstva za narko- zo, ekstrakte, alkaloide in razne sin- tetske proizvode JsßckC» LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA l/I trgovsko podjetje z modnim in galanterijskim blagom Kupujte vse modno blago v naših poslovalnicah: ROKAVICAH, Titova cesta 10, telefon 23-415 PIONIR, Titova cesta 17, telefon 21-597 NOGAVICAR, Nazorjeva uUca 3, telefon 21-414 JELKA, Miklošičeva cesta 34 MAJA, Miklošičeva cesta 10, telefon 32-024 podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami LJUBLJANA, PARMOVA 33 Poslovne enote v vseh krajih Slovenije GÄLIS LJUBLJANA, TR2NA 8 trgovsko podjetje z igračami, galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo na debelo Telefon: direktor 31-308 komerciala 31-314 knjigovodstvo 31-315 skladišče 31-306 Jeqrac LJUBLJANA, SMARTINSKA C. 10 Telefon 32-440, 36-270 Gradnja TT linij, polaganje telefonskih kablov in kabelske kanalizacije Projektiranje naprav šibkega in jakega toka PODJETJE Piutehtoi ^ ISiilhaifi LJUBLJANA, SMARTINSKA C. 64 Telefon 30-072 projektira vse dimenzije avtoplaščev, izvršuje vsa popravila, to je, vulkanizira vse vrste pla- ščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste teh- nične predmete ter razna tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij Poslužujte se uslug in proizvodov, ki jih izde- luje naše podjetje TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO IN DROBNO LJUBLJANA MASARYKOVA 17 Poštni predal 6 Brzojavke: Veletekstil Ljubljana BanJna ZTeza; 600-11-1-78 Telefon hc. 32-887, 32-916 tekstil trikotaža pletenine konfekcija Vezane hranilne vloge: VISJE OBRESTI NAGRADNA ŽREBANJA NEZGODNO ZAVAROVANJE Vlagajte svoje prihranke pri Komnnalni banki Ljubljana IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH Splošno gradbeno podjeije GROSUPLJE deluje že od prvih let svobode dalje na gradbenem področju. Prvotno se je podjetje udejstvovalo na ožjih domačih tleh, da pomaga pri obnovi opustoSenega gro- supeljskega območja, ki ga je okupator požigal in rušU. Toda za elan in veliko gradbeno podjetnost je postal okraj in okolica Grosuplja sčasoma pretesen. Zato je bUa poleg gradbene centrale doma ustanovljena po- di-užnica v Ljubljani. Zaradi uspehov v gradnji je bilo podjetje kmalu znano v vsej Sloveniji in razmere so narekovale ustanoviti sorodne podružnice na Vrhni- ki, v Trebnjem in Litiji tako, ^a obstoja danes pet renomiranih delovnih mest. Veliko gradbeno podjetnost moremo ugotoviti v fakturirani realizaciji bruto dohod- ka v preteklem letu, ki znaša skupno nad 4 milijarde dinarjev prometa. Gradbeno podjetje Grosuplje ni bilo samo v boju za orailjenje stanovanjske krize, marveč je pomagalo tudi svojim delavcem in uslužbencem, da se odpočivajo v higiensko zidanih domovih. Obenem pa nudi uprava podjetja svojemu osebju priložnost za strokovno izobra- ževanje in spopolnjevanje. Opozorili bi še, da je lansko leto odšla popolna ekipa v razdrto mesto Skopje, kjer se je udejstvovala pri sanacijskih delih. V tem duhu stremi Splošno gradbeno podjetje Gro- suplje z vsem kolektivom za dobrobit sodržavljanov, prav posebno pa delavcev. danttaina Lakatna jZfubu.fana ima na zalogi vsa dosegljiva domača in tuja zdravila LJUBLJANA, TROMOSTOVJE Telefon 23-177, 20-115 Be o lo ski zauod LP Ljju>M}am Telefon: 36-165, 32-136 1. GEOLOŠKO KARTIRANJE. RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZICNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKAV AN JA Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 6 Telefon 30-144 Priporoča se z uslugami: * projektivnega biroja ¦ elektromontaže in montaže toplovodnih naprav, sanitarnih in klimatskih naprav ¦ proizvodnje naprav za jaki tok, visokofrekvenčnih naprav in proizvodnje toplotne regulacije