401
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
45.
Povodni konj pa bivol.
(Konec.)
Divjaki so brzo raztelesovali zver, eni so rezali meso, eni palec debele iu široke jarmene za domače potrebe. Kedar je bil konj raztelešen, videli smo, da je eoa sama krogla v živo ga zadela in usmrtila, ona namreč, ki je skozi oko v mužgane priletela. Ena je obtičala v čelu, tri so se zarile v tolsto kožo po truplu, ostale so v stran zletele. Ko so možaki velikana razre-zovali, zakurile so njih žene. Pekli so cele kosove na kolčih. Hotentoti niso mogli počakati, da bi bila pečenka dobro opečena, kar z ražnja so jo trgali kos za kosom, pa mast so vjemali v roke, ki je crlela od kosov, in so jo slastno poli/ovali. Naposled se je pečenka dobro opekla, vzeli smo si, Kolikor je bilo treba, ostalo smo prepustili Hotentotom. Človek bi ne mogel verjeti, koliko ti ljudje zbašejo va-se, če bi sam ne videl. Hotentoti so jedli in jedli tako, da so bili naposled vsi trdi, kar obležali so po travi; kajti eden sam je snedel toliko, kolikor mi vsi vkup. Pripovedoval nam je njih rojak, da Hotentoti nezmerno jedo, kedar se jim je lov dobro obnesel.
nDobro, da je krogla priletela v oko", omenil nam je na potu Hotentot, „sicer bi zveri ne bili dobili v roke. Lov na^povodnega konja je zelo težaven in nevaren, to skušajo moji rojaki. Navadno ga love po noči. Za večera namreč pazijo v vodi, kedaj pojde na pašo, in kedar jim dojde blizo, vržejo nanj železno ostvo, privezano na motvozu, in konec motvoza je privezan kos lesa. Prigodi se dostikrat, da se ranjeni konj z ostvo vrže v vodo in potopi. Lovec pazi samo na les, pa ve, kodi plava ranjena zver. Sedaj poskačejo Hotentoti v pripravljene čolniče in se približujejo lesu, da bi konja z dolgimi in železnimi sulicami usmrtili. Tak lov je dvakrat nevaren. Včasih se povodnji konj uže na bregu vrže za svojimi napadalci, in če katerega zadene, pobije ga pri tisti priči. Če lovec uide tej nevarnosti, ima morda drugo borbo ž njim na vodi. Togotna zver opazi čoln, vrže se na-nj iu ga razdrobi. Nevarnost na vodi je tem veča, čim temneja je noč. Ali naši ljudje so vrlo gibčni in oprezni, in zato se ne boje preveč takega lova, pripravljeni so na vse, imajo dandanes tudi uže orožje na ogenj, in če bi vse to spodletelo, tedaj se rešijo s plavanjem."
Prišli smo na višino z lesom obraščeno. častnik francoski je spodbodel konja in zdirjal od nas ogledat si okolico, ali je varna ali ni. Kmalu se je povrnil iu nam povedal,  da se  blizo na Jučini pase čeda bivolov.
Eni so nastojali, da hočejo iti streljat jih, toda častnik je odsvetoval, češ, da smo uže pretrudni. Tudi se mrači, in lov na bivole je nevaren. Celo domači bivol je zelo trmast in hudomušen, to sem več potov skusil na Ita-lijansem, kjer imajo krotke bivole, pa vendar težko delajo ž njimi. Skozi smrček mu potegnejo železen obroček, da ga laglje zmagujejo in strahnjejo. Divji voli pa so veči in močueji od domačih, iu veliko huji. Pustimo jih nocoj, jutri jih pojdemo streljat, seda/ si priredimo stan in zakurimo."
Častnikov nasvet smo odobrili, poskakali s konj in začeli delati priprave za prenočevanje Ali za malo časa se je nam pokazal strašen prizor. Med tem, ko so se bivoli pasli, približal se je velik lev, ter bistro zrl, na katerega bi se vrgel. Cela čreda, zapazivši leva, preneha pasti se, in gleda debelo nasprotnika. Lev se krči, a bivoli spuste v tek. Eden edini, morda načelnik čredi, ostal je na svojem mestu, nagnil glavo in se pognal proti levu. Lev poskoči in s taco vseka bivola po gobcu, potem po plečih. Bivol otrese z glavo in z rogom prebode leva, otrese v drugo, iu lev zleti z roga po tleh. Bivol skoči za njim in ga v divjem srdu pre-bada z rogovoma in tepta z nogami. Lev pojema, bolestno tuli, ali bivol še vedno skače po njem in ga prebada, da je naposled ves razmesarjen. Zmagoviti junak potem zatuli, jezno pogleda mrtvega nasprotnika in zdirja za čredo. Ali kmalu se zopet vrne, z novega si ogleda nasprotnika, skoči še enkrat na-nj, pohodi ga in potepta. Kedar se je bivol do dobrega znosil, obrnil se je, brzo dirjal za čedo in zmagovito otresal z glavo.
Plahi smo gledali ta prizor in prešlo nam je vse veselje do lova na bivole ne samo za ta večer, ampak za vselej.