Posamezna številka lU vinarjev. S.EV. 2EB. V LJiiKIanl, v so* 27. decentira »li. Leto XLI. 5 Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26-— sa en meseo „ . . „ 2 20 sa Nemčijo oeloletno „ 29 — sa ostalo Inozemstvo „ 35' — V L|obl|aol oa dom: Za eelo teti naprel , . & 24 — sa on mesa „ . „ 2' — V apiavi prelema messSno „ 1-70 ~ Soboto, izdaja = sa celo let ...... V— ia Nemčijo oeloletno n B-— za ostalo tnoaematvo „12 — 1 1 Inseratl: - Enostolpna petitmta sa enkrat .... za dvakrat .... „„ sa trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popast. Poročna oznailla utiiH lartuet i: enos olpna petltvrsta po 18 rta. : Poslano: esessa enostolpna petltvrsta po 30 vla. Ishaja vsak dan, Isvsemil a«* dalje ln praznike, ob S ari pop. Bedna letna priloga V o sal rai. 83" Uredništvo |e v Kopltartevl oltol ttev 6,111 Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne os sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev 74 = Političen list za slovenski naroi). Opravnlštvo je v Kopitarjevi ollol it B. — Račns poštne branilalue avstrijske 61 24 797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št 7563 - Opravnl&kega lelelona it. 188. Današnja številka obsega 12 strani. Telefonsko in brzojavna poročil KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj. Deželni zbor kranjski se i>nide v petek, 9. januarja 1914. NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Danaj. Nižjeavstrijski de*r - ' zbor se skliče 7. januarja 1914. f ZALESK1. Meran. Tukaj je 24. t. m. umrl finančni minister Venceslav Zalcski. ENGEL VODI DALJE FINANČNO MINISTRSTVO. — RUSINSKE ZAHTEVE. — GOSPOSKA ZBORNICA IZ-PREMENILA ZAKON O OSEBNODO-DOHODNINSKEM DAVKU. Dunaj. Posle finančnega ministrstva bo vodil še nadalje sekcijski šef Engel. Definitivno sc finančno ministrstvo zasede šele po zjasnjenju parlamentarnega položaja in je gaiiški namestnik Korytovski danes z grofom Sturgkbom glede tega konferiral. Za-leskijevo truplo se pokoplje na centralnem pokopališču v Lvovu in bo pri pogrebu cesarja zastopal nadceremonij-ski mojster grof Choloniewski. — Včeraj se je vršil strankarski shod ukrajinske stranke, na katerem je poročal posl. Lewickij. Shod jc sprejel več resolucij, ki zahtevajo varstvo narodnih pravic Rusinov zlasti glecle volivne reforme in šolstva. — Davčni odsek gosposke zbornice je predložil svoje poročilo glede novele k zakonu o osehnodo-hodninskem davku. Odsek predlaga celo vrsto izprememb pri skali za dohodke do 10.000 K, kjer hoče dohodnino povsod zvišati. (Od 10.000 K dalie visoki gospodje dohodninskega davka seveda nočejo zvišati.) Tudi se izreka proti zvišanju eksistenčnega minima na 1600 K. >- ODLIKOVANA MINISTRA. Dunaj. Trgovinskemu ministru dr. Rudolfu Schuster pl. Bonnottu in poljedelskemu ministru Francu Zenkeriu je podeljen red železne krone I. raz-r°da. DELEGACIJI. Dunaj. Prihodnje zasedanje avstrijske in ogrske delegacije se začne 2. marca prih. leta v Budimpešti. ODSTOP ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA. Dnnaj. V vojaških krogih se z gotovostjo govori, da. šef generalnega štaba Conrad plem. Hotzendorf začetkom 1. 1914 odstopi. BOSANSKI SABOR. Sarajevo. Saboru, ki se 29. t. m. skliče, sc predvsem predloži jezikovni zakon, glasom katerega bo srbsko-hr-vatski jezik zunanji in notranji uradni jezik pri vseli civilnih oblasteh in v vseh šolah, zunanji uradni jezik pa pri železnicah. NAŠI DREADNOUGHTI. Dunaj. Novi dreadnoughti, ki se /grade kot nadomestilo za zastarani »Monarch«-razred, dobe vsak po deset topov 35-5 cm kalibra. Top je dolg 15 9 metrov, cev je težka 70.200 kg, kroglja. 710 kg, naboj smodnika 215 kg, začetna hitrost 800 m, kroglja prebije oklep debel 110 cm. Prihodnji dreadnoughti pa, ki se zgrade kot nadomestilo za »Habs-burg«-razred, dobe baje 38 cm kaliber-ske topove. URADNIŠKO VPRAŠANJE. Duna]. Službena pragmatika stopi v veljavo prvega onega meseca, ki sledi publika iji zakona in sicer z odškodnino od dne 1. septembra 1913 dalje. Glede termina sankcije, ki je bila obliubliena za ianuar. na se ni še niče- sar sklenilo. — Vest o draginjski do-kladi železniškim uradnikom se de-mentuje. KHUEN HEDERVARY ZOFET MINISTER. Budimpešta. Tu se govori, da s pripravlja velika izprememba v politi ki in da bo Khuen Hedervary postal ministrski predsednik. AKCIJE ORIENTSKE ŽELEZNICE NISO VEČ V AVSTRIJSKIH ROKAH. Belgrad. »Srbska korespondenca« trdi, da se večina akcij Orientskih železnic ne nahaja več v rokah avstrijskih akcijonarjev. Grof Berchtold je namreč za časa balkanske vojske več avstrijskih podjetnikov nagovoril, cla pokupijo nad polovico akcij Orientske železnice, da bi imela Avstro - Ogrska odločilni vpliv pri razvoju tega vpraša-šanja. Sedaj se je baje pokazalo, cla se te akcije niso plačale, ampak zvečina le deponirale. Zdaj pa so po zatrdilu »Srbske korespondence« tc akcije zopet pokupili Francozi, tako cla imajo ti glavno besedo pri Orientski železnici. ČRNOGORSKA KRALJICA HUDO BOLNA. Cetinje. Zdravstveno stanje kraljice Milene sc je zelo poslabšalo. EKSPOZE FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA O ZUNANJI POLI-TIKI FRANCIJE. — VELIKE KONCE-SIJE V PRILOG FRANCOSKEMU KATOLIŠKEMU PROTEKTORATU NA BALKANU. Pariz. Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Doumcrgue je v odseku za zunanje zadeve podal ekspoze o zunanji politiki Francije za časa balkanske krize. Glavne njegove misli so sledeče: Francija jc delovala v popolnem sporazumu z Busijo in Anglijo. Sultan je podpisal s Francijo pogodbo glede francoskih cerkva, šol in dobrodelnih zadev v Turčiji, tako da bodo ti zavodi odslej popolnoma odteg-nieni turški upravi; francoski podaniki pa pridejo popolnoma pod konzularno sodstvo in se bodo tudi samo po francoskih konzulatih zaprli, če kaj zagrešijo, celp v slučaju preiskovalnega postopanja. Tudi s Srbijo, Grčijo in Bulgarijo je Francija glede katoliških zavodov sklenila tozadevne pogodbe. V Damasku in Mosulu se ustanovita obrtni šoli. Libanonsko prebivalstvo dobi upravne koncesije. V Turčiji in-teresirani francoski kapitali znašajo 3 milijarde. Srbija je že sprejela princip, da ima odpasti nanjo clel turškega državnega dolga; upati jc, da to store tudi ostale balkanske države. Turška carinska uprava se v interesu francoskih agrarcev in industriicev reformira. V Anatoliji, Armeniji in Siriji se zgradi francoska železnica, dolga 2400 km. Dosegle so se koncesije in pristaniške zgradbe v Jaffi, Kajfi, Tripoliju, Heraklidi in Sneboli. Srbija da veliko dobav francoski industriji. Istotako Grčija, kjer deluje dalje tucli francoska vojaška misija. Princa Wieda je Francija kot albanskega vladarja tem rajši pripoznala, ker ima zveze z Rumunijo, ki je velika prijateljica Francije in je najmogočnejši faktor ravnotežja na Balkanu. Z Busijo se Francija prizadeva doseči enakopravnost vseh narodnosti v Armeniji. TURČIJA SE Z RUSIJO IN FRANCIJO DOBRO RAZUME. — IZBOLJŠANJE BALKANSKEGA POLOŽAJA. Carigrad. Vest nemških in francoskih listov, da je Rusija v zadevi imenovanja pruskega generala Limana za poveljnika I. turškega zbora zahtevala od Turčije kompenzacij in da jo Turčija to odklonila, je pojiolnoma izmišljena. Pogovor med ruskim poslanikom in velikim vezirjem je soglasje med Turčijo in Rusijo le povečal. Tudi ruski noslanik energično demcntuic nasprotne vesti. Tucli med Francijo in Turčijo vlada prisrčno razmerje in se je dosegel tozadeven sporazum. (Glej ekspoze ministra Doumergueja!) Sploh se je položaj na Baikauu znatno izboljšal in gredo ruski, francoski in nemški 'nnik na dopust. PORAZUM MED TURČIJO IN RUSIJO. Carigrad. Med turško in rusko vlado se je dosegel glede nemške vojaške misije sporazum. General Liman ostane poveljnik I. turškega armadnega zbora pocl pogojem, da v slučaju vojske svoje mesto takoj odloži. ORANŽASTA KNJIGA. Peterburg. Zunanje ministrstvo izda o diploma ličnih dogodkih tekom balkanske vojske »oranžasto knjigo«, ki najvažnejših stvari seveda nc bo povedala. ' VOJNA MOČ SRBIJE. Belgrad. Po novem vojnem načrtu bo imela Srbija 14 divizij I. poziva in 14 divizij II. poziva, vsaka divizija po 20.000 mož, tako da bo Srbija razpolagala v vojnem času s 569.000 možmi. POŠTNA UNIJA MED SRBIJO, RUMUNIJO IN GRČIJO. Dunaj. Poštna in brzojavna unija med Srbijo, Rumunijo in Grčijo jc sklenjena. TURKI DELAJO SLOVESNE OBLJUBE. Carigrad. Veliki vezir je ruskemu in nemškemu poslaniku naznanil, da sc bodo reforme za Armenijo slovesno inavgurirale. IZDAJALEC JANINE. Dunaj. »Albanische Correspon denz« poroča, da bo bivši poveljnik Janine Essad-paša, ki se jc vrnil iz grškega ujetništva, zaradi izdajalstva postavljen pred vojno sodišče. TUDI V SRBIJI SE OBSTRUIRA. Belgrad. Pri otvoritvi skupščine je opozicija dvorano zapustila, cla jc skupščina postala nesklepčna. Skupščina sc je odgodila do pondeljka. Pa-šičev kabinet bo demisioniral in bo Pašič bržčas še danes kralju der^ijo predložil. GENADIJEV ODSTOPIL. Sofija. Minister za zunanje zadeve Genadijev je končno le odstopil. Car je demisijo sprejel. Provizorično bo zunanje zadeve vodil Radoslavov. Definitivno bo zunanje ministrstvo bržčas prevzel finančni minister Tončev. SANDANSKI JE ŠE ŽIV IN DELUJE DALJE. Berolin. »Frankf. Ztg.« poroča iz Soluna, da je znani Sandanski odpotoval iz Melnika v Sofijo, cla se tam sporazume glede nameravanega vpada bulgarskih četašev v Grčijo in Srbijo. Pri Melniku je že zbranih veliko četašev. RUSOFILIZEM. Sofia. Bulgarska vlada, jc za razsodnika v bulgarskosrbskem sjioru zaradi meje pri Radovištu imenovala ruskega generala Holmsena. JAGOW BO DISCIPLINIRAN? Berolin. Kanclcrjevo glas. »Norcld. Allg. Ztg.« se obrača proti berolinskc-mu policijskemu predsedniku Jagovvu* ki je v »Kreuzzeitung« kritiziral obsodbo poročnika Forstncrja od strani vojaškega sodišča, in pravi, da bo vlada tozadevno ukrenila. ZAPUŠČINA KARDINALA RAMPOLLE. Rim. Zapuščina kardinala Ram-polle, ki je bil zelo bogat, ne presega pol milijona. To pohaja od toga, ker je rajnik silno veliko porabil za umetni ške restavracije cerkva. Samo za restavracijo cerkve Sv. Cecilije je izdal m000 lir, za baziliko Sv. Petra 100.000 lir, 70.000 lir je še nedavno daroval za mrumorne pilastrc v tej cerkvi. Veliki rajnik je silno mnogo razdal tudi revežem. Velikansko vrednost predstavljajo dragi kamni, ki so vsi darovi su« verenov rajniku. Med njimi se nahajajo u. pr. tubatijere z monogrami darovalcev v brilantih, križi, prstani, največjo vrednost pa reprezentira pet odlikovanj v samih najdragocenejših brilantih. Dragocenosti vzbujajo občudovanje prvih juvelirjev. Rajni še trdne blagajne ni imel, dragocenosti pa so nagromadene ena na drugo v veliki navadni skrinji. Skrbel je le za one rodove, ki so imajo po smrti podeliteljem vrniti in ki so boljše spravljeni. Glasom listov jc državni pravdnik proti nekemu kardinalovemu komornemu slugi dvignil obtožbo, češ da je skrii oporoko iz leta 1910. NASLEDNIK KARDIN. RAMPOLLE. Rim. Kot naslednik kardinala Rampolle se imenuje kardinal van Rossum, ki je bil papežev delegat na mednarodnem evharističnem kongresu na Dunaju. JAPONSKA PODFIRA MEHIKANCE. Pariz. Listi poročajo, da so se v mebikanskih vodah pojavile japonske bojne ladje. Japonska nc dopusti, da bi Amerikanci, ki se sicer vobče prehudo bahajo, Mehiko napadli. VELIKANSKA NESREČA V CALUMETU. New York. V Calumetu se je za šlrajkujoče delavce priredila v neki veliki šupi božičnica. Šupa je imela en sam izhod. Navzočih jc bilo blizu 700 ljudi. Ko so se sveče na božičnem drevesu prižigale, je nekdo zaklical: »O-genj !<: Vsled tega je nastala strašna panika. žena in 47 otrok je bilo poman-dranih do smrti. 100 oseb ranjenih. (V Calumetu je, kakor znano, velika slovenska naselbina.) Pariz. »Journal« poroča o strahoviti nesreči v Calumetu šc sledeče: Klic »Ogenj!« je izustil nek ogrski rudar. Neka žena se je vrgla proti njemu, da nc bi več kričal, a že se je panika vseh polastila, dasi ognja ni bilo nobenega. Več sto oseb je klic ponavljalo. V dveh urah je bil izhocl, dvorana in clel ceste posut, z zmočkanimi trupli, katerih je 83. Mnogo rodbin je prišlo ob vse otroke. Nek rudar, kojega ime jc šc neznano, jc za hip z nadčloveško močjo naval na vrata ustavil, da jc moglo več otrok vun, a so ga kmalu podrli in po-mandrali. SMRTNA KOSA. Dunaj. Tu je umrl nižjeavstrijski deželni poslanec in rumunski generalni konzul Alfred vitez Lindheim. VELIKA ZAPUŠČINA ZA JUDOVSKE OBRTNIKE. Černovice. Trgovec Tittinger jc za< pustil judovski kulturni občini 2 milijona kron za podporo revnim obrtni* kom. ŠEST MESECEV ARESTA, KER NI PRISOSTVOVAL SV. MAŠI. Cadix. Polkovnik Labrador jc bil obsojen na 0 mesecev aresta, ker so je pred sklicanjem vojnega sodišča, katc* remu je predsedoval, branil prisostvo-vati sveti maši. VEDRINEZ. Pariz. Aviatik Vedrinez, ki se je oil, kakor znano, podal na pot iz Nancyja preko Prage, Dunaja, Belgrada in Sofije v Carigrad, je dospel zdaj s svojim ueroplanom po zraku v Tripolis. EKSPLOZIJA NA LAŠKEM. Torre Annunziata. Tu sc jc v nekt tovarni za ognjemctalno predmete zgodila eksplozija, li oseb lc ubitih.. »HACKERBRAU«POGOREL. Monakovo. Znani »Ilackerbrau« jo pogorel. Škoda znaša 300.000 M, jab-.,. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Antwerpen. Sin nizozemskega ministrskega predsednika Kort van der Lmdeu je bil pri neki železniški nesreči ubit. ŽENO USTRELIL. Moskva. Bankir, Šojubin je svojo ženo zaradi nezvestobe ustrelil. VELIKI VIHARJI NA JAPONSKEM. Tokio. Ob japonski obali divjajo Veliki viharji. Valovi so potopili več manjših ladij. 70 ribičev je utonilo. KONČAN ŠTRAJK. Pariz. Mesarski pomočniki so danes zopet začeli z delom. Po volilviii. Odgovor dopisunu iz Tržiča v »Savi«. Na osebne napade nc odgovarjam in prepustim odgovornost razsodnosti volivcev, tako S. L. S. — kakor tudi liberalne stranke, ako so si tako omejenega moža, kakor se v »Savi« trdi, za župana izbrali. Zavrniti pa moram odločno, zahtevo liberalnih agitatorjev, ki se zgražajo nad tem, da sem si kot župan drznil v imenu zaupnikov S. L. S., sporočiti našemu vrlemu poslancu g. dr. Gregoriču zahvalo za njegove velike zasluge, katere si je v pricl našega trga pridobil in ga zaprositi, naj blagovoli tudi zanaprej sprejeti naši kandidaturo, za kar sem bil od tukajšnjih zaupnikov S. L. S. pozvan. Ti ljudje naj ne mislijo, da sc bom ustrašil njih kričanja, ne bojim se njih terorizma in njih tulenje me ne bode odvrnilo, da bi ne vstregel pozivu svojih somišljenikov. Da sem bil tudi od odbornikov liberalne stranke za župana izvoljen, to ne upravičuje zahteve, da bi zato moral plesati po liberalni piščalki, marveč naj pripoznajo, da so le liberalni odborniki tisti, ki so prišli v občinski zastop edino vsled kompromisa s S. L. S. in da je bilo nam ponudeno 15 mest v občinski odbor, ako bi bili mi hoteli glasovati le za 3 nemške odbornike, kar smo pa mi odklonili. Zakaj torej toliko kričanja? Morda da bi zakrili dejstvo, da se bratite z Nemci in si ležite v objemu? Sicer bi ne upili, ako se Vam mirno pokaže, da se beseda, katera se je rodila v Vaših možganih in katero ste že mesece neprestano gonili, Vam samim najbolj prilega. Le ne zgražajte se nad lastnimi umotvori. Franc Ahnčič, župan v Tržiču. Zoro glasilo katoi. nar. djiaštva. • če pišem te vrstice, jih pišem iz tega namena, da opozorim našo katoliško javnost, odnosno našo katoliško inteligenco v sredi mjenega dela med ljudstvom na katol. nar. dijaško organizacijo, ki je ob slavnostnih prilikah tolikrat predmet navdušenih govorov. Dejstvo naše dobe je, da se za probleme naroda zanima že študirajoča mladina. Zgodaj se pojavi danes v razvoju narodovega voditelj.stva poleg tendence izobraziti se tendenca izobraževati dru- ge. V ta namen ne zadostuje več dija-štvu, samo uživati plodove duševnega dela v življenju samem stoječih mož, ampak hoče — in to hotenje je postalo v teku zadnjih dvajsetih let njegova dolžnost — tudi samo producirati. Odtod naša organizacija, odtod njeno glasilo »Zora«. Tu notri so naše misli, tu notri je naše srce, tu notri so načrti našega dela, slika perspektiv za bodočnost. Ob tem se naša organizacija kot živ organizem samovzgoje; iz svojega osnovnega principa, katoliškega principa izvira njegova rast in čim jasnejše so smeri naše samovzgoje, čim jasnejše poti našega napredka — in to sliko moremo gledati edino v »Zori« — tem lažje obračunamo s preteklostjo in zamislimo bodočnost. To je idealna stran »Zore«. Toda njenemu idealnemu polet u zastavi pot realnost, v našem slučaju financielno vprašanje. Z njegovo rešitvijo rešimo življenje toMkitn načrtom, ki jih gojimo z »Zoro«, tolikim načrtom, ki izvirajo iz misli samovzgoje. Dijaštvo naše izpolnjuje pri današnjih gmotnih razmerah skromno, ali vendar razveseljivo svoje dolžnosti v tem oziru. Naš klic veljaj naši inteligenci ! Kaj je današnja študirajoča mladina? Ona ie po zahtevi Časa zgodnji izraz aktivnosti, ki je stopila namesto romantike prejšnjih dob. Zato niso misli mlade inteligence tuje mislim starejše, nasprotno v starejši lahko vzbudimo z mladimi načrti nove sile. To in pa skrb za vsestransko izobraževanje v vrstah inteligentnega naraščaja je, kar priporoča, da se gg. izven dijaških vrst naroče na »Zoro«, zlasti še, ko je z letošnjim letom postala tucli oficielni glasnik kat. akad. starešinstva. -- Ko je izšla prva številka 20. letnika in sc poslala gospodom laiškega kot duhov-skega stanu na ogled, jih jc list veliko število vrnilo. Res je, prva številka ni bila še, kot bi morala biti, povedala ie le s programuimi besedami, kaj hoče. Nismo pa ostali samo pri besedah, druga številka je že pokazala, da izvršujemo, kar smo zasnovali. Drugič pa zasleduje kat. nar. dijaška organizacija le idealne cilje in se ne more ozirati na to, ali koristi s tem kakemu podjetju. V" »Zori« smo že prosili, naj dosedanji gg. naročniki širijo v svojih krogih naš list; danes izrekamo javno to prošnjo. Temu ne dodajamo nilcakih izrecnih obljub, le toliko rečemo, načrti uredništva, ki slonijo na zgorajšnjih mislih, bi se izpeljali, ako bi imeli več .naročnikov, kot jih neobhodno potrebujemo za našemu številu primerno glasilo. Ako s temi vrsticami vzbudimo v naši javnosti zanimanje zi> notranje gibanje kat. dijaštva. in z 20. letnikom, v katerega je »Zora« stopila pomnožimo število naročnikov, smo dosegli svoj namen. Zato boste hvaležni izprva uredništvo in upravništvo, pozneje pa vsa naša organizacija. % (Gostovanje hrv. opere v Ljubljani.) Temeljna misel libreta: vsako dobro dejanje, še tako priprosto in neznatno, je Bogu ljubo. Vsak, še tako priprost človek lahko Bo&u služi, ki ima dopadajenje nad njim, ki mu odpira zaklade svojih milosti prav kot največjemu umetniku. Ubogi žongler je neuk v vseh vedah in umetnostih. Ko vsi menihi Marijo po svoje časte: eden s čopičem, drugi z dletom in kladivom, tretji z vzvišeno pesmico, četrti s slavnostno kantato, peti kot vnet pevec, i. t. d. — samo ubogi žongler nima daru, ki bi si ga upal prinesti v dar Kraljici majnika, kajti njegova umetnost je profana, nevredna svetega kraja in nevredna "višenosti Madone. Tedaj f izpodbode svete legenda brata Bom ija, legenda o roži, ki je preprosta la njeno Dete pred sovražnikom idi on se ojunači, ko je kapela pr^ se priplazi pred Mado-no in ji k /ojo umetnost. Sredi razuzdanega vila, kljub svojim razposajenim pesmim, ki jih mora peti za vsakdanji kruh, si je ohranil preprosti žongler živo vero v srcu. Ko poje himno o vinu: Pater noster, Aleluja, Čredo, se prej opraviči pred Marijo, naj mu ne šteje tega v zlo, ker je noče žaliti. Plačilo mu je javno zadoščenje pred vsem samostanom in večna slava: bleščeči sijaj, zlata krona mu obda ob smrti glavo: priprosti žongler je svetnik. Prav tako dostojna in resna je glasba, ki se besedilu posebno lepo prilega. Bujna je žonglerjeva himna svobodi, ko se od nje poslavlja, nežno, pobožno liričen je zbor: Avc eoeleste lilium. Žongler j evo vlogo je pel Jastrzebski. Pel je izborno z znano dostojnostjo in globoko resnostjo. Tudi igra mu je bila izborna. Užitek nam jo bila himna prvega dejanja, krasno je interpretiral zbeganost, omahovanje med novim poklicem in starim, dovršena mu je bila igra i spev vseskozi, posebno lep, dostojen in umerjen je bil v zadnji sceni: pred smrtjo in ob smrti. No smrt pravičnika mora biti tudi tudi na odru blažena, povsem drugačna kot ona samomorilcev brezbožno-žev. K vlogi pa bi topot pripomnili, da si predstavljamo žonglerja malodru-gačnejšega. Postava — naj so nam oprosti opazko — je bila v okviru celote malo preveč plastična. Dostojen, zelo primeren, živ prijor je bil g. Vuškovič. Njegove vrline smo že našteli. S posebnega priznanja vredno konsekventnostjo je vedno častitljiv, resen in ne vsakdanji, to tudi v nastopni sceni, ko vabi žonglerja v samostan, kjer se tudi za „želodec., dobro skrbi. Posebno priznanj epa danes Toši Le siču, ki je bil izvrsten kuhar. Vloga ni vloga klovna, dostojna skozi in skozi, samo drastično značilna je, dana jej je tudi naloga posredovalca. Kar se pred očmi ne godi, pa je za igro važno in značilno, to pripoveduje Bonifacij. Le-sič je ostal ves čas v dostojnem tonu in kretnjah, nedostojnosti, persiflaži se ni niti približal. To povdarjamo, ker smo pri nas vajeni drugače. Ljudje naj vidijo, predvsem igralci, dani vse vsakdanji ton in žonglerstvo z galerijskimi simpatijami. Druge vloge: kipar, slikar, pesnik in glasbenik, so bile vse clobre v smislu celote, posebej omenjamo Lov/czyn-skega in Kondrackega. Zbor je bil dober, zlasti točen v težki partiji prvega dejanja; orkester sicer točen in zelo dober kot vedno, morda vendar malo preslab. Izredno nam je ugajal part orkestra (solist) v prvem in zadnjem dejanju pri sprem-ljevanju žonglerjevega speva. .JTopot je imel harfist važno vlogo. Režija je bila dobra. K celotnemu vtisu pripomnimo, da nas moti kip | drugega dejanja. Ali ne bi bila mogoča živa Madona, ista kot nastopa poz- lieje ter naj bi kip v 2. dejanju stal tudi bolj v ozadju. Ce kipar klikne v 3. dejanju svojemu umotvoru posebej svoj pozdrav, je težko najti zvezo med kipom 2. in 3. dejanja; njegov klik je neumljiv. Komperzarija je bila sicer dostojna vseskozi, moti pa preveč no-slanja in preveč zaspanca za harmonijem. Kar ni bistveno za razpletanje dejanja, pa je možnost vsaj za milimeter premakniti čveterokot okvira v romboeder, naj se pob vsukim pogojem opusti: celoti v prid in vzgoji v dobro. ' Opero je vodil kapelnik Albini. Prekrasno opero sredi januvarja ponove kot nedeljsko popoldansko ljudsko predstavo. B. MORNARICA. EVROPSKIH DRŽAV, Glasom Weyerje\ve »Mornariške knjige« bodo imele evropske države koncem 1913 linijskih bojnih ladij: Anglija 57, Francija 20, Rusija 8, Nemčija 33, Avstrija 14, Italija 11, torej tripelententa 85, trozveza 58. — Križark bodo v istem času imele: Anglija 43. Francija 19, Rusija ti, Nemčija 13, Avstrija 2, Italija 9, torej tripehi.itenta 68, irozveza 24. — Dreadnoughtov bodo imele koncem 1913: Anglija 18, Francija 8, Rusija —, Nemčija 13, Avstrija 2, Italija 3, torej tripelententa 26. trozveza 18. —. Dreadnoughtskih križark bodo imele: Anglija 9, Nemčija 4, torej tripelententa 9, trozveza 4. — V istem času pa se bo nahajalo v gradbenem stanju ladij: Anglija 14, Francija 9, Rusija 7, Nemčija 6, Avstrija 2, Italija 3, torej tripelententa 30, trozveza 11. -- Ako vpoštevamo skupno število dreadno-ughtov in drugih še modernih bojnih ladij, imajo koncem 1913 ladij: Anglija 75, Francija 28, Rusija 8, Nemčija 46, Avstrija 16, Italija 14. — Vseh križark pa imajo v tem času: Anglija 52, Francija 19, Rusija 6, Nemčija 17, Avstrija 2, Italija 9. torej tripelententa 111 linijskih ladij, 77 križark, trozveza 76 linijskih ladij, 28 križark. Idrijske novice. i Volivcem idrijskega sodnega oJ-raja. Hvala Vam, da ste se tako čvrsto držali, dasi ni bilo mogoče prirediti povsod pravočasno shode, ki ste jih želeli. Niso vas premotile ne mamljive fraze, ne podla obrekovanja nasprotnikov. Idrijskim volivcem pa kličemo še posebej: le tako naprej, nismo v Idriji strančica, ampak mogočna stranka, ki naj se le malo še utrdi in okrepi in vsake zveze proti njej bodo brezuspešne. Pogumno torej naprej! —• Kat. politično društvo za idrijski sodili okraj. i Lepo božično darilo so prejele naše čipkarice. Ministrstvo ima 150.000 kron na razpolago za pospeševanje obrti in zavodov, ki podpirajo kako obrt,. Za čipkarske šole na Slovenskem je bilo okoli 4000 K določenih. Idrija je od tega dobila 1399 K 50 vin. Te naj se razdele kot nagrada, kot pohvalna premija med najbolj pridne in najbolj izurjene rudarske hčere, učenke kakor tudi obiskovalke, frekventantinje našega čipkarskega tečaja. Poleg tega je še naša. direkcija darovala za božičnieo 120K, ki naj sc kot površna nagrada po eno krono razdele med rudarske hčere. — V torek popoldne ob 3. uri so se zbrali učiteljstvo in lokalni odbor v šolskih prostorih, v treh sobah so čaka'e učenke na srebrne kronice. Gosp. dekan jim Pred vulitvam in pu vulitvah. , (Dalje.) »No. no>- .sej sm vedu, do vam um napravu en puseben velek vesele, če sc um spet pulotu pulitke in stopu u služba našgft milga naruda. Sprevidu sm, de b blu use glih še mcjčkn prehmal, de b slopu u penzjon. Moje muči sa čile kokr šterndvejsetletnga gurenjskega fanta; moj duh bister kokr potok Kokra ub izvire. In tak mužc nisa za n pervjon, če nisa preleni. Lenobe pa men tuii na more nubeden naprej metat, sej sm sturu pu navad zmeri še več kokr b m blu treba nardit, in marskerkat ste m metal cokla pud noge, de ste me mal zadržal, de nism narodu — preveč.« »Zlate sa toje besede, lub moj Ivane. Res, de nas je toja agilnast učaseh precej kuštala; al kar je res, tu je pa res: toj uspehi sa bli tak, de usi stroški na udvagaja nhne teže. Se enkrat t pu-vem, de me nezrečensk veseli, de misleš stopt u služba dumuvine in nam puma-gat pregajnat nadležne klerekalce. Kar izber s vuliun ukraj, ker misleš kande-derat. Jest, za soja useba b t prpuroču, de b kandederu u iblansk ukole in nas na ta viža rešu ta nar bi navarnga naš-ga nasprotnka, gespuda deželnga glavarja. Tu b ble dve muhe na en žlak: znebi b se tega, ke nam ta nar bi preseda in ti b lohka. ratu deželn glavar, kc Če se ta reč dobr preudar, morš ti ratat ta nar mn saj deželn glavar, ke nazaj vnder na morš jt. Deželn glavar, deželn predsednk, al pa menister; tu sa stopne zate.« »Ne, doktore; u iblansk ukole na um kandederu. Ta mandat že rad pre-peslim kermu drugem. Jest um kandederu raj za mest Iblana. Tu je moj pu-ljei« »Ti, Ivane; za Iblana mnma pa *o kandedate pustaulone, če prou jh še nisma predstaul jaunnst. Iz Iblana na ' u nč. Iz srca m je hedu, de t u tem uzl* re na morm pustrečt. Usi druh kraji sa t na razpulagajne pu Kranj sk^-* Kar izvol s izbrat, pa te uma ] za kandedata. U Iblan um kane .ost, Dolfe, dohtar Nuvak in pa preiesar Raj-snar, u splošn kuri pa naš vrli Bolču Pepe.« »Bolču Pepe?! Deleč sma pršli! Zakaj pa ne raj Boliatu Pepe, ke je brihtn, za usaka reč prpraun, zna pa tud več ket hruške peč.« »No, sej jest b na mou nč prot nem, če h biu naš; pa Boltatu Pepe ni naš, kokr veš; klerekalca pa jest ieži vidom, ket cegana. Sej veš, kua sm jest. soje čase reku pr »Rož«: klerekalce morm uničt, pa če pade prou cela Krajnska spet u nemškutarske ruke! Bolču'Pepe in pa naš, skus in skus naš. Pa putrpež-liv člouk je, ke nam iz roke je, če ni dr-gač/ in takeh Idi nam jc treba.« »No, če t je Bolču Pepe tku h src prrasu, pa Ribnkarja den na dilca —« »Ribnkarja prauš! Cela Iblana nam zrebelira, če b nega pusti ubsedet. Sej ga. vnder puznaš, kašn je. On ni tih, čo h mu mlinsk kamen prvezu na ježek. Men, pu pravic rečen, ni pro nč zajn; zatu ke on je tku sojaglaun, de s na da nč dupuveclat. Veliko križe mama iz nim, pa se ga ne morma udkrižat. Jest sm že tku inai ciku, de nej pesa ticiem zbor in se nej raj kašngft druzga zanj bi prpravnga dela puloi. Al tu t je biu vogn u streh. Čez osemdeset centimetru je skoču ud tal, kokr je ugvanten, in tku mu jo šou jezek, cle mu jc še pol eneh dobreh deset menut kar naprej migu, ke je že jejnu guvort. Kua pa čš pol iz takmu čiuvekam? Ta nar bulš, de ga pestiš pr gmah, de dela kar če.« »Kokr vidm, zame nimate prustora u Iblan. Kokr čte, um pa kandederu ket saniustojn kandedat za Iblana. Pusled-ce s pa sami seb prpište.« »Oli, Ivan; ti m delaš ja veHka kre-vica! Kdu h t dau raj iblansk mandat, kokr jest! Še sojga b t udstopu, če b na blu že use tku lepu napelan. A t. ni use glih. če kandederaš ko na kmeteh; zavle mene ker čš, use t dam na frej vola « »De b prou salamihlsk pugoru, kc-ne! Vi b se m pa pol smejal, .Test č ^ ena gvišna kandedatura, ker vem, de um zmagu, in tu je edin Iblana..« »Ne, Ivan, hod pameten in na kruš desceplina. Soj nam gre /e tku use na-skriž. še ti nam začn "gaga delat, pa sma tam ker muh ni. Soj me puznaš; jest sni toj prjatu, ta nar bulš prjatu. Kri h dau zato; al (lc tč pa na morm uslišat!« »Kokr čš! Jest sm sturu soja strankarska doužnost, do sm teb, kel pred- ser'- '-n c'vp'il'0 ^ Ce ^ n-češ s,„ .*t ... uš brau plakate,"de Ivan Hribar kande- dera u Iblan ket samustoln kandedat. je v nagovoru kazal, koliko se za Idrijo stori! Ravnokar jc iz Dolenjskega do-šlo na njega pismo, v katerem prosijo navodila, kako bi tudi tam vpeljali med zanemarjene otroke čipkarsko obrt. Zadovoljni bi bili, ko bi le 20 vin. na dan zaslužili. Radi bi delali, sodišče jim gre na roko, a ni dela in zaslužka. V Idriji pa se lepi denarci dobe za domačo obrt. Koliko vzroka imajo učenke biti hvaležno raznim pospeševalcem čipkarstva ravno v teli praznikih, a tudi med letom naj vedno pohajajo v učne sobe, pazljivo slede navodilom učiteljic! Dandanes, ko je tolika konkurenca, sc lo pravilno in »solidno delo zamore prodati. Ako se v mladih letih zamudi pridobiti si spretnost, sc pozneje ne more več doseči, in lahko nas drugi kraji posebno na Češkem. Tirolskem itn v Galiciji prehite, da mi za-ostanemo. Takrat nc bodo šle naše čipke v denar in tako lepe nagrade, kakor je danes tu, bodo odpadle. — Zanimivo je bilo gledati, kako se jim je razjasnil obraz, ko so se jim na roko štele svitle kronice male komaj šest let stare so dobile po 3 K, druge bolj odrašene po zmožnosti in pridnosti po 5. 8, !) in celo 10 kron. Skupno se je razdelilo 1519 K 50 vin., kaj ne, lepo darilo za božične praznike mlademu naraščaju. i Prodaja posesti. Hišni posestnik in c. kr pisar v Idriji Karel Lapajne naznanja, tem potom slavnemu občinstvu, da proda svoje posestvo v »Pron-tu« h. št.. 296 pod ugodnimi pogoji; oglasiti se je pri njemu. i Lepo božično veselico napravi Katol. del. družba v Idriji v nedeljo 28. decembra ob pol 8. uri zvečer v Didi-čevi dvorani. Poleg pevskih točk in žive slike se bode igrala »Kjer ljubezen, tam Bog