LISTEK. Belgijafcs poregt, >^)!BB| Bc«j4q Kuns^ana; preložil aa ,,81av, jGospo aarja« fcU. B. 0>alJ«J Svetla aolza a« je utrniUi vojalcu izpoO oenflila t«r se kot rosna laplja utreaila z njegOTeg« lioa na POt Zamolklo je odgovoril: ^Katrioa, tvoi glas je tako slaflefc:, da mi od njeRa Broa trepefie o'd žalostu Ko posluSam tvoje prijaado govorjenje, se mi zdi, tot bi moj angjel varili hoflil pred menoj. Vidim te pred satjo, telo ti ie svetlo kot solnce Mislim, da sam Bog ho6e, O.a te «jdim s Bvojimi glepimi očmi tako, kakor bo& pozneje ¦» n« besih poplafiana sa neizmerne dobrote." ,Janez, i,e govori luk.o 6udr-.v, je odjgovorila aeklicf. ,^a svoj trud zahtw.\.: i &.'.mo eno plafiilo in tc je, dd *^ ];odi tako žalosten. \'*6eraj si bO vendar »nogo vese? x^ Slepeo je potegnil palico k sebi, prijel deklico sa. roko, "da bi hodil polegi nje ter rekel: «Katrioa, vfieraj sem bil takx> vesel, ker sem se Btnel Tmiti domov. A davi in potem, lco isem tam spaval, se mi je pokazala re*nioa; zdaj nii nekaj gloda srce, česar ne smem zamolftati. Bog bi me kaznoval, ako bi ti ljubezen vračal z požrešnostjo!" wJanez, kaj ti j.e ven'dar priSlo na misel? Tako me žalostiS, da komaj hodim. Kar povej, taj ti teži aroe; gotoT* ¦! samo nelcaj domiSljujeS," ^Govoriva o tem z mirno dušo, Katrioa", je odgororil mladenifi s pritajenim glasom. ,,Ti si lepa, mofina in dobrega sroa, lahfco delafi vsaJco delo, in t«bi naj življanje poteka izgubljeno, ie ljubezni in usmajenja do nesrefinega elepca? In potem, lco bodo najini starSi ležali na pokopališču, bo4 etara, «ama in zapušfien« na svelu aaraidi m«n»." Deklioa je bridko jokala, ginjena od njegovega žalostnega glasu; slepec tega ni opazil in ie naa»v U»ral: »JCatnoa, 8« na amrtm postelii st bora spominjal trenotka, ko sva se bil«, poslovila; irazumel eem, kar so govorile tvoje Ijube ofci in osrečilo me ]e r moji žaJostL C«lo ko mi ie zdravnik žgal o6i s pelc tenskim kamenjem in sem kričal od bolečin, si stala ti pred menoj e Isto rdečico na licih in čutil sem Se, kaico se je tvoja roka tresla t moji. Oh, ko bi mi bil dobri Bog pustil samo eno oko, da bi lahko delal za najin vjsakdanii kruh, bi padel na kolena, Katrioa, ter te poprosil tistega, kar bi naju združilo za celo najino življenje in jaz bi delal do onemoglosti, da, bi te poplačal za tvojo dobrotljivost. Zdaj se to n« more zgoditi ve8 . . " ,,Za božjo voljo, Janez!" vzklikne deklica vsa obupana. ..KakŠne bešede imaš! Ali bi me rad. mufiil? Kar ne razumem te. Kaj pa te Caka fla svetu?" ,.2alost in — smrt!* vzdihne mladeniS nSmrt?" vzklikne deklica bridko. ,,A1| misliš , da te pustim umreti? Kaj si vendar domišljag? Go vori jasheje: ne prenesem tvojih temnih besed! Tako ne grem dalje. Sedi semkaj za kratek 5as, da si iztaueš iz glave te grde misli." Peljala je slepoa ob lcraj poti, sedla 4 njim t Mdko travo, odložila prtljago in rekla« ,,GoTori, Janez, naravnost povej, kar misIiS!" BSaj me razumeš, Katriča", je odgovoril mL^ deni6; ,,ti bi se rada odpovedala mladosti radi mene. A]j morem aahtevati od tebe, da si pokvariš vse svo^ja življenje, ker hofteš meni izkazati dobroto ? Ze sama misel, da hočeš to storiti, mi trga srce. Ako ho6e|, da se bom potol^žil in postal vesel, obliubi mi, da mi nočeš biti y«č, kakor sestra; da boS ]?oStena prijazaa z drugimi lanti . . ." Ihte mu deklioa seže y besedo: »Janez, kako je mogoŠe, ila me tako trpin&iS? Kot rabelj mi režeš v srce, Zdaj imam pa to od svoj« flobrote: Pojdi si iskat drugib fantov! S čim sem tc zaslužila, s 6im sem se pregrešila?" .Janez išCofi seže po dekletovi roki in ko Io prime, pravi z Žalostnim glasom: BOh, Katrioa, ti me no5e3 razumeti, Ko bi imel fle dvoje oči, bi si jih dal izžgati, da bi te rad imel, ne da bi ti delal težave. In vendar Je slepost nadlokb» ki je nihče ne more razumeti, dokler vidi soln6no Iu6 Bog pa bi me 'gotovo kaznoval, ako bi hotel tvoja življenje izkoriščati/ wIn če bi jaz poslušala tvoj grdi syet, potem bi mo pozabil, kaj ne, da?" ,,Pozabil?" vzdihne slep«o. w'OTcrog mene ]e veCna noC. Vso svoje žive dni moram premišljevati ia sanjati. 0 fcem neki? Samo o tvoji dobroti in o tem, Jnsr so mi tvoje o6i govorile o slovesu." ,,In ti bi Katrico Se vedno imel rad, afco bi ustnegla tvoji želji?" " ¦ «Se vedno — do sjmrtl." Deklica si solze obriše iz očL Cisto dmgačen izraz se ji pokaže na obrazu; % Tttselim ponosom ia  poKnmom odgovorl: r ,,Cn jaz naj te zapustim-' Da bi plasala z drugimi lanti, med tem ko bi ti po cele tedn« sedel za pefijo, žaloval in mislil na-me? Janez, m« raeumeia, kako si le misliti moreš kai takega. Ali mislišt da nimam srca in bi te pustilf, da bi hiral zaradi mene? Ne, ne, aelo si me ime|l rad, ko si imel Se svoii. <lve grfli odesi; zdaj pa bom jae tebe rada jmela, ko so HK iKeubil, siromak! 0 Mrugih fantih p«. mi kar ne govori več; hudo mi ds, ravpo tako se mi zdi, kot bi mp ne spoštoval več, Ako s« le »pormiim n* to, »• lai Bolze uflero iz oii." o«nez nemo stisn« dekliei rok«, Itwaie4rio .io o^Sudujoč. — Po kratfcera pr«moffiu prari z globo kinj vzdihom: ,,Katrica, ti 8i «ngel., te dobro fiutim. Samo zaradi teoe lahko poaabim, feaj mi je Bog t«*1; pa ae mors blti!" ,,Da", odgovori ona; ,,rMum«ni te, ReCi ho6«i, na] postanem stara flevioa. h lema ne bo talo, stopiti hoCem t sreften zak»u in e« omožiti, predno h* poseiana ozimina, vidffil" ,^0'možila se bog!" Kuninnrft rojal, n» tihemužalosten. A0 Katrioa! Zdaj si mi olajlala srce^ Bog daj, da bi te tvoj mož ljubil, kakor to zaslužig. — Omožila se boš torqi? S kom? i.li jo prijatelj i« na- Ke vasiP" ,,Janez, ali si oTJ pamet?" rzklikne aekle tak0 glasno, ida je odmevalo za njo t gozdu. »Omožila se bom. Vprašaš, s kom? S tabo!" ,,Moj Bog! Z mano, s sfepoeml" '  <5S tabo! S tistim, Id Bi dal &e dro oBesi, 9abi me smel ljubiti!" [ ]- 0 hvala ti Ba tolift) floOroto! Bog ti naj povr- n©, toan —" ¦ : ¦¦> .-¦i.^.-ru^ ? Katrica mu roEo položi na • usta ib zadugi rnadBRa* besede, rekofi: ' io osloa <h t::'iN-n wMol6i; govoril sl-ravn<*ar tafco reano in jaz s«m posluSala, da tni je srce hqtalQ poditi«. Pusti me, ia (ff31 Jez govorim talcD. JCDto Bi bila laz ro nesre5i oslejjela, ali bi bil zftvrgel revico? In ako bi te v sv.oji nesreči Ijubila še dalje, ali bi ji zadal smrtBi snnek s tem, da bi bil prijazen z-drugimi dekletiOdgovori mi na to!" ,,Ne smem." ,,Morag in kar naravno&t govori, Janez!" ,.0h, Katrica, jaz bi storil, kar ti delaš sedaj. IA tako ne morfe biti, cbraga prijateljica. Kaj bi ljudie rakli o meni?" ,,Pa mora biti!" pra\d deklica odloeno. ,,Obli«bi mi e taoSk* besedo, da bo Bog sli&al, dokler na(u p« združi duhovnih t oerkvi." Ka je Tojak to slišal, ei je obraz zakril z rokai'ii ter počasi. povesil glaro deklici na prsi: skoro j» cmedlel od ginjenosti io molfial, dokler ni yzklikniiji Katricaf: ,,Ljudje! Kdor dela prev, se mu ni treba sra moTati. Rada« pojdem s tabo t cerkev, da pred ol tarjem rečem ,,da", lakrat bom ponosno dvignila glaV» in si mislila, da Bog y nebesih ve, kaj je prav in ta ne, Bodi' brea skrbi, jax že pokažem, kaj Slorek lahko stori, ako so mofin« roke in srce. NiCesar no bofi pogrešal, Janez, za to bom že jaz skrbela. Pn tebi ostanem in tolažila ts bom, rada imela in ra/ veseljevala, dokler naju smrt ne loči, In tako bovra živela z materama, z dedom in Pavlčkom srefino in mirno, kakor doslej. fAli ni prav tako?" ffokaje ji je slepi srojak poljubljal roke. Pač ;e Se mrmral nekaj besed, kakor bi odklanjal ljubeznivo ponudbo. a ona je rekla odlo5no: „Janez, lu ne moreva obsedeti, morava naprej. Z*no5ilo se bo Že, predno prideva do hiSe, kjer sera spala pred štirimi dnavi. Vstani in veselo 'ojdiva naprej. Ne besedico y^- ^ tistem; kar sva rekla — Ta rekla, Zdaj a6y6rj\va[pTjtlrugili stvareh!1* r/ , Z^dela si jo pior-iailco.iva.brbet, podala' jlaiieiu"'' palioo in tiho^ a^v^piog^ sr^rl|8|ta |flp, dalje po trtti pijstinii. VI. Drugega dne zarana je bila naša Katrica i zopet na potu s prtljago na hrWu in ^lepim vojaJci za sabo. j Jrava na obeb straneh poti in zelišča po p« tinii so lesketala v prvih solnfinih žarkih, kakor biia posuta z demanti, vrhovi smrek, mokri od rOf pa so bili kalcor previefi^ni s srebroni. "-?a vzhodu žarelo nebo v zlatu in škrlatu; v oddaljenih gnn< ]iti se je dvigala nočna vlaga in plavala med neb( in zemljo. Ptice so se bile rzbudile in polnile zral svojim petjem; pridna Cebela je brneč letala ofcr cvetk; hrošči, metulji in kobilice so se veselo izp) letavale; vse se je smejalo, ko je napočil lepi da \se je mladi svellobi vriskalo nasproti. Tudi dobra deklica je bila oevedoč tako dot rolje kot narava. famintam je navdušeuo zapela) kai glasov te ali one pesmi, ali "pa govorila kaj, > bi Tzbudila veselje v ujegovem srcu, Vojak ]e dof «asa hodil molče: nazadnje je viJragal: '¦ ,,Kako si vesela, Katrioa! Gotovo zato, kerj lepo vreme? Sice» ne vidim, pa8 pa slišim3 kakd ptice kličejo ,,Dobe» dan!" in kako čebele brenče se Tesele." ,,Ne, Janez, nisem regela zar,adi tega", oSj vori deklica. ,,Stopibliže k meni, povedati ti moi nekaj zelo fiudnega. ^Sicer so samo sanje in sk sem jih pozabila; odkai pa sem vesela, so se mi\ pet vse vrnile y spomin-. Saoje so vendar. le a« prijetnega, kaj ne, Ifanez?" »Veasih." ,,Seveda, ako so sanje lepe. ffaz Se nifcdar | sem bila tako srečna, kot snoči v apanju; niti zii tolarjev ne aam srojih sanj in to le Tendar grt) mnogo. Jezi pa vendarle žloveka, Sa sanje nisa H T"^v^i W Hnlfi4fIiaaB 8aniaIi> Wfio lepegn Katrlca?^ rDalJa prihodnlfl