tliXtx^axzxxxxxi

POMNITE
SE
slovenskih beguncev s kakim darom i
[, AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 13, 1946
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
to je snela slovansko zastavo Ske<Mu pri Trstu
SfcHo streljanja, alna stavka
>
tst,
ške
U.
stavka
marca
Trst in
I $10,000 BO PLAČAL, j KER JE PRODAJAL SLADKOR
Cleveland, O. — Sodnik Darr, ki je prideljen federalni sodniji, je obsodil Blaine W. Orserja, poslovodjo Crystal Sugar Co., 1232 Broadway, v $10,000 globe. Or-ser je dvakrat kršil vladno ceno za prodajo sladkorja.
Enkrat je prodal 50,000 funtov sladkorja za $4,860, namesto za $4,060, drugič pa ga je prodal 10,000 funtov za $1,112, namesto za $600..
-o-—
naselbine so paralizira-E generalne stavke, ki je • 1]a v protest radi stre-
1 st v .6nju pri Trstu, pri
Kgn a ubiti dve osebi in &njenih"
Vil6 ,Pblasti ^javljajo, da »s strelJ'anja, ker je| ,s '"^a jugoslovansko za-| "VSi ] ve v Skednju. Narod1
WoRysfB
Senator predlaga, da se sestanejo veliki trije
so bili že zadnje štiri i"^. pl'ePovedi proti razobe-■ ■ ^nih zastav na javnih
Connally zagotavlja, je treba z Sovjetsko Unijo govoriti čisto, pa odločno
lOera'na	•	, ! Washington. — Senator Tom
!V>e v T^u 'l Tržiu	ki "ačel»ik odseka
sled«iem t, r , \ , , za zunanje zadeve, je govoril v
fc^la v" lad3edelmc0 zbornici, da je potreba nova kon-
SO J,Pr.et v 1 ferenca velikih treh, ki bodo raz-
iC.Jedos.1 Trstu P°VeCf,h' pravljali v čistem jeziku prepro-
J > komi h8'« rV-eZm 1 st0 in če Potreba tudi brez pri-
, Cm raZ" držk* 0 Problemih, ki bi sicer
nadela -,en0 iaVn°,lahko zanetili svetovni požar-
.rL^'sijj, j i'	j Rusija mora razumeti, je po-
popolnoma za- udarja]
senator, da ima sicer neoporečne pravice imeti v svojih
^	Protestu časnikar-
Peval,
r\n — komisi- j ■	•	.
te njene pravice ne segajo pre-
>U like od člano
10 lraznih delegacij. £ ^^^
iS Je komisija dala v [I .^bilo to, da je začela z
k;: *«
.	bodo načelniki
iškj enjavali: enkrat bo
i
Connally je tudi poudarjal, da moramo imeti pripravljeno dovolj veliko armado, veliko mornarico in najboljšo zračno arma-
komisij
"'^ftancos?1' ZatGm ^ o Te" a rma d ebod o" sta i e za'od-' ločno voljo Amerike, da se ne bo uprla samo vsakemu napadu, ampak da bo nasprotovala tudi vsakemu ekonomskemu ali poli-! ličnemu nasilju. L | Rekel je, da dokler Rusija. Mdfnil* ____Anglija in Amerika ostanejo
— vx«i. Kunusije je V Unger, star 28 let Clevelanda, Ohio. '
!etrQ
i J
i' ii
naselbin zveste obveznostim čarterja in
Dne 14 febr je poravnajo razlike, kadar se po-v«led srčne kapi Ru- ^vijo, bo mir. Toda tisti, ki ho-j ^od j Samski, star 51 let'in če mir> ne sme de,atl mfiesar, kar
hiž^ja- Zadnjih 16 let bi izzval° v°jno- n J »»rl0 lk Slovenskega delav- čas Je> -ie rekel Connally, da se %0 in bil med rojaki ponovno sesanejo predsednik nMUbljen	Truman, premier Attlee in mar-
U?" V bolnišnici je v ša! Stalin. Pogovore naj se iz oči jNžičt!a Alla Grurn rojena v oči, v razumljivem in če potre-X> iz št. Ruperta ba tudi grobem jeziku.
in v Ameriki 33	-o-
Rusija svari Ameriko in Anglijo, da je nič ne ustavi na pohodu
Niti atomska bomba je ne prisili, da bi spremenila j politiko, zatrjuje
London. — Sovjetska Rusija je včeraj posvarila Zed. države in Anglijo, da je niti atomska bomba, niti kako drugo orožje ne bo odvrnilo od njenih legitimnih in potrebnih ciljev, da si zavaruje svoje meje.
Članek v Izvestiji, glasilu uradne Moskve, govori, da misli Rusija zasledovati svojo izbrano pot brez vsakega zadržka. » i vi . članek svari Ameriko in Angli- AngleSKl premier ne
jo, ck če bosta pokazali kako re£e nič na Churchillov
moč proti Rusiji, da bo to vodi-	„».
lo Zed. države in Anglijo "v po- gOVOr V MlSSOUri gubo."	| London. — Laborit Tom Dri-
že dva dni rusko časopisje in berg je zahteval v poslanski radio napadajo Churchillov zbornici od premierja Attlee-ja,
Morda, bi pa kuže vedel zanjo
Neka ženska v Clevelan-du je imela sila luštkano inačico. Oni'večer sta pravkar povečerjali, najbrže vsaka iz svoje sklede, ko ženskozagleda na verandi psička, ki se ji( je zdel ves izstradan. Odprla mu je vrata, pa lepo nakrmila, potem mu je pa še dala jerperge v kuhinji pod pečjo. Ko je dobra žena zjutraj vstala, je bil kuže še tam, mačice pa nikjer, pa ki je ne bi dala za vse na svetu. Kužek je bil viddti nekam v zadregi-
-o-
t
j Razne drobne novice iz I Clevelanda in te
Lewis je predložil 9 točk za novo pogodbo premogarjev	okoli e
Washington. - John L. Lewis, predsednik linijskih Dvanajsta W(.inica_ premogarjev, je predložil premogovnim družbam mehkega y žetrte ob 8:]5 ,)() d.irovana premoga devet glavnih točk za novo pogodbo, ne da bi pri v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-
I
tem omenil kakih določnih pogojev.
Vse podrobnosti je prepustil -
Lewis pogajanjem, ki morajo ustvariti do 1. aprila novo pogodbo, ali pa bo stavka.
Glavno, kar Lewis zahteva za premogarje je:
Poseben sklad' za zdravje in dobrobit premogarjev Lansko leto je zahteval za to 10 cenlo\ od tone premoga, kar pa ni dobil. To bi prineslo v blagajno unije več kot $50.000,000 na leto. Zdaj ni povedal, koliko zahteva za ta sklad.
Dalje zahteva višjo mezdo in krajši delovni teden. Premo-garji dobivajo zclaj $63.50 ns
predlog za vojaško zvezdo Arae- da javno obsodi Churchillov go- te^en za 54 ur dela" rike in Anglije, ki naj bi usta- v or, ki ga je obdržaval 5. marca vila ekspanzijo Sovjetije. "Sov- v Fulton, Missouri. Poslanec je jetska Unija je trdno odločena, urgiral premierja, naj javno ob-( da si bo zasigurala vse fronte in sodi nevarne doktrine v Church-
Nadalje zahteva, da lahko pristopijo v unijo vsi predde-lavci, tehniki in nadzorniki. Zahteva tudi več plače za pri delu na tem se ne bo umakni- illovem govoru in naj izjavi, da Počitnice in za praznike. Lanske la pred nobenimi grožnjami,,ni- to ni mnenje angleške vlade, kar leto 80 dobili premogarji za poti pred nobenim, tudi najbolj govori Churchill. Toda Attlee je Mitnice $75. modernim orožjem," piše Izve- samo rekel, da vlada ni bila1 Lewis je govoril na seji unij-stija.
"Rusija bo korakala svojo lastno pot, ne da »bi kje krenila vstran, ne da Ui sfc dotaknila interesov drugih ljudi in ne da bi odstopila tiste, ki s d njeni," grozi dalje Izvestija.
Izvestija sicer ne omenja na-
svo j ih
vprašana, naj se izjavi glede go- skih 'zastopnikov in premogov-vora, ki ga je obdržaval kak an- nih družb 45 minut, ne da bi gleški državljan v drugi deželi podal kakšne številke ler ni hotel reči ne tako ne tako. zahtevah.
Znano je, da, je Pravda, sov-'	-o-—
jetsko glasilo kom u n i s t i č n e^jgjg cene gove(|jnj jn
stranke, ostro obsodila Church-
; illov govor, ki da je obrnjen na- teletini okrog 1. aprila ravnost atomske bombe, toda v ravnost proti Sovjetski Uniji.
članku je dvakrat omenjeno "najbolj moderno orožje." --o—--
Odsek poslanske zbornice noče zvišati najemnine
Washington. — Lastniki na-jemniških hiš so predložili ban-
Zahteva preiskavo glede komunistov pri vladi
Washington. — Poslanec Rich
A fi L je za vodenico, Sladkorja bo manjkalo
'Sin t?egla Zapušča m0" vse do leta 1947
k^oit. J^1 ^čere-	i Washington. — Sladkorja bo
ifa^' ru -ie umrl Joseph primanjkovalo še vse letošnje le-
E ^i - do"
Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo stopile v veljavo višje cene na drobno za govedino, teletin in ja-gnjetino okrog 1. aprila. Cena iz Pennsylvania je čital v zbor- se bo zvišala za okrog poldrug niči članek v Washington Post, cent pri funtu. Te nove cene bo v katerem se govori, da so se ko- naznanil OPA okrog 25. marca, čnemu odseku poslanske zborni-! munigti vrjnj]j v vladne službe.1 Toda višje cene svinjini, klo-ce prošnjo, da bi se zvišalo na-1 posianec je urgiral zborni- basam in raznim drugim vrstam .jemnina splošno po deželi za 15 co> da se počisti s komunisti s mesa bo OPA naznanil kakih 10 odst. Lastniki hiš so zagotav- federalne plačilne liste.	j dni pozneje.
-o-
Poslanik Halifax misli, ia je hotel Goering preprečiti vojno
Nuernberg. — Tukaj je bilo lifornija-prečitano poročilo angleškega poslanika v Zed. državah. Lorda Halifaxa, v katerem trdi, da je v avgustu 1939 poslal Goering k njemu švedskega inženirja Dah-lerusa v namenu, da se Nemčija in Anglija sporazumeta na nemških zahtevah po novem ozemlju, kar je končno povzročilo vojno. Lord Halifax je bil prej angleški zunanji minister.
no Gertrude Možina v spomin j 2. obletnice njene smrti. Iz Kalifornije—
Joseph Mlakar, soproga, hčerka ter Miss Mah pošiljajo vsem prijateljem po Madison, O. najlepše pozdrave iz Glendale, Ka-
Zaroka-
Emil F. žužek, sin poznane in spoštovane žužkovo družine iz Hubbard Ril., Madison, O se je zaročil z Miss Dorothy IX Puder iz Geneva, O, Dan poroke še ni določen.
V /:•' tek na sejo—
Društvo Dvor Baraga 1317 COF vabi članstvo na sejo v petek 15. marca. Ta seja bo v res-
Halifax je mnenja v svojem mcl važnega pomena, ker bo tre-
poročilu, da bi bil Goering raje videl, da bi ne bilo vojne. Toda kar se tiče Goeringovega napora za preprečitev vojne ve vse podatke samo švedski inženir Dahlerus, je rekel Halifax.
NAJNOVEJŠEVESTI
ljali, da bi bilo to pošteno in edi-, članek je gpisal katoliški du-no pravično.	hovnik Rev. John F, Cronin, po-
možni direktor Narodne katoli-
lii"' Ii.,u,mače Vreščajev z to in morda bo to seglo še v leto
% Zadani
H, t < liOr
10."
star 58 let.	1947. Tako naznanja poljedel-
ženo, sina in	Kki oddelek vlade. Znamka 39 iz
V ^e ]AU' Pa dva bra"	knjige 4 je veljavna do 30. apri-
unov- je umrla v	ja, znamka 9 pa do 31. oktobra
KIS:
elen Glasic, rojena za 5 funtov, ki je za prezervira V6r i0 ah na Gorenjskem, nje. Vl4°leti Prišla v Ameriko '	__
StStnl^i* bila 67 let- Rusi so kupili v Ameriki V ^k Tr* b-ata J°" 3,000,000 čev. vrvi
If V, ' Vl ^ Se"> Sal' Francisco- - Ameriška K 1st v r> 9K vlada naznanja, da je prodala UkfM u'J't1 n Rusiji 3,000,000 čevljev vrvi za ^ C 62 l t dl h" p afe" $400,000. Vrv bodo baje rabili k^Ltta06*adT: ruski ribiči
Člani odseka se sicer še niso izjavili ne za ne proti, toda posamezni so rekli, da bi to zvišanje prizadelo take sloje, ki najraje glasujejo pri volitvah in teh se boje.
Možno pa je, da se bo nekaj
Drugim prodaja hiše, sam je pa nima
Findlay, O. — Burgess Reese,
tudi za lastnike hiš napravilo,, inia vladne službe v Washing, kadar se bo podaljšalo oblast tonu> izjavlja Father Cronin.
I	-'0--—
ške dobrodelne konference, ki
brez pridržka izjavlja, da so se
komunisti tako globoko zajedli
v, zemljiški agent, je dal v časopis
vladne oddelke, da bi javna pre- - aglaS) da bi takoj rad kupil hišo iskava položaja pretresla deže-;G sob Pa ta hiša n- za nikogar lo. Najmanj 2,000 komunistov c;rugega kot zanj. Svoji gospo-
OPA še za eno leto O'
Bob Feller je zavrnil
dinji je namreč prodal hišo, kjer je stanoval in ta mu je stanovanje odpovedala.
Važna nova knjiga za ameriške Slovenke
I0J « /
<'A A
r
Y. _ Dne 25.
let> doma od Radov-
^ka'jskem'v Ameriki	_^_
At^ i,"Z1, zaPušča ženo, sina,	i- !&i j -l ^
CV S a-	Poslovodja Skodovih to-
Dne 14. febr. je varen obsojen na 3 leta
Praga. — Adolf Vambersky,
srčne ka^i Ma"
'S bi' Stara 70 let. Tukaj bivši poslovodja Škodovih tova-
■ 8in°ve in dve hčeri,	ren je bil obsojen na tri leta je-
iz* bila sestra Matije	če, ker je služil kot orodje naci-
\\ M Sl,:levelanda, ki je tudi	jeni za časa okupacije._
i	c«0 Viiu„ o . _	I...	'	^
t
%
Porotnik je moral plačati | ponudbo $100,000
kazni	, Clearwater, Fla. — Bob Fel-'
Rock Island, 111. _ John k; j ž g clevelandskim j V New Yorku je izšla nova Gardner je bil izbran. za porot-i	odkloni] pQ. knjiga z naslovom - Slovensko-
mka. Prvi dan je prišel 15 mi-1 dbo mehiške igralske u ki ameriška kuharica, ki jo je izda-nut prepozno m se natreskan je'. mu	za	g	la Mrs. Ivanka Zakrajšek.
bil da je komaj stal na nogah. na	3 leta Ponudbol Knjiga obsega skoro 500 stra-
Sodmk ga je obsodil na $10 glo-l^ je daJ Jorge Pasq(iel; pred. ni, ter je vezana v trde in močne
platnice.
Poleg obilnega informativne-
V TrO-in nfičalcuioin kar gradiva svoje stroke vsebuje 1 a AAA F -l ^	knjiga tudi okrog 1200 receptov
14,000 Arnerikanckov I za ,merikanska in starokrajska
Tokio. — Japonske oblasti tr-|0zir0ma evropejska jedila vseh
be ter mu naročil, naj pride dru-| gi dan o pravem času in brez. sladke ginjenosti
e—--i
sednik mehiške lige.
o
ba rešiti več resnih zadev. Vsled tega naj se članstvo udeleži polil ošte vil no.
Pošiljke so prejeli—
Angela Levstik iz Lakewooda, O. spoorča, da je prejela vest od sorodnikov iz Velikih Lašč. da s,> prejeli v redu pakete in denar, kar je poslala potom firme August KoHandra. Poslano so pre-TRST — Včeraj so bile velike jeli doma v 7 tednih.
demonstracije v Trstu pred Nccoj na seja___
HosloPjem mednarodne obme.i- Nocoj bo seja društva sv. Cine komisije in pred glavnim rila in Metoda št. 191 KSKJ. Za-stanom zavezniške okupator- četek ob 7:80, zvečer na Recher ske oblasti. Do 100,000 ljudi Ave. Prosi se številne udeležbe, je demonstriralo.	je priporočen—
WASHINGTON — Nove ruske Joseph Poznik, ki kandidira čete se vsipljejo v,Perzijo. Dr- za državnega poslanca v okraju žavni tajnik je vprašal Mos- Cuyahoga na demokratski listi, kvo za pojasnilo, zakaj pošilja je bil indorsiran od redne demo-nove čete v Perzijo mesto da kratske organizacije tega okra-bi jih vzela ven. Položaj je ja. skrajno napet.	Prva obletnica—
DETROIT — Med zastopniki V petek ob 7:30 bo darovana General Motors in unijo CIO v cerkvi sv. Lovrenca maša za je bilo vso noč posvetovanje, pokojnega Franka Strajner v Kaj so sklenili, še ni znano, spomin prve obletnice njegove Stavka traja že 113 dni. smrti. WASHINGTON — Her'bert Za bogoslovce— Lehman, načelnik UNRRA, .je Mrs. Ivana Pelan je darovala odstopil. Kot vzrok navaja $5.00 za slovenske bogoslovce. slabo zdravje. ,	; Najlepša hvala.
HYDE PARK — Winston _\a obisk so odšle—
Churchill je obiskal včeraj Mrs< JCiSeph,ine Haffner, grob predsednika Roosevelta. Mrg Pauline stampfel in Mrs. Pri zakuski je bil gost Mrs. Nettie Princ s0 se podale v
Roosevelt. Potem se je odpe- N.ew York, kjer bodo obiskale ljal v Albany, kjer se je po- Josephine Holmar ter nečaki-svetoval z guvernerjem Dew- nj() hm Pftlem; ripotoma ()bi.
eyem-	,'§čejo še Mr. in Mrs. Frank Per-
me v Bostonu. Želimo jim srečno in prijetno potovanje.
, , Pisma pri nas— harici kratek in lasen pregled ... .	. „ ,
čez vsebino cele knjige. Drugo./" nas .mata pisma: Frank
to je abecedno kazalo pa kuhari- D.rvobmJ; mu Martm Dr0ib" ci omogočuje, da lahko in hitro n.ič iz Male vasj n- P- Grosup-11 ajde predmet, o katerem rabi |e 111 Jozt; TerŠkan, piše mu pojasnila.	Ivn-a Dimnik iz Dev. Mar. v Po-
Naslovi receptov in inl'orma- ' , . , cijskih odstavkov, kakor tudi po- Dohodninski davek-
sameznih jedil so poleg sloven- V Petek lo" marCH zadn-'1
dan, ko morate poravnati s
Stricem Sam oni svoje davčne
obveznosti. Ne pozabite!
_ .. . _ ... j 1 111111 Amprik-anrk-ov 1--------------" . ,	ščine navedeni tudi v angleščini.
Rusija da Franciji do j 1J'UUU	1 2a amerikanska in starokrajska T b() t d našim tu roieni ku.
500,000 ton žita | .. Tokio.- Japonske oblastl " .oziroma evropejska jedila vseh. haricam tovo zelo dobrodošlo.
Pariz. - Urad zunanjega mi- da pncakiuejo enkrat v u-: vrst; 0d amerikanskih brojlanih Mnogim našim pr}seljenkam pa
nistra naznanja, da bo dala Ru- ^ju samo v Tokiu do 14.000 ne- stejkoVj «ham and eggs," pajev, bo t ureditev služila kot nekak
sija Franciji 500,000 ton žita. zakonskih otrok. Očetovstvo pri
Za žito je prosil vodja franco- Pisujejo ameriškim vojakom ki krajskih žgancev, kranjskih klo skih komunistov, Maurice Tho- so prišli sem lanskega septembra bag) p0tiCj krapov, flancatov itd. rez. Francoske ladje bodo vozi- i« so se kmalu sprijaznili z Ja- y n.ej je tudi angieški odde-le to žito iz pristanišča v črnem ponkami.	j jek) kjer so v angleščini podana
morju, in sicer 400,000 ton pše-j _ _ _ -—-—°	># ^ ; pojasnila in recepti za take naše
kejkov, sladoleda itd. do staro-1' besed^k kuharskih lzra550v. ameriškim vojakom, ki Vra4<llrih	kraniskih klo-
Ker ameriške Slovenke do se
Obiščite onemogle rojake
nice in 100,000 ton koruze.
bibo 9. j an.
O' ^ u b«lnišnici v Wheel-
jeclilne posebnosti kot potice, šarklji, krapi, buhteljni, cmoki
Ktf v
, V • Va W
' if0' Cdi • Jane Bohince
\ je doKMla poškodbam, \ ?ez6ocl pre'išni dan "
Dne 17. febr. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
!in
Rti

Zapušča moža,
i brate.
Predno je bila ustanovljena pprvet vaškša straža v jeseni 1942, so partizani pobili mnogo tisočev Slovencev, ki niso bili komunističnega mišljenja. Ti se niso borili proti partizanom. Zakaj so jih torej pobili? Kaj so izdali?
V Moskvi so prijeli roparsko tolpo
1 Moskva. — Roparska tolpa, itd.
ki je bila znana pod imenom "čr-1 Vsebina knjige je razdeljena ni maček," je zdaj razpršena, na 40 poglavij in tako ima vsa-1 Ustrahovala, ropala in morila je ka panoga kuhe svoje posebno Moskvi od lanskega avgusta, poglavje. Poleg tega je iz vsebi-
Voditel je'' so * obsodili" na' 7mi% ne" posameznih poglavij sestav-j kraj šek, 302 E.,72nd Street, New jaWbodo
V zavodu za onemogle na 22. cesti v Clevelandu je poslopje, daj niso imele svo.je kuharske kjer se nahaja več naših onemo-knjige, po kateri so čutile nujno gjih rojakov. Priporočamo, da potrebo vse od časa, ko so prišle ]-,} jjh ob priliki obiskal.. Tam so: v to novo in tedaj tako tujo jim jakob yidic. Frank Peček, An-deželo, bo ta nova "kuharica" ve- ton Brgoč in Frank Korošec. Tu-liki večini naših gospodinj in ku- dj nokaj Hrvatov je tam. haric zelo dobrodošla.	Ta zavod upravlajo redovnice.
Knjiga stane $5. — skupno s imenovne "male sestre." Zavod poštnino ter se naroča na slede- se nahaja le nekaj korakov na-čern naslovu: Mrs. Ivanka Za- prej od Charity bolnišnice.• Ro-
prav veseli vsakega
ostale pa v zapor.
ljeno posebno kazalo, ki daje ku-! York, 21. N. Y.
obiska.
AMERIŠKA POMOVTNA. jMARCH 13, 1946
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMJES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, •2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 51 Wed., Macrh 13, 1946
Globine hudobije
Katoliški katekizem govori o vnebovpijočih grehih. Med njimi je premišljen umor človeka. Še huje vpije v nebo za maščevanje premišljen umor, kadar ga izvrši nad nedolžnim človekom sodišče. Tako je bilo ob procesu, ki se je pred Božičem vršil v Ljubljani. Komunistični režim je postavil pred svoje sodišče in obsodil 33 ljudi, ki so bili vodilni člani tajnih protiokupatorskih organizacij "Slovenske legije" in "Sokolske legije." Slovenske politične stranke: katoličani, liberaci in socialisti, so se proti okupatorju združile v "Slovenski zavezi," da bi narod imel enotno vodstvo proti tujcu in da bi prevzele ob razpadu sovražnikovih front začasno oblast. Somišljeniki.teh strank pa so organizirali posebne tajne organizacije, legije, ki so se pripravljale, da v danem trenutku z orožjem v roki pomagajo zaveznikom pregnati Nemce in Italijane ter ohranijo red v deželi. Te tajne organizacije so stale od vsega početka v zvezi z zapadnimi zavezniki in njihovim vojaškim vodstvom. Zlasti so temu oskrbovale informacije vojaškega, značaja.
Proti tem organizacijam je bila ustanovljena partizanska Osvobodilna fronta, potem ko je Rusija neprostovoljno nehala biti zaveznik Nemčije. OF je bila vedno- obvladana od komunistične stranke in komandirana iz Moskve. Bila je proti demokratičnim zapadnim državam. Njeno omalovaževanje Amerike in Anglije se je danes spremenilo v očitno sovraštvo, ki ga nihče ne skriva. Titove čete stoje sedaj proti zaveznikom kot predstraže Moskve.
'Komunistični partizani so šli svojo pot in začeli z napadi na vse, kar se ni uklonilo njih terorizmu. Niso napadali toliko okupatorja kot domače ljudi. Ker so se ti branili, je prišlo do strašne domače vojske. V tem domačem boju je partizanstvo igralo najgršo vlogo s tem, da je izdajalo okupatorju člane nasprotnih tajnih organizacij. Ka ta način so se jih iznebili in izločili iz domačega, boja. Komunisti so držali v ta namen tesne zveze z Italijani in kasneje z nemškim Gestapo. Z italijanskim generalom Ceruttijem so sklepali na primer pogodbe, s pomočjo njegovih vojakov in z njegovim orožjem so poklali slovenske vaške straže. Pošiljali so svoje zaupnice, kot na primer znano pevko Mlejnikovo, k nemškim komandantom, da so jim denuncirale tiste slovenske ljudi, ki so bili obenem proti Nemcem in komunističnim internacionalistom. Poročali smo že o dogovorih, ki so jih sklepali vodilni partizani z Lahi in Nemci. Pride čas, ko bo sin nemške matere Kidrič in nemški potomec Bebler in še marsikak tak internacionalec na slovenskih tleh dajal odgovor za te partizanske grdobije.
Ker je zavezniška politika prodala Jugoslavijo Moskvi, je komunizem pod Titom zmagal. Tisti, ki so držali z zapadnimi zavezniki, so v Titovini zaznamenovani kot izdajalci, tisti, ki so zbirali podatke za angleško in ameriško vojaško vodstvo in jih spravljali iz dežele s smrtno nevarnostjo, so obdolženi koloboracije s sovražniki ravno teh zaveznikov. Razbojnik, ki je zmagal s tujo pomočjo, je postavil sebe za sodnika nad tistimi, ki so se pred njim branili. Že v takozvanem kočevskem procesu proti četnikom in vaškim stražam v jeseni 1943 smo doživeli, da so si komunisti, ki so zmagali s pomočjo Lahov, sami vzeli pravico soditi svoje nasprotnike, ne da bi imeli za to le videz kake legitimne oblasti. Delali so s pravico razbojnikov.
Toda nič manj razbojniška pravica je odločala pri procesu pred Božičem 1945. Res da ima danes Titov režim legitimno oblast (kot jo je imel Neron nad kristjani), toda o pravici ni ne duha ne sluha pri tem procesu. Pred sodiščem je stalo 33 ljudi in bilo obsojenih samo zato, ker so bili vodilni v boju proti komunizmu in ker so smatrali partizanstvo za nesrečo slovenskega naroda. Obsojeni so bili, češ, da so kolaborirali z Nemci, če tudi so v resnici kolaborirali z zavezniki. Najznačilneje je bilo, da je bilo med njimi devet oseb, ki so bile poprej odpeljane po Gestapu v Dachau in so tam trpele, dokler jih niso rešili zavezniki. Ko so bili prepeljani i'4 Dachau-a v Ljubljano, so jih pjarlizani takoj aretirali in postavili pred sodišče in — obsodili. Naj navedemo žrtve tega komunističnega divjaštva. Njih imena vpijejo, kakšna je komunistična pravica: Milan Fine, bivši tajnik Kmečke zveze, organizacije katoliških kmetov (ustreljen), Jože Baje, uradnik (ustreljen), Henrik Goričan, duhovnik, izgnan iz štajerske pred Nemci, potem poslan v Dachau (obsojen na 10 let), Ernest Peterlin, podpolkovnik (obešen), Martin Žekar, narednik (ustreljen), Stane Zagoršek,' poročnik (obsojen na 18 let), Vladislav Križ, maior (obešen), Vinko Mehle, kmet (obešen), Pavel Kovač, narednik (ustreljen).
Torej prepeljani naravnost iz nemškega koncentracijskega sodišča v komunistične zapore in obsojeni, češ, da so delali /a — Nemce. Taka je sedaj justica v Jugoslaviji!
Šest drugih obsojencev je bilo tudi zaprtih od Nemcev po raznih drugih ječah, pa so po jugoslovanski pravici krivi, da so bili z Nemci. Ti slučaji dovolj povedo, kaj je krivda drugih obsojencev. Vsi so toliko ljubili svojo domovino, daj je niso mogli gledati zasužnjene po internacionalnih agen-j tih, vsi so preveč občutili, da je svoboda Slovenije vredna boja proti Nemcem in vsiljencem z Balkana. Umrli so za resnično svoBodo s slovenskega naroda. Ko narod stere jarem partizanskega nasilstva, bodo zapisana imena teh 33 žrtev
komunizma z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. Proces pred ljubljanskim komunističnim sodiščem pa bo šel v zgodovino kot zgled justičnega umora.
Dvoje nam ta proces z vso jasnostjo pripoveduje. Prvo je to-le: Komunist smatra svojo komunistično državo za nekakega boga. Kar se temu bogu ne klanja, treba iztrebiti z ognjem in mečem. Komunizem ne pozna ne svobode mišljenja, ne tolerance do drugega človeka. Komunist tudi ne vpraša po pravici in resnici. Prav je, kar je trenutno dobro za tega boga — komunistično državo. Komunist ne priznava pravice, ki bi bila tudi nad državo. To je tisti totalitarizem, ki tako živo nasprotuje demokraciji. Ker so bili obtoženci proti Titu, zato so zločinci. Kdor je proti komunizmu, je sovražnik komunistične države in ga treba spraviti s poti. V Titovini je nevarna že misel proti režimu.
Teh nasprotnikov režima pa je veliko, zato jih treba ustrahovati. Vsak totalitarni' režim, naj bo Hitlerjeve aH Stalinove vrste, drži v strahu vse državljane, da ne bi kdo po svoje mislil ali celo govoril. Tak-le proces ima namen preprečiti, da bi si kdorkoli še upal reči kako besedo proti vladi ali tiranu Titu. Gotovo bo ta proces ta namen ustrahovanja v veliki meri dosegel. Komunistična propaganda pa bo pela naprej o svobodi v Sloveniji. Za njo pa bo pobiral stopinje SANS in kar se zbira okrog njega s tudi-katoliškimi repiči vred.
Drugo, kar je iz tega procesa očitno, pa je, da so tisti, ki so bili proti partizanstvu, pravilno ocenili, kaj to prinese Sloveniji. Svarili so, da je za partizanstvom komunizem z vsemi svojimi grdobijami. Mnogi niso hoteli takrat verjeti. Danes ves svet ve, da so imeli bojevniki proti komunističnemu partizanstvu prav. Mnogi, ki sc poprej mislili, da se bo dalo s partizanstvom stvarno delati, so sedaj spreobrnjenj. Po poročilih, ki jih prejemamo ti spreobrnjenci vse drugače gledajo na nastop škofa Rožmana proti komunizmu, kot so gledali doslej. Škoda, da je toliko ljudi, ki ne verjamejo, kaj je komunizem, dokler ga ne izkusijo.
Odpri srce, odpri roke. .
"Na trdna tla, gospod profe-ser!"
Tako je leta 1941 v deseti šte vilki "Cankarjevega Glasnika" na strani 264 zaklical — ETBIN KRISTAN.
Komu je tako zaklical? Nekemu profesorju Ovnu iz starega kraja, ki je ustanovil tam "Mrtvo Stražo" in postavil zahtevo, tla mora povojna Slovenija segati do — Donave!
ETBIN KRISTAN o'tem profesorju najprej pove, da je mi slfl, "da najde'v Ameriki NOR CE, kateirh ni mogel doma zvabiti na svoje limanice."
ETBIN KRISTAN ni hotel biti tak NOREC, zato je takrat onemu profesorju povedal tudi
naslednje besede:
* * *
"Učeni gospod je le nekoliko v navzkrižju z nekaterimi dejstvi, ki so močnejša od vseh njegovih teorij. Nedvomno je. bilo mnogo Slovencev pod nadvlado . . . Avstrije ponemčenih. Bilo jih je tudi dosti poitalijančenih. Toda danes ne odločuje, kaj so ti ljudje nekdaj bili, temveč kaj so sedaj in česa-se danes zavedajo. Resnica je, da tudi mi nismo branili Nemcem, če so se poslovenili, in tudi največji šovinist ne more tajiti, da se je to godilo. V naše kraje se jih je mnogo naselilo in nekateri njihovih potomcev imajo še danes imena po krajih, iz katerih so se priselili. Po 'krvni teoriji,' na katero se sklicuje profesor, bi jih morali vse izobčiti, kljub temu, da čutijo slovensko in da so mnogi med njimi storili za slovenstvo, za slovensko kulturo, za slovenski preporod več ' ko vsa "Mrtva Straža" s svojimi diti-rambami."
* # #
ETBIN KRISTAN je torej še pred petimi leti mislil, da bi bili NORCI tisti ljudje, ki, bi razne Cankarje in Tavčarje in Fin-žgarje in Lukmane in žumre in celo vrsto drugih vse od Trubarja do Trunka . . . hoteli "izobčiti" iz slovenske skupnosti. To so sama nemška imena in na stotine drugih je, ako hoče kdo ravno puliti jezikovne koreninice. Prav je imel TAKRAT Kristan, ko je to pisal.
Po petih letih se je pa zgodilo, da je takih NORCEV v Sloveniji nekaj pri sami vladi, menda .sploh velika večina. In videti je,! da je takih NORCEV kar precej tudi tu med nami, prav to, kar st i e zdelo Kristanu pred petimi l.tti tako nemogoče in tako NORČAVO, se danes v Sloveniji go-' di. Da se to godi, dokazujejo vlaki, ki vozijo Slovence na podlagi "osmešene Hitlerjeve krvne
teorije" (Kristanove besede! ! !) Slovence iz dežele in jih "stresajo" onkraj meje. Zel0 zelo se meni zdi, da je med temi NORCI danes sam ETBIN KRISTAN, zakaj nisem še opazil, da bi se bil te dni oglasil in zaklical tja v stari kraj kot pred petimi leti:
"Na trdna tla, tovariš Kidrič!"
* * *
Na noge, tovariš KRISTAN! Pomočite svoje krepko pero v črno tinto in napišite močan članek in povejte Kidričem, da so tisti Slovenci, ki jih danes mečejo komunisti preko mej domovine, storili za slovenstvo in slovensko kulturo več kot vsa Osvobodilna Fronta (z Adamičem in SANSom vred) s svojim posnemanjem Hitlerja. . .
* * *
Pa če danes ETBIN KRISTAN noče zapisati takega članka, je pa kljub temu isti ETBIN KRISTAN priča temu dejstvu. V prej omenjenem članku čita-mo namreč izpod njegovega peresa naslednje besede:
"Slovenska kultura se je v teh dvajsetih letih (Jugoslavije) tako razvila, da so jo začeli upoštevati po vseh civliziranih deželah."
Hvala za poklon, tovariš KRISTAN ! To boste pa že priznali, da v tistih 'dvajsetih letih" nista pospeševala slovenske kulture ne Osvobodilna Fronta in tudi SANS — pod vašim predsedstvom — ne!
Ves KRISTANOV članek bi rad prepisal, ker je neverjetno poučen — za naše dni! Toda le še nekaj besed:
"če zmaga Hitler-Goebels-Himmlerjeva BLAZNOST, tedaj ne bo ne velike ne majhne Slovenije. . ."
Well, vse kaže, da je ta BLAZNOST zmagala, samo s to razliko, da je dobila ime: Tito-Kidrič-Adamic-|K ,r ijs t a) n o v a sB'LAZ-NOST. Blaznost pa ostane blaznost, pa naj ima tako ali drugačno ime.
Ta kolonar je že davno pisal, da v-slučaju zmage komunizma ne bo ne velike ne majhne Slove-, nije. Ivo je to pisal, še ni poznal KRISTANOVEGA spisa v Cankarjevem Glasniku.
Pa so dejali temu kolonarju takrat, da je mila Jera! Zdaj vidi, da bi bil kljub temu lahko kandidiral za — predsednika SANSA! Saj je bil KRISTAN še pred kolobarjem — mila Jera!
* * *
Slovenske usmiljenke so tudi pregnane. Ne na podlagi "krvne teorije," ampak na podlagi
"politične teorije." Da je tudi to BLAZNOST, naj pove naslednje pismo, ki ga je dobila iz starega kraja Sister Leoni-ja:
"Maribor, 6. dec. 1945 "Predraga moja sestrica:
Od začetka vojne in do konca je ibilo zelo hudo za ubogi slovenski narod. ' Me usmiljenke nismo toliko trpele osebne. Pač pa gledanje in poslušanje, kaj delajo z našimi ljudmi, nas je bolj bolelo kot če bi same trpele.
Naše sestre so dozdaj še povsod po bolnicah, pa so nam že rekli, da imajo dosti svetnih strežnic in redovnih ne bodo potrebovali. Kakor Bog hoče! Me smo pripravljene na vse. Tudi to je res, da so ljudje tru-moma bežali na vse strani že po vojski. Kam so Ibežali, za to se nismo zanimale, in tudi o sedanji politiki ne vemo veliko. Naša politika so bolniki in reveži'''
To je kratek izpis iz pisma. Pa vendar so morale sirote, ti "angeli usmiljenja," ven iz bolnišnic in zavetišč. Na njihovo mesto so prišla bitja, ki so njihova politika — tovariši in tcvarišice v brezbožnem komunizmu !
* * *
Rev. Cerne je na pravi poti, pa čeprav mnogi mislite, da "i. Nedavno tega je dobil povabilo, naj se čimprej vrne v "zlato svobodo" Titove Jugoslavije. Mož je takoj prikimal in zdaj pravi, da res poj de.
Nič boljšega zdravila zanj kot izvršitev tega sklepa!
Ce bi bil Rev. Cerne tako "iz viže" kot nekateri mislite, bi ne £nal iskati tako pravšnega zdravila svojim muham kot ga išče. Pot v stari kraj, kakor-šen je danes, je takim muham | najboljše zdravilo.
Čestitke, Rev. Cerne! Ali smemo upati, da bo šla za Vami cela procesija tistih, ki so jim Vaše muhe všeč? Vse kaže, da drugega zdravila zanje ni kakor tudi za Vas ne. Srečno pot!
Morda ho koga zanimalo še eno pismo.' Prišlo je iz begunskega taborišča v Servigliano. Baje je prišlo cel šop takih pisem, pa le prvo med njimi je kolonarju doslej znano in se ;akole Igli a si:
Servigliano, 12. 1. llJ46. " N aš Jon dolbr otn i ko m y Ameriki.
Kako veseli smo bili, ko smo za sv. Miklavža prejeli Vaša darila!
Doslej smo ta praznik obhajali vedno doma, let:s smo ga v tujini.
Žalostni bi bili ta dan, ako se nas ne bi spomnili naši dobrotniki v Ameriki.
Ljubi Bog Vam povrni! V molitvi se Vas bomo spominjali.
Prosim Vas, da nas ne pozabil in posredujte za nas, da se bomo kmalu vrnili domov.
Prisrčno Vas pozdravljamo!
Anton Adamič,
učenec 5. razreda slovenske ljudske šole, doma od
Velikih Lašč."
* * *
Menda je to eno tistih pisem, o katerih je bilo poročano, da bodo prišla od otrok samih in njihovih staršev. Ž njimi se imajo zahvaliti vsem tistim med nami, ki so ODPRLI SRCA IN ROKE ter so darovali za Ligo Katoliških Slovencev. Prva Ligina pošiljka je služila v to, da je rimski odlbor napravil 200 slovenskim otrokom v taboriščih nekoliko veselja za Miklavža.
Lepa miseil je bila to. Še lepše misli se bodo pa lahko rodile v begunskih glavah, in še lepša čustva v begunskih srcih, zlasti otroških, če boste še nadalje u-poštevali vzklik in vabilo: ODPRI SRCE, ODPRI ROKE!
Zaplot.
--O---r—
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
sebi ustanoviti nov naj se priglasi koi'P01
zida*
Le tako naprej!
Neelyville, Mo. — Spoštovani koj, da se bo z delom g. urednik, priloženo dobite ce-jma nadaljevalo, dok'eP
'0
loletno naročnino za Ameriško Domovino, želim, da bi ta list prišel v vsako slovensko hišo, ker je ta list edini med nami, ki je neustrašeno za resnico in pravico.
Imel sem že več slovenskih listov, dolgo sem bil naročnik Glas Naroda, potem sern bil krog 30 let naročnik Edinosti, v prenosu Amerikanskega Slovenca. Pred dvemi leti pa sem dobil v roke Ameriško Domovino in žal mi je, da se nisem bil že prej naročil na ta list.
G. Debevec, čestitam Vam na Vašem odkritem pisanju. Prejšnji teden mi je prav ugajal Vaš junaki nastop v članku "Nato-čimo si čistega vina." če bi mi bili poslali steklenico najboljšega žganja, bi mi ne bili tako ustregli, kot ste mi z dotičnim člankom. Hvala Vam!
Da ste Vi in Vaš' list osovraženi, je tudi meni znano, ampak, kadar Vas bodo taki možaki hvalili, ki Vas sedaj napadajo vedite, da ste na krivi poti. Torej le korajžo pa šnajd za klobuk. Jožetu Grdina pa želim mnogo uspeha pri nabiranju novih naročnikov. Iskreno Vas pozdravlja, Anton Slane. -o-
» Iz urada korporacije
Ker je težko dobiti člane korporacije na sejo in ker je potrebno poročati o delu, ki se vrši s zidanjem na pogorišču, radi tega naj sledi poročilo za člane korporacije in za druge ki se zanimajo, kako gre z delom naprej in kaj da je sedaj najvažnejše. Ko boste brali tc poročilo bo že prvih šest (6) hiš pod streho, če ne bo kakšnega posebnega zadržka. Prva serija hiš gre s zidanjem h koncu. S tem bo zapadna stran E. 61 ceste skoro dozidana, le za dve jednake hiše je še prilika, da se takoj sezidaj \
Ravno sem prejel od kon-traktorja Roedger Constmc-t,ruction Inc. pismo in ponudbo, v kateri vpraša korporacijo, da bi bilo najbolje, da se sezida na ostalih dveh letih še dve hiši takoj, da bo potem cela stran zapadna na E. 61 cesti dozidana, da se potem lahke izgotovi-jo nasadi in hodniki in kar je potreba za novo naselbino.
Obenem je kontraktor tudi izjavil cenc, za koliko bi sezidal ostale dve hiši, ali ipa še več hiš na ostalih parcelah te okolice.
. Naj bo povedano, da se vrši sedanja zidava novih zidanih hiš s šestimi sobami in z garažo s hišo, ne na kon trakt, pač pa tako, da korporacija plačuje delo in material, kontraktor pa dobi od tega samo pro-.'.ente. Noben kontraktor v teh časih noče ali ne more vzeti dela na kontrakt, ker ne more .lati prav cene, da sam ne bi trpel, ali pa da ne bi preveč raču-lal. Radi tega je delo pri hišah narejeno bolje, ker kontraktor ne štedi z materialom. Vsak, kdor si ogleda delo zidanja, izjavlja, da je delo v res-aici prvovrstno, to tudi veliko šteje.
Kakor omenjeno, je sedaj šest hiš v delu, ki bodo v kratkem vse pod streho, ostalo delo se bo vršlio znotraj ob vsakem vremenu hitreje. Pet hiš je na zapadni strani E. 61 ceste. Prve štiri so zavrstjo začetek od vogala uštevši Maverj ev prazen vogla. Zadnja hiša na isti strani je družine Truipincih, ki jbo ob parku ali igrišču. Ta je edina hiša do sedaj, ki bo zidana na sedaj povečanem lotu, kjer je stal njih dom ob času požara. Med to hišo in med hišo, ki jo zida korporacija za eno družino, ki jo namerava kupiti s posredovanjem Mr. Frank Za-krajšeka. Tu je še za dve hiši
delavci in stavbeniki *'; ^ ljeni nadaljevati za lSbolj, ,kakor je bilo začetih P1';; t, pc hiš. To je za	Hjih
nadaljnih razvojih ^ ti, , in zidanja bo poročaj inj. nji prihodnosti. A- „
predsednikit.
»lil r
"Ha
Kaj pravite, če hi J1,, rekli o šegah i" nava pradedov? Stara Yera'jji nar in stari običaji nemo še staro vino) 1 ^ več, veljave, bi reke'- ^ danes svet vozi, že ni'11 dobno, ni zgledno, pa j ristno. že od naše p3^, zdaj se je sila sprem?1^ tu in marsikdaj mi P1. sel, da je bilo njega t"1 prijetno, vse bolj za<j0,. kor je pa danes. običaji za naše mlil(
t*
M
danes se v marsičem
in se nam današnji P dopadejo.	p
Toda še vse lepje'r> običaje so imeli naSJ P^J. babice po Kranjski d*' čaji so večinoma P° . narodu in tudi za -1° jih niso, vsaj pri na; ter se po njih ravna običaji, kot pravim. ni pri izvrševanju« pi zabljeni v kn.l
igah- "J
' aobiW
> b
knjigo sme jaz ( piše o šegah in stari domovini v _ , Knjigo je spisal bal° in sicer tako polj««" ^ da sem si rekel, da bi ^ sovanje tistih star' "vi običajev spadalo Pra ^ lono. Mislim, da b° rad čitai, kakšne s° ^ raznih prilikah našj P,^ Gorenjskem, rtanjskem, Vipa^J t; <j Krasu, čudni so ^ t pa pred 400 leti je b ^ drugačen, ko ni se ^ umnih modernosti i11
sti. Videli pa bost&^j naši predniki sila ^ ki so ob prilikah 'j, v fantje so se ob Prill,l,^
t>;

4t
ta tudi radi stepli . s] trdo delali, pošten« " / veli, molili in trd« g ob svojem času.
Kakor jaz rad či^ re pripovedke i".. 3t:'r'Jfev rad čitam o običaj vencev, zato mis^n1'. ^li® di vi ter premišlja ^ takrat živeli, ali ste nasvetu.	^ r
Začnimo torej ki je najlepši kraj U* p žele. čeprav imajo v :ei, a
1 ,	„ Mil ' .rf
.lega malar.] a, Pa ^ po?l'|
pa res, Gorenjci ,0,
•	kiw m
svojo naravno 1U j-e"-
dajmo jim zaenkrat P ^
i)
"i i
ii
H
s
s
nji': 11
opisimo najprej pr . kako so živeli in se.j.,rj 15. in 16. stoletju-res, malo za kratek t. ^

kar prijetno branje- ^ Torej poglejmo, kaJ ( vazor o Gorenjcih-
Gorenjci imajo v mnogih krajih le> j f nekod tudi z deska' so pa sicer snažne-
Marsikje so velike^r kod, zlasti v hribi« ^
feamezne hiše, ven gorah mnogo vasi Obleka jim je
dar
)e
■A
sod ista. Povsod	^
i
rej nekoliko zožuj«^^* samci pa, zlasti vxl ^ ^
okolici, imajo nav»g0 j'^ ne okrajce. Suknj^ p
' 1 K* d
lični, kajti ponek^, kratkih jopičih a'1 hlačah iz sivega i« ?-0 r? na, navadno pa jii piče iz črnega b.'age' fvJ nujejo loden, k_i f p f :<
prostora. Koriporaeija je pri- Kranjskem izdeluj^^ pravi j ena posredovati, da se j Kadar gredo na začno zidati še dve hiši takoj j io v roki velike in . po namenu, kakor že zgoraj če, ki si jih pripi'ilV omenjeno. Kdor želi in hoče seben način.
K
\

3LHERIŠKA DOMOVINA, MARCH 13, 1946
Carjevi spomini
Spisal Jos. Kostanjevec.
itd
Iva«,k;
Jp ri
doli, t,,?0' me naJ", J6 klonila na prsi.
"Prepozno je, gospod žup-. . ■	.nik," se je nazadnje izvilo iz
ti. §ein ne more se mu njenih ust, in krčevito zaihtev-
Bog ve, kaj je ši, mu je poljubljala roko. tli J i* Pozabila vse-! Župnik je raziumel. Nepopis-at r,6 111 se mu obesila!na žalost in srd nad takšnim
Uajlao .
»iina^es zjutraj mi je
iCsr iia.j°mi-
10 se ona in pro-a in materinega Morete si misliti,
ki je roti
Čašo v i® utru'dil° in, ' vi'ed Bl1 Je us" in pOTe;> očetu' da se glasim
K Uen V Svnii	' ;,,if.v.; t^v! niom Rrur c +f>lhoi I"
Je, h iti
* Pil
lie, kai
lopovom, mu je prešinil dušo.
"Torej tudi kaj takšnega se je moralo zgoditi na Črni, med mojimi ovčicami. Prišel je volk neopaženo in v trenotku
tUgjjj* J« ta čas go-!moje nečuječnosti je ugrabil sv0je SvoJ° hčer in z j eno izmed najboljših, kar sem ciga2'Ulje naj bi vrgel I jih premogel. Oj Črna, Črna, Of}u '!U' privandrancu |na razpGlt j u si, to je šele za-jJ^ 'človeku
čctek hudega, ki ima ipriti nad te!" '
Obrnil se je proti Ivanki in j i dej al:
"Pojdi domov sedaj, Ivanka,
8v°jem
svoji veliki i jutri pri njem. Bog s teboj! h, 0,bu(pu.	j Stopila je plaho iz sobe, pr-
Hejj. . me je jeza, va žrtev novodobne Črne. '"S te n!nirn'" Je nad a- J Župnik pa je pokleknil pred Nini svojimi roka- razpelo, in zahajajoče solnce
l2a
lzse'sanimi, sem 'ga je še dobilo na kolenih, vse-
ln ga 0lbrnli'ga trudnega in žalostnega. se! , č na vrata, i Drugi dan pa ni bilo treba N e iz hiše, sem j iti župniku več k Trnovcu po

M
m
nad
dvignil sem
^-y^gQV0 glavo. hi. tak°J svoje reči
ta!or;1Se- Toidt
a na pragu
imenovani poti. Zvečer je bil legel Trnovec nekoliko potola-žen spat, ko mu je bila hči povedala, da pride drugi dam ž up-
Razgovor i II Mary Slone (Sfanovnik) iz South Chicage
(Nadaljevanje)	Danes tam ljudje ne umirajo
Poročevalec: Ali ste imela!več—chkajo! Tak in podoben kaj prilike spoznati razpolože-'je partizanski jezik in to med
nje koroških Slovencev do Titove Jugoslavije?
Mary: Ne dosti. Slišala sem, da obstoji med njimi močno gibanje za pripadnost k Jugoslaviji. Popre j jih je vodil neki Tišler. Ker se pa nd nikakor strinjal s komunistično taktiko in se ni potegoval za tako Jugoslavijo kot je danes pod Titom, je odstopil ali pa moral odstopiti. Tega se moži sam ne upa povedati, kako je prišlo do odstopa. Za njim je prevzel neki Petek, ki je baje pravi komunist. Tudi to sem zvedela, da so koroški Slovenci glasovali pri avstrijskih volitvah
'olikanimi" partizani. Tega so se naučili po gozdovih in zdaj se uči od njih umazanega jezika in umazanega vedenja naj-nežnejša mladina. To že itak da 6 odstotkov
j omenil, pa tudi kak drug človek ne. Jaz nisem vedela, da je | v begunnstvu. Slišala sem pa več komunistov, ki so blatili duhovščino na splošno. Da je bila in je "izdajalska," da je Cerkev v Sloveniji strašno bogata ;n tako dalje. Eden mi je čisto resno zatrjeval, da je posedo>-vala ljubljanska škofija 60 odstotkov vse .zemlje v deželi. Poročevalec: Menda je rekel,
veste, da je krščannski nauk v tamkajšnjih šolah 'zdaj taboo. Pa ko bi imeli kaj dejati na njegovo mesto? Ali naj ga nadomesti pouk v špijonstvu, kakor zdaj tam otroke navajajo? Sama sem opazovala otroke, kako so sledili odraslim in prisluškovali, nastavljali ušesa pri vratih in pri oknih — vse po nalogu svojih učiteljev. Ko sem bila na tramvaju, sem slišala dečke, kako so se med se-
za komuniste. To so pa storili;boj menili, kam jim je učitelj le zavoljo silnega pritiska iiz rekel, da morajo priti ob DE-
v«aki
pa j _-im grmom. aftka, kaj '
■opov .....v
r«i ^ Ostudn'o nasine-jnik sam k njemu. Ko je videl b0c|L'sil v obraz: Še 1 pred salbo tudi objokani obraz h takšen zet se'svoje hčere, je sklepal, da se!
j je vdala, da ho še vse dobro, je re-jin odleglo mu je.
Ponoči pase je hipoma dvignil v postelji in zaklical: "Mati, luč!6' "Mati, luč!"
Vsa prestrašena je žena prižgala luč. Ko ga je pogledala, je že lezel počasi nazaj na bi a
Belgrada, ki vzdržuje na Koroškem tajno "podzemno" teroristično organizacijo za komunizem. Na splošno koroški Slovenci niso ne za komunizem doma, ne za kako današnjo Titovo Jugoslavijo. Za praio demokratično Jugoslavijo bi bili, to vem za gotovo
Poročevalec: Ko ste bila v Ljubljani, Mary, kaj vas je prav za prav tako silno dir-nilo, da ste pisala: Pekel . . . pekel na zemlji . . .?
Mary: Vse, skoraj prav vse! j V teh razmerah naš narod ni-
Je vprašal uči
' je, gospodje, , T>i,8roiz"ejše. Mo-S hi; 6,1 tako posiliš-

ec'
VETIH zvečer! In so seveda šli in izostali kdo ve do katere ure! Poznam starše, ki se tla-my upirajo. Sami se pa zavedajo, da se ne bodo dolgo upirali, OZNA je za njimi! Kakšno bodočnost naj si narod o-beta od take mladine?
Poročevalec: Ko ste omenili šole brez krščanskega nauka, naj vas vprašam tole: Kakšen je bil vaš vtis o svobodi vere v današnji .Sloveniji? Ali vero in Cerkev res preganjajo?
Mary: Jaz nočem reči ne ta-ko, ne drugače. Naredite si sa-
Mary: Rekel SET, na to lahko prisežem. To dopovedujejo javno Jaz nisem mogla na to nič reči, pozneje sem vprašala dotličnega duhovnika, kako je s to reč jo. Odkrito mi je povedal, da je bila škofija res bogata, odkar je dobila nazaj tiste gozdove verskega
Mary: Kdo je Rev. Mikuž? Poročevalec: O, kaj ine veste? Niste slišali tam njegovega i-mena?
Mary: Nikjer in nikoli Ampak kdor ima tega duhovnika, ki sem jaz ž njim govorila, za pristaša partizanov, je v silni zmoti. Ko sva tako. in več govorila, imi je naenkrat rekel: Veste, Mary, po glavi mi hodi, kaj bom prihodnjo nedeljo pridigal. Najbolj prav bi pridi-je ŠESTDE-jsal, če bi dejal: Ljudje pazite1 kaj rečete! Danes so 'taki časi, i da dostkrat tudi o resnici in vam,o govoriti.
Poročevalec: ,S, tem je pa res dovolj povedal. Kako je pa so-j dil o moralnem stanju ljudstva v teh razmerah? Mary: O tem on ni govoril.
DELO DOBIJO
zaklada na Gorenjskem. Pa to Slišala sem pa dovolj iz drugih!
'Oče, ali ta______
Zaman so bile |"zino
m
* mati!:>ede, zaman | bila ka,p, umrl je brez bolečin
je bilo svojih pet let ali kaj takega pred vojno. Nekaj mi je pravil, kako so se dohodki porabljali, pa tega nisem tako verno poslušala. Vprašala sem ga ponovno, če je zneslo posestvo res 60 odstotkov slovenske zemlje. Na to se je samo pomilovalno nasmehnil.
Poročevalec: Kako pa dotični duhovnik, gleda v bodočnost glede vernosti slovenskega naroda ?
Mary: Bil je zelo mUlodušen, da ne rečem, obupan. Vidite, mi je rekel, zapisano stoji, da je Cerkev pri nas svobodna in vera prosta. Cerkve so odprte, kot sami vidite. Doedaj še nekako živimo duhovniki, tudi narod prifiaja v cerkev. Ali obeta
ma ne sedanjosti-ne bodočnosti mi zaključke iz tega, kar lah-'se nam, da bodo vzeli vsa cer-ker ...	ko povem. Da sc cerkve odprte kvena posestva, plače tudi ne
Poročevalec: To je dobro, da jn .(ja se vr§j služba božja, to bo. Katekizem, naj Se poučuje .ste napravila ta razloček. Pa potrjujem. Sama sem bila po1 privatno, če otroci i.: ";v.vč ho-
vseh ljubljanskih cerkvah iirčejo. Kjer ljudje hočejo ime-tudi z enim duhovnikom sem [ti duhovnnika, naj ga tudi sa-govorila. Videla sem ljudi, ki mi podpirajo . . so šli vsako jutra k maši. Pra-j Poročevalec: Po amerikan-otnpnil Zadela ga je!1"'1' kakšni vzgoji je podvržena jvili s0> ,da svet še dobro hodi v sk0!
| tam že naj.nežnejša mladina. c€rkev, tudi nekateri zelo znani; Mary: Tudi oni duhovnik je Pa kako naj popišem! Gledala J partizani,, aid vsaj njihove žene, 'rekel: po amerikansko! Ampak
je takoj dostavil: Koliko ljudi
I
ust, ne duhovniških. Najbolj je tožil o moralni pokvarjenosti neki doktor, ki sam nima nič vere. O, čakajte, preden po-j vem, kaj je pravil oni doktor, • moiraim še povedati neko parti- \ zansko zgodbo,'ki sem jo tudi I zvedela od prej omenjenega! duhovnika. Bilo je med) o,kupa-j cijo. Partizan je bil v hribih,! žena pa doma. Dobila je otro- j ka.
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko t* hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1 :<i0 ij.
Zglasite se s Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
mi najprej povejte, zakaj naj bi bodočnosti ne bilo?
Mary: Najbolj me boste razumeli, če vam skušam popisa-
Janitorja iščemo
V službo se sprejme janito-
„ , . , ^ . ,rja. Dobra plača, hrana in so-Nesla ga je krstit temu du- , ,	i,.. ;
.	. , ., ., ,. ba. Naslov m druge into,rmaci-
hovmku m vse je bilo videti v i . , ,,	,, ,	.
. .. . . ,J	. . I je dobite v uradu tega lista,
redu. Nekaj icasa po'zneje je,
S župnik, ko je izvedel o smrti. — ...........— (pr*uiBaju, ue morem reči, ker
vse bob v fin mirno kakor otrok.	, ... , v „„„„	v« i;
H 2>a j0 je ,spravil j ,E(den iKmi,d steibrov Črne ! Jih nekoč pozno zvec r ka- čeprav s0 same cisto preprica-
H ?1 J'5 je ta pu- 5 manj," je mod solzami dejal j ^ ^ ^ preganj^. po,, ulicah ne partizanke. Kaj duhovniki
Hv! ''
^ ^ ^taljeno," ga
^ab' "Ivanko ho-! j0 je imel izvedeti danes, večjo
i;; , k sebi in vsai ! žalost neiro ie bila včerajšna."	v XT...
iZ^ ^i ZS^a Črni talco ža- ^ pozno v no,c. Njihovo ujela v nedeljo le kako tiho ma-^ misli " | w„0 kakor še nikdar ne In 1 Vnašanje! Naj vam povem od- ŠQ> Sliišala sem pa od več ljudi, - Jlc'stn0 rak°LSe_n f ; i krito, da nisem mogla drugega da je pred volitvami rekel du-
f:
j kot čreda kozličkov in kričali j pridigajo, ne
Bog mu je prihranil žalost, ki i	Živio Svoboda ... ni3em nobene pridige slišala.
°	J 1	1 Zivio iS ta lin ... Zivio Tito! Pra- ys,ak večer smo tako pozno v
vsaj — ™ - mm v,,ra„SIia.	so ™> da to večer.z.a v?'™č klepetali z znanci, da sem
sčasoma iz j
I lastno kakor še nikdar ne
M '
5 Velnam Pereči, bo-' Siti. ■>že 7°	delo,.
^ Oi-'j Sa naznanil ^ -	»
' 'enim ki i-Mili—a/i i ini-i zik, da ga nekdaj, ko sem se sa- J To je bilo dovolj,, da je izginil
MALI U U L A S 1 ma živela tam, nismo poznali. v je5o in Bog ve, kam še. Drug
imena »e ne morem spomniti je na prižnici rekel, da bodo
•i
r
J
^Vi!jod tukaj. To-Nw bi se s tem S	Ponižal, za-
>j f^lil. Kako bi ga zahtevati? 41 ^čem, da rajši er, ida rajši premoženje
r
J

r'lte to, gospod ' j ne bi, Črna se je začela ru-
(Dalje prihodnjič)
| kot jokati. Njihovo »ovorje- .gč.vnik Bogdan Markelj samo j nje! Pa tudi med odraslimi par- j te besede: Nekaj komunistov tizani sem naletela na tak je- vl-a.tia zdaj vso našo državo . . .
izvrstna prilika j Dvor Baraga št. 1317 COF
ijf JUW	premoženje
tdaj v	kakor da bi
J %,•>	r°ke takšnemu 'i it' i.
% e ie
\l	Poslovil od
S ,bi U «am je roke s' Se Poslavljal za se je ozrl
Tuka.i je edina prilika v življenju. Naprodaj je hiša za 2 družini in 2 prodajalni; vse za $10,000. Če želite dom in trgovino imate tukaj priliko. Nahaja se v prometnem kraju E. 65. St. in St. Clair Ave. okolici. Govorimo slovensko. Vprašajte za Mr. Paušiča.

__j pri volitvah tri skrinjice in naj
7T	v », 'vsak pomisli, kam bo vrgel kro-
Vljudno vabimo vse nase ela-,^ M ^ je izginil> ,da nih.
Porath Realty
ne na redno mesečno sejo ~	ve> kje je. Sploh je go,
se bo vršila v petek 15. marca zvečer v zborovalni dvorani šo le sv. Vida. Ker je ta seja j važnega pomena in bo na dnev- ^ nem redu več važnih točk in za- '
nja zoper duhovščino ogromna. . ko'Na one, ki so ostali živi, pazijo a vsevprek. Vsak je sumljiv in

Aj	pokimal z
RA 5777—10522 Superior Ave -

sebi.
se
^ vso nje-Vfe žal unostj° in brez
ji Je iz-
i ie Od nepremiš-1 SJ1'1 pred dušnd-ob čigar robu
.iifl
C ii
poslušala s :I1jena glava
Naprodaj farma
Naprodaj je farma, obsegajoča 150 akrov, fina poslopja, ve-ternica, velik cementiran hlev za 40 krav, 2 traktorja. Nahaja se na Babbitt Rd. blizu ceste 46; 2 in pol milje od vasi Newline. Podrobnosti izveste pri Mrs. Julia Kassai, 1259 E. 169. St. tel. IV 6945.	(58)
vceplja mladini v nežna
... , x , v... . i»rea. Brez katekizma vzgojeva-dev, ki Jih bo treba rešiti, .te ^ ^^ .n izpoistavljena
ra «853 £lani 1Jrrni' Se	'"' vsem-mogočim besedam 'zoper
RA 6853 | ležite ,da ne bo potem "-P0-ldu,hovšč> _ kaj m0re iz tega
(53) trehnih pritožb.	Inriti?
Torei, pridite na sejo v pe-'1 •	. v
'tek večer, ker se bo vsak na- Poročevalec: Ali ste kaj cu-svet upoštevalo, kar bo gotovokaj pravijo o škofu Rozma-
v čast društvu in posameznim mi.'
Manj: To pa prav nič. Niti
ni
članom. Vas vljudno vabi,
Odbor.
kak partizan komunist
bo čez nekaj čašir podpiralo duhovnike in Cerkev, ko prvič sami ne bodo menda nič imeli, drugič pa se jim od strani komunistov sistematično vceplja največja mržnja do duhovščine? Sedanji rod že še, morda, četudi z velikimi žrtvami. Ko bo odrasel oni, ki ga vidite danes po naših ulicah, hm! Res se dobro sliši, ko ta ali oni govori: Po amerikansko! Poznam nekoliko ameriške razmere, je pristavil oni duhovnik, saj imam tam več duhovnikov znancev. Ali to je prišlo za naše 1 j udi vse preveč nahitro, kakor bi odsekal. Za kaj takega je treba časa in vzgoje. Če plane med ljudi kot blisk z jasnega, kot je planilo med naš narod, more nastati iz tega le zmešnjava. Naše ljudstvo ne bo plačevalo za privatno učenje katekizma, ker tega niso vajeni.
Poročevalec: Ta je poznal razmere, all right. Pa je bilo ravno o tems duhovniku slišati pred kratkim, da zelo simpati-zira s partizani in da je Rev. Metod Mikuš njegov vsak da nji gost?
pa prišel otrokov oče iz hribov in vede!, da je otrok krščen, kar ga. je razjezilo. Šel je k duhovniku in zahteval, da na licu mesta otroka — razkrsti! Župnik mu je dejal, da lahko v krstni knjigi prečrta otrokovo ime, več pa ne more narediti, ker krst pusti na otrokovi duiši neizbrisno znamenje. V tisto znamenje partizan ni verjel, le kako je potem verjel, da more duhovnik otroka "raz-krstiti," če ga poprej krstiti ne more? Iz tlega se vidi, kakšni verski nazori so se gojili med partizani. No, zdaj se vrneva k doktorju. Tožil mi je, da je vsa tista mladina, ki je bila med partizani v hribih, moralno grozno pokvarjena. Takoj pristavljam, da je bil doktor sam sprva navdušen za partizane. On trdi, da so partizanske ženske nezmožne materinstva. Spolne bolezni se širijo kot ogenj, pa o tem sem itak pisala v pismu. Doktor je gledal v bodočnost s tega vidika in bil zelo obupan.
Pravil mi je tudi o neki novi spolni bolezni v Jugoslaviji, ki je drugače ni najti nikjer na svetu razen v Orientu. Te bolezni ne morej o ozdraviti niti z j naj novejšimi medicinami. Podrobnosti seveda ne vem.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kupujte Victory bonde!
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez na plin, velik lot in garaža. Nahaja se na Luther Ave. blizu 55. ceste. Cena je samo $6,800. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. tel. EN 8380.
____(x)
Kupim pohištvo
Kdor ima kako pohištvo, ki bi ga rad prodal, naj pokliče EX 1876.	(x)
Hišo vzamem v najem
Družina odraslih oseb želi dobiti stanovanje 6 ali 7 sob spor daj, ali hišo za eno družino v okolici E. 65. ceste do E. 90. St.. severno ali južno od Superior. Se moramo seliti, ker je hiša prodana. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2267.
_ (x)
2 sobi išče
Moški išče 2 sobi brez pohištva. Kdor ima kaj pripravnega naj pusti naslov v uradu tega lista. (Wed.&Fri. Mar.29)
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 K1LDEER AVE,
MALI OGLASI

M /j
V/N ' Th« used cooking fat you solvage from frying pans, »oup tK.m-. »e '«at f	. — . jf jj—
-••^"ilHout during war"^*-" packaged soaps, laundry soaps, floating ^^ °<her electrical appliances, nylon stockings, cotton sheets, leather goods and paint. Save every drop.
'"urned on plates to the kitchen helps make many of the things

Po svečanostih, lei so se vršile ob priliki josvetitve novih kardinalov, v Rimu je papež Pij XII. nagovoril nove kardinale. Sv. Oče je na levi na sliki, na skrajni desni pa je Francis kardinal Spellman in levo od njega pa je Norman kardinal Gilrojj iz Sydney-a, Avstralia.
Income Tax
1 5. marca (petek) ~ je
zadnji dan za plačitev
Income Tax
Oglasite se takoj za hitro in točno postrežbo pri
Wm. J. Keraiick 6530 St. Clair Ave.
Urad odprt od 9 zjutraj do 8 zvečer
(Mar. 8, 12, 13)
Zelo ugodna prilika
| V Madison, O. je naprodaj 47 Hiša naprodaj I akrov, 1250 čevljev na cesti št. Naprodaj je hiša za 3 druži-; 20, 1900 čevljev na stranski cene, 3 zidane garaže, dobri dohod-1 sti, 2 nova poslopja, 22x32, se ki, jako dobro vzdrževana; cena lahko spremeni v lepo hišo. Krajšamo $7,000. Pokličite lastnika'sen prostor za kabine, gazolin-OR 3451. (52) I sko postajo itd. Ne zamudite te -----j prilike. Se proda za $12,500. C.
Poceni hiše	VJA> Rybak, tel. PO 6727. (51)
Naprodaj je hiša za 1 družino,1-----
poceni.	j 3 hiše naprodaj
Dalje hiša na Cherokee, 10 Naprodaj so 3 hiše, kjer je 5 sob, za 2 družini.	| stanovanj. Nahajajo se v fari
Zidana hiša na Nottingham' sv. Vida; nizki davki. Hiše so Rd. med St. Clair in Euclid Ave. na 1026, 1028 in 1030 E. 68. St.
Za nadaljna pojasnila pokliči- Cena za vse je $9,000. Zglasite ie	i :;e pri lastniku v Patrick Church
IV 1514	Supply, 1379 E. 9. St. tel. MA
(51) 5960.	(53-
Lot kupim
Rad bi kupil lot v Euclidu, da bi bil 50 čevljev širok in najmanj 150 čevljev dolg. Kdor ga ima naprodaj, naj pokliče od 5 do 7 zvečer 18603 Arrowhead Ave., tel. KE 6240.	(52)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 5 sob, zaprta veranda, en furnez, ena garaža, kokoš-njak, blizu Nottingham Rd. Se lahko takoj vselite. Pokličite po 6 uri zvečer KE 6275.
VERA SULAK
Zemljiška prodajalka
(53)
fcUjjj^Jtj^ggUSJi^^^sg^J ^JBt^-! tjjjgAj t^jfejj tAggjU tvge^Jtjjg^J tv^rj r v*t£ J ^vgf-J tj^g^j t t--?^-: LVj^ri^g^v^yvj t vy^* i-vo ^1 : •


Kupujte


UfV.RlSkA DOM (./VIKA MARCH 13, 1946
' rdFM^WJrjrjFj^j&jPj&j^jBrjtrjyj&jgr^
ŽIVI VIRI
IV A N MATlClC
"Zgradili smo jim vojašnico, šolo, mostove, rjuvali skale, znosili jih na hrbtih. In oni so nas tepli!" rjove Copec.
"Pa smo jih pozdravljali, voščili jim dobro jutra, srečen dan, m so nas v odzdrav obrca-li," se zgraža Lisec.
"Ufopalii so nam gozdove!" tuli Tiselj.	V'
"Pljuvali nam v usta!"
"Med nas prignali potepuhe _i"
"Zredili ovaduhe!"
"Oskrunili nam vse Pogorje!"
Vedno huje pada iz krčme. Zunaj pred hišo postajajo šaj-muli, poslušajo, nemirni so, ne upajo se noter. Ostanek in Brnu 1 a sta jim razložila vse, kar sta bila slišala.
Notlri razsajajo kmetje. Vpijejo, bij e j o po mizi, izvračajo n.i dušek polne kupe, kolnejo, kličejo k vstaji . . . Tisi j eve ženske' begajo, zapirajo vrata, okna, pomirujej'oi pobesnele može, rote Tisi j a gospodarja, a on vleče s kmeti, je bil tudi on davi pod Tisovim vrhom.
Bilo je že temno, ko so se F,pehali ven. Tedaj so izginili šajmuli izpred hiše. Kmetje so se znesli na sredo vasi.
"Kače!" zarjove Park olj.
"Potepuhi!" ■
"Krvoskrunci!"
"Tatovi!"
"Podgane!"
Strašno je padalo po vasi, odvemalo v noč. Ljudje so odpirali vrata in okna, strmeli, •zapirali vrata: zdaj zdaj bo {rcsniJd J Milost ibožja!
Toda ni tremilo od nikoder. Kmetje so se izbruhali, potem pa se spravili v kraj. In mirna noč je legla na Zoran je, in ti-
VESELA OLAJŠAVA KRUTEGA
HKBTOBOLA
Tukaj jt* čisti, moderni nadin olttjiutf naviuj«n lirbtobol. Johnson's llucli Plaster I GlajSn bolečin«, otrpje. nategnjenoat. — Vpiiva prijfttno! V vs.th tokHr-i>h h. Zalltevajte Johnson A Johnson kakovost.
ha kakor sanja se je izvila od nekod fantovska pesem.—"Oblaki so rdeči, oj kaj pomenijo." — Široko in ubrano so zatezali fantje.
Naslednje jutro pa je bilo na Zoranju izredno čemerno in pusto. Kakor ibi izumrlo po težki hitvi, al i bi ga sesul bes viharja, podrla ga zlokobna noč. Ni bilo na spregled gospodarjev, ni ibilo videti sinov, ne gospodinj, a bilo je jutro,, dan, te-moten jesenski dan. Prek go-ljav je zavijal piš, edini on je žvižgal skozi vas. Pri stražar-nici je bila pfcistrojena straža; tihotna in reisna je stala tu, nenavadno pohlevna, kakor bi stala pred težko zagonetko. Toda ljudje niso pcmrli, hiše so stale še vse kakor včeraj, iz dimnikov je puhal dim, torej je bilo pod krovi le še življenje. Kako da ne? Bili so živi in budni, ali nihče ni stopil na vas. (Gospodarji so vstali izredino jbrižni in delavni, (zanesli se k j hlevom in h kozolcem pa se spio-itikali nad vsem: bili so nenavadno mrki in zadiični. Jih je bolela glava po prepiti noči? Glava ne, kar tako, neka teža jim je tiščala na zatilniku. Straža je korakala po vasi. Molče je stopala in se ozirala I v kote hiš; a iz teh kotov so jo motrili mrki pogledi gospodarjev. Kdor pa je opazoval natančneje, je uganil, da je bilo 'gospodarje prav tako strah kakor stražo: drug drugega so se bali. Na koncu vaisi se je stra-ža okrenila pa koračila zopet i po vasi.
i Strajnar je bentil nad si-' nemi: najprej mu je ukazal na-preči, da bosta šla po d.rva, nato je ukazal zopet spreči, češ, j da bodo šli grabit steljo. Tiselj je udluišil tri fraki je t rop in ca, kar je bilo. iprii njem nekaj nenavadnega, in prav ko je korakala mimo straža, je pričel razsajati po hiši, da so ženske begale kakor iz uma. Poglajen je namlatil tri sine za prazen nič, Parkelj gnajl okoli bajte vso družino. Čudno so bila natak-njeni tisito jutro. Strajnar se je polagoma unesel, vrgel čez premo verige, napregel voli in odšel nekam s praznim vozom. Sin je začuden gledal za njim. j Ko je Tiselj uzrl Strajnar j a, i je naglo napregel tudi on in j krenil za njim. In so kar vsi gospodarji napregli, kakor bi
bili domenjeni, pa neusmiljeno gnali vprežno živino skozi liki pred hudo 'uro, bentil i kričali. Oglarica je ogovorila Poglaijna', vošščila mu dobro jutro, ni je niti pogledal; ko bi pa rada vedela, kam neki tako vihra, se je zadri nad njo, da je kar odstopila.
Parkelj je vihral s svojo kravjo vprego po »redi vasi, v levi sekiro, v dpsni porajkelj, pa se neisel drzek kakor bi bil on glavar vsega Pogorja. Ko je stopal mimo straže, je ni niti pogledal, ampak pričel je bent iti nad kravami in udrihati, nad njimi s porajkljem, da so se krdelarji kar odmikali s poti.
Za tem je vihrala še ena kravja vprega: Živoj vleče krave za jarem, priganja jih na vso •moč, za voizom pa stopa sin, klobuk postrani, na rami 'veliko, težko sekiro; izzivalno ko-rači mimo gruče krdelarjev. Ti so se spogledali. Vstaja? lipo rn o ropota voz za vozom ni-zdol pod Svetovat. Kam gredb? Oni prvi, ,z voliči, hite pod ja-sinjskimi senožeti mimo Tabora, gor h gozdovom, po drva; drugi zavijejo h Kobiljim lazom, po prazen nič; ti zadnji, s kravjimi vpregami, pa tavajo okrog Svetovita, kar naprej, brez cilja; uporno, v nekakem vrtincu naganjajo svoje ubo-štvo, nakljub vsemu svetu. Čuden punt Zoran j cev.
Parkelj je pognal slednjič na Jasinje. Kaj bi naložil .a? Nič, po nikakem opravku ne rine gor, kar tako gre, izzivat. Ali pa bi hotel videti na lastne oči Žuljevo zadevo, morda sreča celo Bršlinovega? Parkelj se 'hoče raizkričati, z nest i se nad nekom, pa udriha kar naprej po kravah. Pa se je končno de znesel nad nekom. Pod Str-ženovo tepko je bilo nekaj Li-gurov. Smejali so se in spakovali p.a gledali gor, nekateri pobirali tepke ki s6 se usipa-le dol. Parkelj se ozre na drevo pa vidi dekline, kako o i. resa j o Ligurom tepko. No, Parklja brž popade.
"Klete čečare!" zavpije. "Če Se ne spravite pri priči dol, vas •sklatim s pora j kl j etri! "
Dekline so nekaj; časa ugo-' valjale, in tudi Liguri niso molčali, Toda/bajtar je vihtel v roki ipiorajkelj in kričal, ka4 kor bi bila tepka njegova. Naj se spravijo nemarnice dol, d-a se ne bodo ljudje, zgledov,ali \ Res sta se spustile dol, Tone,, in Lucija. Bili. sta kar neka''/ užaljeni. Saj vendar nista mi-* islile nič slabega. Kaj .zato, čtf malo otreseta tepko, ko je takt, polna.
Medtem so dospeli prvi že i>-, Kobiljih ilazov. Dim! Go; i go:zd? Poglajen ugiba; visoko v brestih se kadi in prek	■■
na ostale, odkod ta u razvozla debla stopi— Br-. Kmetje osupnejo, fant pa je čisto miren, puško si dene na raima pa jim stopi smehljaje naproti.
"Šment te šmentaj!" otrese Poglajen.
■ "Ali si nepreviden!" mu očita Lisec.
"Prav glavo jim nastavljaš," doda Oglar.
' Ne, na njihove glave čakam, a nikogar ni. Prav kakor bi ne marali zame. Povafoiim vas na dojužnik, možje." Popelje jih k ognju: divji zajec prijetnem vonju temni, razpet nad žareči-ino. Kmetom se kar jezik zasli-■ni in ne morejo se načuditi fan-jtovi podjetnosti. Enkrat, dva-jkrat še zasuka pečenje, potem ga pa sname, raztrga in razlo-
(mi na četvero pa razdeli. Da se( ' ne spodobi jemati mu od ust, so se obotavljali, toda ko jih 'je uveril, da mu divjadi preostaja, njim pa nikoli ne pade pod zoib pečenje, tedaj so vzeli in do solz ginjeni vzgrizli v ne-nadejani dojužnik.
"Rečem ti, Veli j, blagoslov si Pogorju F' poprime Poglajen z drhtečim glasom.
"Naša uteha si!" ga pogleda Primož, in solza mu zdrkne po licu-
"Devica tisovska te obvari!" vzdihne Lisec.
"Da bi te postajne ne izvohale!"
"Mar tu taboriš? Tu ni varno."
"Ne, tu mi je kuhinja, ležišče pa imam drugje, bolj na varnem." Ni odgovarjal prav posebno gostobesedno, toda kmetje so ga razumeli in bilo jim
je v veliko zadoščenje. Zatopili so se v njegovo življenje, ki je bilo sila preprosto, enostavno, ali vendar tako strašno. Tu ob ognju so kramljali prav ko doma pri varnem ognjišču. Nikamor se ji mni mudilo. Kam neki? Na Zoramje? Ne, tu so našli uteho; so lahko dO drevi tu, in jutri zopet pridejo.
Živojeva sta pa krenila na Višinje. Stari je tiščal jarem, sin zadaj nesel sekiro, veliko in strašno. Nista videla tu,nika-kih posebnosti, opazila pa sta vendar neko nenavadno gibanje, vsa vais je bila nekam izredno prebujena. Ljudje so na
vso moč hiteli * tja, p oprijemali i. prav kot bi se ^ utrgati oblak i" l' tri sežnje visoko, tega iso bili br*^ dolgo ne bo, ji» * lo preglavic. Ce liko vihranja >\, tfOjjj sta temu prav mej j-ti samo ob sebi un ^ \'0,52 je na Zoranju, more biti na v i sta stopala sk°zi " motrila to
(Dalje P** -0—i

THEY WON'T GIVE QUARTER. Recuperating at the Naval Hospital, ftcthesda, Maryland, these inesi take their rams with American Red Cross recreation workers 1« si-business. Keeping mentally alert, they gti
>vell rait
c 0 a
Mi lahko popravimo
VSEH VRST IGRALNIH STROJEV ZA
PLOŠČE NAPRODAJ

iS
% i. o
VS»< .
c0

pop*
Popravilo radijev, pralnikov in čisti'0®^ J ^
stroka. Nobeno delo ni preveliko ali prema.) eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, popravimo.
ttiii Dri
6902 St. Clair Ave
r.... r
" DcGGQNE VT!,. \F 1. Oil^se.	MUCH
fARTte tvmws. WON'T BE Am FACT TO
SA,l_VPsGE.!!
V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE IN NEPOZABNE MATERE
Helen Lavric
ki so za večino zatisnili svoje mile oči 13. marca 1945. , ,
Evo leto je že minulo, ker Tebe več med nami ni, a nismo Te Še pozabili, v srcih živi blag spomin.
Zbogom Ti sedaj želimo, na grob Tvoj spomini hite, počivaj mimo, draga mati, in plačilo božje uživaj.
žalujoči
HČERE IN SINOVI Cleveland, O., 13. marca 1946.
OBLAK MOVER f
Se priporoča, da ga pokličete vsak Č3^,' ponoči. Delo garantirano in hitra postre ■ ^ se 7 vsem zaupanjem na vašega starega z
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61 st St.
UČITE SE ANGLES^
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA
"ENGLISH-SLOVENE READER" ^
kateremu je znižana cena fl* V^V in stane samo:	**
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDl^.i
6113 St. Clair Ave. Clevel"1^
Pleodni in cospoi^
ljudje
vedno najprej pogledajo
oglase
v
f
Ameriški Domo^
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v
oglašuje. •
Trgovci, zavedajte se nakupovalne m0^' skega naroda in oglašujte svoje >
v
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo se <datn