Književnost in umetnost. Vs« lu naveden« knjlg« in publlkaclj« •• dobe w UCItelJskl knjlgarnl v Ljubljanl. FranOIkanska ulica II. 6. Oeene. Ante Dukič: IZ DNEVNIKA JEDNOO MAGARCA. (Zagreb 1925. Tisak i naklada Jugoslavenske štampe d. d.) Ne znam da li je pisanje dnevnika uvek zahvalan posao. Ovde naravski ne mislim na obični diački 111 poslovni dnevnik. Ali — dnevnik iskustva, zapažanja, dnevnik misli i osedaja, dnevrcik života. To je vrlo teška zadača, riskantna za onoga, koji je preuzme s obzirom na onoga, kome je namenjena. Dnevnik je — roman, i s te strane treba da ga shvati i onaj, koji ga p.iše, i opet, s obzirom na onoga, kome je namenjen — javnosti. I dnevnik treba da ima i poučno, zabavnu i uzgojnu svrhu. Puko izlaganje neproživljenih doživljaja ili prazno jadikovanje ili često ponavljanje »jednoga te istoga« (pa makar i drugim rečima), pa još k tome bez stvaralačke mašte — ne deluje, ne upaljuje. Dnevnik »običnih« ljudi je ista pesma, »samo malo drukčije«; ništa osobita! Van da čovek izmišlja, a za to se hoče bujna mašta, navika slikovitog opisivanja, zanimivost satnoga predmeta, pa veština: znati pogoditi i ugoditi. A to je vrlo, vrlo teško i za to su valjda dobri dnevnici vrlo retki. Dati se na pisanje dnevnika, odlučiti se na to, pa svom dušom »baciti« se na taj posao, možemo nazvati —• smionost. Gosp. Ante Dukič odlučio se, pokazao se smion i ustrajan i »s mesecem daždenjakom, godinom močarnom, trečoj po vele gladnoj« započeto je pisanje dnevnika pod gornjim naslovom. Počeo je, reč bi, pod starost da piše, jer za ono, što nikad nije bio ni napisao, kaže, da je izgubio (najlepši dio iz mladih dana), pa da, šteta, žali. Dnevnik počima sa 65.-om stranicom, Kako je i on, več u početku pisanje ovoga dnevnika, naišao na tvrdu zemlju, pokazao se skoro neodlučan, što je i razumljivo, jer »več više dana nemam što da ubilježim.« I zato »mala škoda«. Pa misli, »da bi najbolje bilo. da prestanem pisati ove prazne i neznatne stvari«. (Prcmda ima u dnevniku punih i znatnih stvari.) Ali pošto je još uvek padala kiša i pošto je bilo skoro uvek za njegova pisanje slabo, nepovoljno vreme, to, zahvalivši valjda takom vremenu (koje samo po sebi rada: slabo raspoloženje), dnevnik je teda negda ipak dovršen. Dovršen ie i (sam kaže) »ja odahnuh... U pepelu izgorjela moga srca zažari se zadnja iskra. I očutih ono, što nijesam očutio nikada. Očutih zadovoljštinu.« To, i s rečima: »Ipak... smatram se namirenim ...« ovaj dnevnik jednog magarca svršava svoj »patnički i mukotrpni život.« Sudeči po opisu kraja na »krivom putu« i po nekim rečima (provinciializniima): plovan, Gračišče, barilo, spud itd. taj magarac provodio je svoje teške i crne dane negde medu čakavcima, u jednom selu. Sadržai mu ie: ispovest patnja, muka, nevolja i batina, što ih je pretrpeo jadnik magarac služeči svome nasilniku gospodaru verno, šuteči, savesno, ropskom pokornoscu. Magarac kao magarac, šuteči uvek, »zaboli ga glava od mučanja«, ali daj danas, dai sutra i tako, kako se to prostonarodno kaže, vazdanice podnoseči muke svakojake, u magarcu je počelo da kipi, da se buni, da traži uzroke svome iadovanju. Svršava krasnim snom, što ga jedan vecno tugujuči magarac retko kada sniva, Ali neka! Taj mu san od srca priustih. Na nekim mestima govori o prosvečivanju riaroda, o popu, učitelju, o narodnoi crkvi, o alkoholizmu itd. Zgodan je odlomak o ženidbi mladog, modernog popa »narodne crkve«. Ima momenata, i to najviše, kad magarac zapade u neke — meditacije (ovo obično posle velikih lamentacija) pa ovako rezonira: »Mi magarci uvijek raislimo, da sve što jest,' mora i biti«. Zašto drži glavar samo konja, a ne drži i magarca? Valjda ima dosta magarca na raspolaganju u selu (kad ih treba).« »Zemlja rodi, drvo rodi, žena rodi, a magarica? Covek utnre, pčele umru, loze pomru, a magarac?« »Tko hoče da ima mira, valja da pokaže svoju snagu.« »Eno vola... Jak je. Ima rogove i morao bi se braniti i osloboditi. Ali mukom muči i sve podnosi! Zašto? Sputali ga. Utukli mu radost života i nametnuli mu jaram, a jaram ga je ukrotio i sada ga ne može više da zbaci. Da. Sputani smo, bez slobode, moramo, da se mučimo i da trpimo. Zivotinje smo: ali nam zato naši gospodari daju počasni naziv: domače životinje«... »Sada razumijlem, što >e život. Život je umjetnost. Tko hoče da živi tnora biti umjetnik, to jest: valia da umije živjeti. A ja nijesam umjetnik. Ja sam magarac« Uopce ovaj dnevnik izliv je jednog naljučenog magarca, koji, kako reče pesnik Dragaševič, proklinje dan rodenja svoga, proklinje sudbina, zove Boga da oslobodi il' da umori. Ja ne bih rekao, da ovaj dnevnik ima i nacionalni karakter. Neki vole i takve stvari da čitaju. I ja sam je probavio. Pokušaj i ti, druže! Naslovni list ima značajan crtež: mlada, uspravna grančica, što ju je stari panj poterao, bujno raste, u zlatno sunce: što je greje i svetli, što joj život daie, pomalja se iza »'Vučje gore« i, kako svano jutro, pozdravlja grančica, mladost, život. Stari panjina, odvaljena trupina leži, gnjije, i več gljive izniču ... —č. —k Cvetko Golar: Bratje in sestre v Gospodu, sanje poletnega jutra. Splošna knjižnica zvezek 61. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 156 strani. Cena broš. Din 24.—, vez. Din 32.—. Pisatelj Cvetko Golar je pravi iin pristni otrok narave, pevec žitnega polja. Njegova deviza je: »Oj, jaz pa grem, na polje grem zeleno. Videl in slišal bom sanje žiita in rož!« Njegov notranji, pristni pesniški vzklik se glasi: »Že se začenja polje, že se temni ob moji desni visoka njiva, že me objema duh zorečega žita, duh zemlje in svobode. Pozdravljen veličastni, nebeški moj dom!« Njegovo zaljubljeno pismo se začenja: »Dobro jutro, Ančka! Poslal bi ti v nežno vošoilo divjih, rdečih rož, ali se bojim, da bi se ranili tvoji prstki na neusrmljenem trnju, ki jih obdaja, poslal bi ti v vroč spomin plamenečega maka, ki ga je rodilo naše polje —«. To je pristen, nepokvarjen pesnik prirode. Cvetko Golar, kakor ga poznamo iz njegovih nežnih, čustvapolnih, Liričnih pesmic, in kakor se v najpristnejšem odsevu zrcali v največji meri v niegovem pnipovednem spisu »Bratje in sestre v Gospodu«. Če je Golar s svojima zadnjima oderskima proizvodoma izzval različne dojme za sebe in proti sebi, je v tem pravkar izišlem delu, ki datira iz prejšnjega časa. brez vsakega dvoma na višini po svojem stilu, po karakteristiki, popisovanju, po mehkih, liričnih občutkih, po svoji naivni šegavosti. Golar je v tem spisu ustvaril sliko čisto posebne, slovenske boheme kakor je Golar sam pravd pravcati slovenski bohemien. Vsi njegovi junaki in junakinje te krasne povesti »Bratje in sestre v Gospodu«, kakor se sami nazivajo, so pristne slovenske postave, ki živ*jo svoje posebno življenje v sanjavosti, vzajemni vdanosti, vriskajočl in plakajoči, kakor jih zajame hip. — Prepričani smo, da bo vsak prijatelj dobre in razvedrujoče.knjige z velikim zadoščenjem in z napetostjo vžival to nežno-miično povest pristnega Golarja. —k Tisoc in ena noč. Zbirka pravljic z Jutrovega. Za odrasle priredil A n d r e j R a p e. II. Zvezek. Založila Učiteljska tiskarna. Strani 323. Cena 50 Din. Priljubljenih orientalskih pravljic »Tisoč in ena noč«, ki so se svojčas celo v nemškem jeziku čitale med našo inteligenco, je izšel sedaj že drugi zvezek za odrasle. Prvi zvezek, ki je izšel v isti založbi in stane 40 Din, se je zelo priljubil našlm knjižnicam, ker ga rado bere vse od preprostega seljaka do mestne inteligence. Nič manj lepo je ilustriran drugi zvezek, z naslovno sliko v barvotisku in drugimi, ki so tudi prav dobro pogodene. Jezik je lahak; razumljlv in kar ni dovolj lepo in bajno opisano z besedo, izpolnjuje fantazijo še slika. Drugi zvezek prinaša pravljice: Salomon in kraljica iz Sabe. — Nur al - Din Ali in lepa Perzijanka. — Zgodba o kralju Omarju, sinu al - Numa- na, in njegovih sinovih Šarkanu in Zau al Makanu. Posebno v zimskih večerih so priljubljeno čtivo te pravljice. — Za mladino je izšla v isti založbi posebna zbrana zbirka pravljic »Tisoč in ena noč«. Nobena knjižnica ne sme pogrešati teh knjig in jih toplo priporočamo vsem prijateljem lepe knjige. —k A. M. Dostojevskij: Zapiski iz mrtvega doma, roman v dveh delih, prevel Vlad. Levstik. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Splošna knjižnica zvezek 59—60. I. del 260 strani, broš. Din 36.—, vez. Din 46.—, II. del212 strani, broš. Din 30.—, vez. Din 40.—. Veliki ruski pisatelj Dostojevskij, avtor »Besov« in »Idijota«, je podal v tem svetovnoznanem romanu plastično sliko življenja ruskih kaznjencev v takozvamih katorgah, utrjenih jetniških taborili v Sibiriji, v katerih morajo prestati civilni in vojaški obsojenci dolgoletne ali dosrartne kazni. Uredba v katorgah, življenje kaznjencev v njih, do najmanjšega detajla, pretresljive zgodbe in zločini, ki so nesrečneže dovedli v te proslule jetniške naprave, razni čistokrvni ruski bipi, nadalje razni dogodki, neznatni ali usodepolni, ki se razvijejo v tem pestrem četudi enoličnem životarenju; vse je opisano z detajlno natančnostjo in v mojstrskem slogu. Ta veliki, turobno veseli kos življenja ruskih obsojencev priveže bralca tako močno, da s težkim utripom srca sledi pisatelju. —k Veliko iznenadjenje za svaku ženu i djevojku pruža decembarski broj 9. našeg omiljenog »Ženskog lista« za modu, zabavu i kučanstvo. Upravo raskošna vanjska oprema dade več naslutiti, da če ovaj broj ne samo usliied svoje opsežnosti (40 stranica) več i svojim bogatitn i veotna zanimivim, zabavnim i poučnitn sadržajern te prekrasnim vrlo uspjelim jasnim slikama r.apose modnog dijela, natkriliti sve dosele izašle brojeve i oduševiti svaku čitateljicu ovog našeg obljubljenog časopisa. Osim nastavka »Kako da nstanem mlada i lijepa« donosi ovai broj ,i opet prekrasne i duhovite novele, humoreske, pomodne novosti, modne sitnice, budoar, muzička život u Zagrebu, majka, nješto o muškoj garderobi, kuharica, šaljivi kutič, zagonetke i t. d. i t. d. Pretplata na »Zenski liist« iznaša na V» god. Din 40.—, V= god. Din 80.—, 1 god. Din 160.—. Pojedini brojevi Din 15.— dobiju se u svim knjižarama. Uprava i uredništvo nalaze se u Zagrebu, Samostanska ulica 2, I. kat. —k Narodna Enclklopedija Srpsko-HrvatskoSlovenačka. Cijena Din 45.— 6. zvezak. Izdan 5. decembra 1925. Prof. St. Stanojevič. Izdavač: Bibliografski zavod d. d. Zagreb, Gunduličeva 29. Jzšel je 6. zvezek tega epohalnega dela, ki je neobhodno potrebno vsakemu izobražencu. Delo hitro napreduje in si z rednim izhajanjem utrjuje tudi tla med odjemalci. 6. zvezek obsega črke Drcnovac-Finžgar. Z osmim zvezkom, t. j. februarja bo zaključena prva knjiga. Izdane bodo za vsako knjigo originalne platnice, ki j-ih prejmejo po znižanih cenah naročniki. Uradi, ki nimajo dotaoij za celo delo, si lahko nabavijo satno prvo knjigo in stavijo vsote za nadaljno delo v proračun prihodnjih let. —k Prvi letnik mesečne revije »Zbori« je nudil na 50 straneh 25 lično litografiranih moških in mešanih zborov skladateljev Adamiča, Brnobiča, Dobroniča, Marolta, Ocvirka, Premrla in Ravnika za naročnino borih 20 Din s poštnino vred. Naroči se lahko še ves letnik 1925 »Zborov« nevezan za 20 Din, pol trdovezan za 40 Din, elegantno (črno) vezan z zlatim napisom za 50 Din; partiture poedinih objavljenih kompozicij so posamezne pevskim zborotn na razpolago po nizki ceni (2 strani 1 Din). — Vkljub temu, da je krog naročnikov tekom leta zelo narasel, so »Zbori« zaradi nizke naročnine invisokih stroškov malo deficiltra, kar pa založništvo ne bo ostrašilo, da bi lista ne izdajalo naprej. Prihodnje leto bodo »Zbori« razširjeni; vsak zvezek bo nudil več izbranih a capella skladb za moški, mešani in ženski zbor in list bo imel tiskano književno prilogo, ki bo posvečala v prvi vrsti največjo pozornost slovenski in fugoslovenski vokalni, predvsem zborovski glasbi, življenju in delovanju naših pevskih društev in zborov, v drugi vrsti pa slovenski, jugoslovenski in slovanski glasbi sploh. Z razširjenjem lista si je društvo nakopalo ogromne stroške, katerih ne bo mogoče kriti drugače, kot s povišano naročnino, ki bo znašala za državo SHS letnih 40 Din, za Italijo 30 lir in za Ameriko poldrugi dolar. Trdno smo uverjeni, da nam ostanejo vsi letošnji naročniki zvesti tudi prihodnje leto in želimo, da se njihov krog še poveča. Čitn več bodo »Zbori« imeli naročnikov, tem več bo list lahko nudil. Izrecno povdarjamo, da bodo pevskim društvom in zborom tudi v letu 1926 na prodaj vse posamezne partiture v »Zborih« priobčenih skladb, da si bodo lahko posamezne zažeIjene skladbe za mal denar nabavili in ž njimi obogatili svoj arhiv. Vabimo Vas na naročbo!