'trol.
Zk '•..«» ^"Tj
St. 24.
j V Trstu, v saboto 24. marcija 1883.
\
Tofeaj
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•? »a>M>l Mil.
■EDINOST« izhaja 3 krat na teden vsako srtdo in sabata o poludne, Cena za v»e leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta gld. 50 kr. — Posamezne Itevilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trsta po & kr., v Gorici in v A|dtvičini po C* kr. — Naroonim, reklamacije in inserate prejema Opravalitva • via Zonta 5«.
Vsi dopisi ae pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija;v»ak mora biti frankiran. Rokopisi bre? posebne vrudnoHti un vračajo. — Jnteruti (razne vrsto naznanila in poslanice) zaračunijo po pogodbi — nrav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Vabilo na naročbo.
Koncem prvega četrtletja vabimo uljudno tiste mej našimi gg. naročniki, katerim naročnina poteče, ali kateri so še za minole mesece kaj dolžni, naj blago vole naročnino K. malu poslati, da nam bo mogoče, njim list v prihodnje redno poSiljati. Te dni se bodo tiskali novi naslovi (adrese). — H krati vabimo prijazno, naj se nam obilo novih naročnikov oglasi. Cena je tiskana listu na čelu.
Opravništvo ,.Edinosti'1.
Državni zbor,
(Konec.)
Za dr. Tonklijem je govoril grof fVvrmbrand.
Omenil je, da je njegov predgovornik leta 1880 tudi stavil neko resolucijo zarad šol, a da je tistikrat manj terjal, nego v sedanjej resoluciji, da torej njegove zahteve rastejo progresivno; pravi da zahteve te zadnje resolucije niso izpeljive ter da so celo pro-vokatorične; nesrečni g. 19. uže tako mestć, da je njega razlaganje postala nezmisel. — Tisti, ki zahtevajo, da hi se osnovale gimnazije v vseh v Avstriji domačih jezicih, ne poznajo namena srednjih Sol. Predgovornik je enkrat sam v zboru izrekel, da jezik sam na sebi nema v sebi omike, on torej nema pravega pojma o vrednosti jezika in je pozabil, da so taki jeziki, katerim rabi za občen je le nekoliko 100 besed, a drugi, kateri imajo v sebi zaklad 10,000 besed; da je torej zadnji jezik od prvega neizmerno bogatejši in obseza velikansko kulturo, kar pa prvi ne. Kedor ne zna nobenega kulturnega jezika, on je duševno ubožen.
Tega razločka ne poznajo oni, ki se potezajo za vseobčno veljavo jezikov, ki so majhne kulturne vrednosti; a tudi praktičnih pedagogičnih namenov Bole ne poznajo, kajti kedor hoče slovenske gimnazije, mora hoteti tudi slovenske univerze. A v Avstriji je pripoznano, da mora abiturijent znati dobro nemščino, ker drugače ne more obiskavati univerze. — Ako pa se nemškega jezika ne uči v prvej mladosti, nikdar se ga dobro ne nauči, ker v prvej mladosti gredo jeziki v glavo, kesneje ne, in denes je posebno
Podlistek.
Predjama.
(Spisal -si-.)
In to je slovenaka zemlja, > Na Slovenskem dom je moji A. Pirnat.
Kdor rad potuje in gMa čuda narave, naj ne pozabi pohoditi sloveče Pridjame na Notranjskem;*) kraja, kder je svoje dni biva* Erazem Lueger (»Pred-jamski«), — mož jeklenega značaja. Tužna nezaslužena osoda ga je primorala v samoto pobegnoti. Primoran je bil tukaj za pridobitev svojega vsakdanjega živeža postati roparski vitez; a nadlegoval je jedino le brezsrčne skopuhe, oderuhe in jednako krivično, svojega bližnjega kri pijočo drhal, pomagal pa vselej potrebnim po svojej moči. posebno je bil prijatelj »preprostega trpina«. — On je izgled jedne tistih Žrtev, koje so za svojega vladarja ob uri nevarnosti svoje iivenje zastavile, a se jim je zvestoba poplatila s črno nehvaležnostjo ali pozabila vsled uplivnega pritiska in obrekovanja hudobnih jezikov.
Bil je poseben vzor iskrene prijateljske zvestobe, kojo sedaj tako redko nahajamo. Da, žal, njegovej jednake ni najti nič več nu svetu. Žrtvoval je vso svojo bliščečo prihodnost, vse svoje imetje iz zvestobe do svojega prijatelja, ko je bil ta obrekovan.
Z naravnimi čudi jako obdarovani kraj »Predjama« je vreden —, da ga vsakdo obišče in ozbiljno premišljuje pomen besede »zvestega prijatelja«. Dan-
*) Predjama je od Postojne 1 miljo hoda oddaljena. O tej daljavi se jako čudne stvari bcr6, namreč: v »Lai-bacher Zcitung« štev. 216 leta 1881 v podlistku »Die Rose von Cataro« potrebuje sc od Postojne do Predjame 4 milje; — a Se lepše je ta pot v »111. Chronik der Zeit« od leta 1878 stran 271-275, po tej sc potrebuje celo 10 do 15 milj, — Blažena, visoka, nemika učenosti koja se vozi po polževej pošti!
štajerskim in Koroškim Slovencem laže naučiti se nemščine, nego pa novo slovenskega jezika; danes je ljudska slovenščina z nemščino tako močno na-mešana, da slov. kmetu nemščina ne doni na uho kakor tujščina (Dr. Vitežič ugovarja: »Mi bomo menda bolje znali soditi o našem jeziku!«)
Ponavljal je potem staro pravljico o kmetiču, ki se čudi, da se Slovenci nočejo nemščine učiti, ako-prem je zadnja slovenščini bolj podobna, nego srbščina. (Kaj vse rabi Nemcem v dokaz!) Nadalje omeni
f'oriške gimnazije in pravi, da po statističnem izkazu anskega leta so bili na ondotnej gimnaziji le v majhnej večini Slovenci in da so ti tako dobro napredovali v nemščini, da od vseh učencev je bilo 70% Slovencev z odliko klasificiranih, iz česar se vidi, da se Slovenci z lehkoto uče nemščine, in to k ljubu temu, da so profesorji na goriŠkej gimnaziji tudi večinoma Slovenci. Govornik dokazuje potem, da imajo Slovani in Italijani v primeri 2 Nemci zadosti srednjih šol, da nemajo Slovenci Še vseh potrebnih učnih knjig za gimnazije in da so tudi tiste, katere imajo, le prevodi iz drugih jezikov; da slovenski učenjaki besede še le kovajo itd. — (vse uže večkrat pogreto).
On pravi nadalje, da je mej južnimi Slovani neko hrepenjenje, katerega tudi on ne zanika, da se uvede za vse južne Slovane, torej tudi za Slovence, le en književni jezik in ta naj bi bil srbsko hrvatski; a za zdaj je zadosti, da se Slovenci uče v ljudskih šolah slovenščine; naj se počaka na uspetie kranjskih srednjih šol in da še le potem bo mogoče nadalje
!ovoriti o tej zadevi. Ministrove opazke nasproti 'onklijevej resoluciji so popolnoma opravičene. A namen gospodov od desnice seza dalje, oni hočejo nemščino polagoma iz Šol v slovenskih pokrajinah popolnoma izbacnoti in v tem vidi on nevarnost za državo; edina sreča pri vsem tem je, da resolucija sploh ni izpeljiva. Temu govorniku je odgovoril g. dr. Vošojak tako le :
«Visoka zbornica I Preobširno bi bilo odgovarjati na vse trditve gospoda predgovornika, zatorej hočem navesti le nekaj malega gospodom predgovornikom,
S osebno pa nj. vzvišenosti, gospodu ministru naukov, rospod predgovornik vidi v predlaganej resoluciji izzivanje in neopravičeno zahtevanje; nevarna se mu zdi nje oblika, ker se nahaja v njej beseda «deŽela» na mesto «kraji» (deli dežele). Gospoda moja! Prepričan sem, da je gospod predgovornik to nevarnost v dikciji zato iznašel, ker jo je najti hotel. Saj vender
danes je dostikrat gorjč tistemu, kdor išče pomoči in zavetja pri tako »zvanih prijateljih« —; a trikrat gorje, kadar se spomina v hudej stiski svojih »narodnih prijateljev«, koji se tako radi zovejo »narodni bratje«. Tužna mu majkal NaŠ neprecenljivi pesnik S. Gregorčič pravi:
»Za vse je svet dovolj bog&t, In srćČni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat, S prav srčnimi čutili!« Vsakdanji dokazi pa žali Bog uče: Vsak za se—, a še Bog bi ne smel za vse skrbeti 1 No, ni dovolj, da človeka le zoveš prijatelja in skruniš ta sveti izrazi Treba je prijatelju tudi kaj storiti, akopram več zahtevamo, nego da mu samo roko pomoli, pa mu še isto precej izmuzne, kadar bi trebalo trdne, vstrajne a dokazujoče volje in nesebične dejanske pomočil-— Toda vrnoti se moram do Predjame. Radi te opazke, nadejam se, ne bode se hudoval nobeden, ki se sme imenovati zvestim prijateljem—; za misli nasprotnikov se pa ne brigam.
Uže davno me ta kraj mikal in k sebi vabil, posebno ker je naš Podgrad (četrt ure od Planine oddaljen) v nekojej zgodovinskej dotiki z omenjeno Predjamo. Tukaj je bilo bivališče znanega Gašper Ravbar-ja, ces. stotnika iz Trsta, kije končal leta 1484 nesrečnega Erazma Lueger-ja vsled izdaje. V starodavnih časih je bil ta grad jako imeniten; zbirali so se tu ob vojni in v drugih važnih časih deželni zbori. Stoji Še stolp brez strehe, a trden, kakor bi bil iz železa ulit; gotovo je videl uže nad 600 let, a ni ga še razdrobil Časa glodajoči zob. Se sedaj marsikateri tujec obišče to razvalino, isto tako v podnožju ležečo krasno podzemsko jamo—, v kojej je tudi podzemsko jezero i v tem se nahaja mnogo človeških ribic (Proteus). Jedenkrat sta dva tukajšnja Žagarja vlovila nad 80 takih ribic/)
*) V «Laibacher Zeitung* štev. 42 dne 21. februarja 1883 se čita «der Krainer Hdhtenmotch«, od tega pa je. kakor v njej popisano v •lierliner-Tribiine« čitati to le:
ne bo mislil noben človek, da mi Slovenci zahtevamo, naj se vpelje slovenski poučni jezik v zgolj nemškej Štajerskej, n. pr. v Gradci ali pav Ljubnem (L"oi>en), dasi je, kakor znano, v Ljubnem večina profesorjev Slovencev ix tega razloga, ker štajerski deželni šolski svet vse slovenske profesorje iz južne Štajerske odpravlja ter jih prestavlja v nemško Ljubno, (čujte! čujte! na desnici), tako da bi bil v Ljubnem slovenski jezik ložje poučni, nego v katerej koli gimnaziji na slovenskej zemlji. Resolucija dostaje se samo onih dežela, v katerih Slovenci vkupno prebivajo, in ker sta g. predgovornika dr. Vitezič in dr. Tonkli uže osvetila razmere po Primorskoj, hočem se jaz omejiti samo na Štajersko in oni del slovenskega ljudstva, ki v Štajerskej prebiva in kojega zastopati je meni čast-*
«Znano je uže visokej zbornici iz poročila gospoda poslanca dr. Kviialt, kateremu se najiskreneje zahvaljujem za njega zares veliki trud pri sestavi tega poročila, da je polna vrsta peticij iz spodnje Štajerske za osnovo slovenskih paralelk. Vsega skupaj se je oddalo v tej visokej zbornici v tem zmisluv260 peticij slovenskih kmetskih in tržkih občin na Štajerskem. (Čujte 1 čujte 1 na desnej). Nasproti teinu se je oddalo v proti vnem zmlslu, kolikor sem razvidel iz časnikov, kajti Štel jih nisem, kakih 160 ali 170 pro: genj raznih občin dolenje Štajerske, ki zahtevajo, na) ostanejo sedanje razmere na srednjih šolah. Tem 160 občinam pa se, gospoda moja, želja itak izpolni, saj ostanejo za oje razmere nepremenjme, čeprav se ustreže željam ostalih 260 občin. Mi ne zahtevamo, da se imate odpraviti nemški gimnazij v Mariboru in Celji, nego samo to, da se imajo za učence slovenske narodnosti vpeljati na teh gimnazijah slovenske paralelke, in sicer za sedaj še samo v prvem letu. Tu pa moram preiti na opazko gospoda predgovornika, ki je menil, da bi trebalo po tej resoluciji ustanoviti 43 novih razredov.«
•Gospoda moja! Ta opazka je toli gorostasno pretirana, da sploh ne umejem, kako se je mogla izpre-govoriti v tej visokej zbornici. ParaMke obstoje uže zdaj na gimnazijah v Mariboru in Gorici, v teh dveh zavodih torej ni potreba ustanovljati paralelk za slovenske učence, treba samo, da se vpelje slovenščina kot poučni jezik. Ostane tedaj samo še celjska gimnazija, in samo pri tem bi se morala v prvem letu osnovati paralelka. Tedaj preostaje od vseh 43 razredov, ki bi se morali po mislih gospoda grofa Wurmbranda ustanoviti, le jeden sam. Troški za ta jedini pa
Bil je krasen dan meseca maja minolega leta, narava se je odičila v vso krasoto, nad nami in okoli nas, — na zemlji počivajoča megla se v višave vzdi-govala i na vejah so tiče veselo žvrgolele, ko se vzdignem z nekoji mi prijatelji proti Prerijami, od nas 3 ure hoda oddaljenej. Tako na rano jutro mimo hiš grede opazimo mnogo takih, koji bo si oči mencali ter ne še verjeli, da je zopet novi dan vsakdanjemu trudu napočil. Drugi so tako zevali in usta odpirali, kakor lačne vrane, ali kakor bi hoteli izza gore izhajajoče solnce pogoltnoti.
Pot nas pelje poleg gozdne sonce proti Strmci. To vasico v strani pustivši dospetno v Studeno. Ustavimo se toliko, da si z glažkom »pekočega« usta po-plaknemo, kajti od doma smo pobegnoli kar brez vsega zajutrka. Vasice, koje stojć ob tej poti, ne bodem vsake za se popisoval, majhne so ve, prihodki povsodi slabi, davki pa tudi povsod i jednako —, rekel bi — preveliki. Tako vidimo mej potom le borni kmetiŠki stan, koji si vsled »rajskega pridobljenja« v potu svojega obličja služi svoj grenki a teški grižljaj.
Dalje grede po poteh, po stez c ih, kakor nam bližje kaže, pridemo na Belsko. Izvrstna mrzla voda tu izvira in okrepčala nas je, kajti ožejali smo se vsled solnčne vročine, in grla so bila suha vsled tistih glažkev »vinske solzice«, navadno tropinovec
Neka jako učena (?!) gospodičina »Chauvin« Je po mnogem trudapolnim opazovanju, sedaj se pripričala, (?) da tako zvani «Proteus» leže jajčica. 'lo pa ni Istina, ker mej zgoraj omenjenim številom je bita tudi videti nekoja bolj rejena ribica; isto je jeden mojih prijateljev hranil v steklenici vode — a žal, k malu je poninola, akopram navadno po več let tako hranjene živć. Potem smo to žival raztelesili in v njej našli drugo prav majhno ribico, kojo menda vendar ni ta majhna živalica mogla pogoltnoti. — Dokaz! da za plod ne leže jajčic, ampak koti žive mladel In ker verujem svojim očem več, nego pretiranej nemškej
• ženskej — učenosti«, zato sem primoran tej učenejizjavi popolnem nasprotovati — kajti skoraj gotovo niso tej uče-nej gospodičini prav dobro znana domača kakoSja jajca, koja se pri «kuhi» potrebujejo l
vender niso tako velikanski, da bi jih ne moglo zma* gati naučno upaviteljstvo.«
■ Iz južne Štajerske je prosilo 260 občin za slovenski poučuj jezik na srednjih šolah; tej resnici nasproti je vender nemogoče trditi, da ljudstvo samo ne želi osnove teh razredov. Vsaj ne more biti nobena agitacija tako močna, da bi prebivalstvo v tako velikej meri silila k podpisom prošenj, ako bi ljudstvo samo ne Čutilo, da mu nedostaie temelja za svojo daljno izobražbo, ker ni narodnih srednjih šol.*
•	Gospod predgovornik je celo izustil, da slovensko ljudstvo svojega lastnega jezika ne umeje, aii pa vsaj onega jezika ne, v katerem se po šolah poučuje in pišo knjige.»
•	Ker se je gospod predgovornik ustil o slovenskem jeziku, o njega siromaštvu v besedah in oblikah, sodil bi človek, da ima vsaj najsiromašneje znanje, najpri-prostejše pojme o njem; jaz pa dobro vem. da gospod predgovornik ne umeje niti slovenskega, niti sploh kakega slovanskega jezika; tedaj govori o stvari, v kate-rej mu ne pristoja najmanjša sodba. (Čujte! na desnej.) — Kakor znano, preložila sta Trubar in Dalmatin uže ob času reformacije sveto pismo v slovenščino, ki se je tiskalo v Tiibingen-u, torej pred več nego 300 leti — napredovala je v zadnjih 20 letih vsestransko toliko, kolikor vsi drugi evropski jeziki. Ta napredek jej je bil tem ložje, ker se je lahko opirala ob sosednje slovanske dijalekte, ki Imajo bogato slovstvo, da torej ni trebalo segati v tujo govorico.«
•Će se po deželi sem ter tja v slovenščini rabijo tudi kake nemške besede, gotovo se to ne dogaja v tolikej meri, kolikor bi se dalo soditi iz besedij gospoda predgovornika; — nemščina ima v svojem pismenem jeziku gotovo več tujk, nego jih je slovenščina kedaj imela, ker se v Nemcih prejžne Čase pač ni gledalo na purifikacijo, dočim so pii slovenščini, takoj ko se je jela pisati, pisatelji mislili na to, da uporabljajo kolikor možno domaČi zaklad in pomnože domače oblike.»
«Kako bedasta je večkrat ponavljajoča se trditev, da slovensko ljudstvo ne umeje pismenega jezika, svedoči to, da izhaja v tem jeziku 24 Časnikov, ki imajo vsi toliko naročnikov, da izhajajo. Treba ml je le opomniti, da samo društvo Sv. Mcihora v Celovci izda vsako lelo po 100.000 do 130.000 izvodov knjig, katere bere 24.000 do 25.UOO njegovih društvenikov Slovencev po Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in Istri, ter jiu tudi umeje.»
•Sploh pa se jo slovenščina od leta 1818 v vsem skupaj morda manj spremenila, nego nemščina. Ostala je nesp:emenjena v svojej pisavi — ko so se jeden-krat odločili za jedno vzajemno — kakor tudi v besedah in oblikah.*
•Slovenskemu jeziku očitati, da nema dovolj bogatstva v izrazih in oblikah, more Je človek, ki nema nobenega pojma o tem jeziku. Glede možnosti vpeljave tega jezika v srednje šole se nam je vedno očitalo, da nemamo šolskih knjig. No, sedaj smo si priskrbeli poučne knjige za vse predmete razen grščine. Ta pa se bo le rabila v tretjem letu, kri|iga je dodelana in se bode v kratkem tiskala; pa ni prevod, kakor poslanec grof IVurmlrani očituje slovenskim knjigam; tudi druge niso prevodi, nego večjidel izvirna dela. Saj imamo dovelj izvrstnih učiteljev, ki so po polnem zmožni slovenščine in so tudi v dotičnih predmetih priznani strokovnjaki, da jim ni treba samo prelagati.«
•Lahko rečem, da marsikatera teh sedaj vpeljanih slovenskih knjig strinja v sebi prednosti vsen do seda) rabljenih, ker so sestavljene na podlagi raznih, v srednjih šolah vpeljanih učnih knjig in ker se ie najboljše iz njih povzelo, ne da se je bilo pisatelju pri tem držati jedne posebne knjige.*
•Da je rojenim Slovencem težje priučiti si slovenski jezik nego nemški, to je zopet jedna tistih
imenovane. Korakamo dalje, a kakor brez zaprek človek še v pekel ne more, tako smo tudi mi, bodi si po naključbi, ali celo po neumnosti, pot i zgrešil i in tako lazili hrib gor —, hrib do); na mesto po suhem stopamo iz luže v mlako, plazimo se čez plotove itd., pa od vsega tega nismo imeli druge škode, nego da smo vas Bukovje na desnej pustili, kar smo prav lebko pozabili. Do tako zvane Pristave priŠedŠi, pa nam je Predjama gotova. Čujemo zvon, koji vabi k službi božjej; da bi se svojih po poti izmišljenih ali storjenih grehov izpokorili, idemo tudi mi v hram božji. Cerkvica je sicer majhna, preprosta, kakor so navadno na kmetih in v samoti, pa ima malo kojemu znano zgodovinsko zanimivost. Blagoslovil jo je sloveči učeujak Aenea Silvio, nekdanji škof tržaški, koji je potem izvoljen bil za papeža Pija II. Po maši gremo proti grajščini Predjamskej po nemško Lueg imenovanej.
Vtisek, kojega učini pogled na to imenitnost Notranjske, v istini je velikansk, nepopisijiv. Dokler ne doj'ieš prav v obližje grajščine, prav nič je ne vidiš. Še misliti ni tukaj na bivališče; prekrasen je prizor, pogled divno romantičen.
Pred seboj v okrogu, kamor le nese oko, gledati je skalovje. V sredi pred teboj stoji velikanska skalnata stena, velika i visoka kakor gora —, v osredju tega skalnega velikana je votlina, gloi>oka i široka, v kojej stoji grad, kakor bi bile tiče velikansko gnezdo v votlino pripele. Preverjen sem, da nikoder na zemlji ne najdeš jednacega. Čez vse grajščin.sko zidovje visi strašna stena, podobna velikanskej strehi. Ako ne radi mokrote, koja iz stene kaplje, ne trebalo I>1 niti prave strehe. Skalnata streha je takp trdna, da ni bilo slišati, da bi se bil kedaj le košček iz nje odtrgal. V tej velikanskej akalnatej gori se vidijo tudi druge, razno ustvarjene votline. Sem ter tja raste mnogo grmovja in tudi drevja, kar je očesu posebno prijetno, ker vidi mej sivim skalovjem lepo zelenje.
Del grada, koji še sedaj stoji, daroval je cesar Maksimillan, I. leta 1494 nekojemu Miroslavu pl. Gal-lenberg; — 16 let pozneje ga je popravil Janez Filip
trditev, ki je iz trte zvita. Gospod predgovornik je navel zopet tistega znanega slovenskega kmetiča. katerega je tudi deželni predsednik koroški v zadnjem zasedanji deželnega zbora v zbornici predočil, v veliko radost vladinej opoziciji, Čudno je, da se vselej, ko gre za ponemčenje Slovencev, navaja kak tak slo-vensk kmetič kot avtoriteta v Šolskih zadevah; ne ve se sicer kde biva, pa je uže kakšen na svetu, ki misli: dobro bi bilo, ko bi vsi Slovenci znali nemški. Saj je mogoče in tudi nič čudnega ni, da izrazi kak slo-vensk kmet tako željo, ko se pri sodnijah vsi pozivi, razsodbe, odloki itd. izdajajo nemški: po tem takem mora slovenski kmet želeti znati nemški, da bi umel razsodbo it i. in da inu ne bi trebalo za drag denar iskati tolmača. To pa je baš tisti circulus vitiosus, okolu katerega se uže toliko let sučerao, kolikor časa je sploh možno v parlamentu o tem govoriti. Vedno se naglaša in trdi, da nemamo nobenih, ali pa vsaj premalo slovenščine zmožnih uradnikov, na drugej strani pa se nam ne privolijo šole, da bi jih mogli izobraziti. Tako se vedno sučemo v kro^u in ne pridemo ni za korak dalje.*
•Sedaj preldem na izjave nj. vzvišenosti gospoda naučnega ministra. On je opomnil, da se mora izreči proti tej resoluciji, ker so se proti njej izrekle tudi kompetentne deželne oblasti, ki imajo tudi besedo pri tej stvari.*
•Nj., vzvišenost more tukaj, kar se tiče srednjih šol na Štajerskem, le v mislih imeti deželni šolski svet štajerski. Kako pa je sestavljen, to dobro vemo; da vlada v ta deželni šolski svet izmej onih Šest članov, ki jih ima ona pravico imenovati, ni poslala niti jednega Slovenca, to je znano iz govora, ki smo ga čuli v tej visokej zbornici. Tu imamo tedaj pred seboj samoupravni organ, kateri, vsaj kakor je sedaj sestavljen, Slovencem nikdar ne privošči enakopravnosti. Upamo sicer, da se tudi deželni zbor štajerski kedaj spremeni, ter da dobi v njem konservativna veČina svojo veljavo in prepričani smo, da ta večina svoje pravicoljubje, ki se v tej visokej zbornici vedno kaže nam Slovencem nasproti, tudi tedaj osve-doči; v sedanjem času pa sta odločilna faktorja v deželi, namreč deželni šolski svet in deželni odbor, nam Slovencem protivna. Ali tu pa ne gre za deželne zavode, nego za zavode, katere država vzdržuje, in o tej zadevi nemajo le avtonomni organi odločilne besede, k večjemu imajo oni posvetovalni glas; odločilno besedo o teh zavodih pa ima osrednja vlada In pa državni zbor. Ako se torej gospod minister tukaj skriva za deželne oblasti in se kar naglo kaže federalista, moram ga vender opomniti na to, da govori vis-&-vis državnemu zboru kot minister vse države in ne le kot zastopnik one samoupravne deželne oblasti. katero sedaj na pomoč kliče. In tu moram z vso odločnostjo nasprotovati onemu izrazu, katerega se je usodil gospod minister rabiti proti nam Slovencem. Dejal je namreč, da to po budgetnem ods-ku predlagano resolucijo še retno smatrati ne more.n
■Gospoda mojal Take besede iz ust jednega iz gospodov ministrov nasproti delu večine te visoke zbornice, tiste veČine, brez katere bi gospod minister morebiti ne sedel toliko časa na svojem ministerskem stolu, take besede v parlamentarnem živenji niso navadne. (Prav resi na desnpj). Ne bi bilo torej smatrati resno, kar izpregovorimo želja kot članovi večine v tej visokej zbornici 1»
»Takrat pa, ko je šlo za to, dovoliti tej vladi vse
Kredloge, s katerimi so se prebivalstvu naložila teška remena, ko smo morali na se prevzeti vso nepri-ljubljenost tacih bremen, ko smo morali svojemu narodu reči: Mi moramo privoliti v ta bremena državi v prid, da se izvede enakotežje v državnem gospodarstvu in da se vzdrži sedanji vladni sistem: takrat bilo je to za nas bridka resnoba; vlada in večina ste
Cobencel, ces. stotnik v Trstu. V znamenje tega je na stari del grada napravil svoj grb z letno številko 1510, ki se Še sedaj vidi; — potem leta 1513 pa prvi del pri vhodu dozidal, Kar tudi priča nad velikimi duri v kamen vsekani grb Gobencel-nove rodbine z isto letno številko. Za temi so nastopili posestniki grofje Goronini — Gronberg, o 1 kojih je ta grad, kakor sedaj stoji, kupil knez Veriand \Vindischgratz dne 8. septembra 1846 in je še danes vlast rodbine tega kneza.
Pod gradom na levo stran je jama, v kojo se pride po stezici Čez most do vzidanega vhoda, koji ima močne duri. V podnožji tega velikanskega skalovja se pa vidi velika votlina, v kojo teče voda, ki po podzemskej poti v Ipavi zopet na svitlo priteka. Ker je ta jama obširnejšega popisa vredna, podam ga pozneje.
Vrnimo se nazaj k grajščini, kojo smo si od zunaj ogledali in pohodimo njene znotrajne prostore in imenitne kraje —, koji nam sivo-stare čase v spomin silijo. Pohod nam je danes zelo lahek, tukaj je namreč naš rojak, gosp. Fran Majer za logarja in grajščinskega oskrbnika in on je jako uljuđen. Zategadelj nas nobene ovire ne čakajo.
Stopimo najprej v veliko sobano, kder prenočujejo na lovu knez in njegovi povabljenci. V tej sobi leži na mizi »spomeneka knjiga« v kojo se navadno podpiše vsak obiskovalec. Na prvej strani ima sliko grada, potem je zapisana povest »Erazma Lueger-ja«, predjamsksga viteza po spisu viteza Janeza pl. Kalch-berg. koji se je za to najboljših, a gotovih virov po-služil in je jedino prava ter istinita.') Vsakdo, koji je bil tukaj in ni živenja »Erazma« nikoli ali celo popačeno*) bral, naj nikar ne opusti te pisane povesti
l) Cita se ista v prav tej obliki v »Pantheon denk-wurdiger Wunderthaten volksthiimlicher Heroen« etc. I. B. od dr. Frane Sartori; — in tudi v »Valvasorju« I. zvezek. IV. knjiga, stran 518-530, toda zadnji popis je jako pomanjkljivo, neobčutljivo, včasih celo preveč robato pisan.
*) Obžalovanja vreden je popis te zgodovine v »lil. Chronik der Zeit« leta 1878 str, 271-275 pod imenom:
zahtevali od nas to žrtev in mi smo jo darovali, — danes pa, ko zahtevamo kaj tako malenkostnega (Čujte f Čujte! na desnej) od gospoda naučnega ministra, da bi se s tem državni zaklad skoro nič ne obtežil in bi se le izvelo, kar je utemeljeno v osnovnih postavah: danes zakliče se nam z ministerskega stola, da se naša pravična zahteva De more smatrati resno. (Cujtel Čujtfl na desnej). No, gospoda moja! mi si zapomnimo te prezirljivo zasmehujoče besede in s» bolemo v prihodnje tudi po njih ravnali.«
•Sicer pa priporočam visokej zbornici, da vsprejme po budgetnem odseku predlagano resolucijo.« (Pohvala na desnej).
Izvrstno je govoril še Specijalni poročevalec Ji-recelc (češki učenjak). On je poudarjal, da so pritožbe slovenskih poslancev, katere vsako leto ponavljajo, vredne ozoiljnega preudarka in on želi, da bi vlada sama to stvar resno v roke vzela in v primorskih deželah polagoma vpeljala potrebne šolske predrugačbe in se v tem obziru držala izvrstnega izgleda grofa Stadion a, ko je bil on namestnik na Pri-mo-skem. Grof Stadion je bil dosedaj edini pravi drluvnik, kateri je Primorsko tako vladal, kakor je bilo državi in razmeram prikladno. Da bi se bilo na
fotu, po njem začetem, nadaljevalo, gotovo ne bi bilo rimorsko v takem položaju, v kakoršnem se nahaja de nes. Grof Stadion je tam zastopal avstrijsko državno misel s tako uglednostjo in previdnostjo glede vpo-rabljenih sredstev, da se mu ne smejo sedanji epigoni niti na stran postavljati ali primerjati. (To je istinaf a grof Stadion je tukaj podpiral slovanski živelj in znano je, da so se morali mnogi sedanji starejši Ire-dentarji za Stadiona v tržaških ljudskih Šolah učiti-slovenščine, in pri vsem tem je bil velikan Stadion v Trstu tako priljubljen, da še zdaj nosi najlepša ulica Trsta njegovo slavno ime. Kak razloček mej njim in njegovimi nastopniki, ki so Iredentarje božikali, pri vsem tem pa so od njih klofute dobivali; res plg-meje! Ured.)
Wurmbrandu je mojstersko odgovarjal; rekel mu je mej drugim, da se tudi nemški otroci prav tako teško uče pismenega jezika, kakor Slovenci svojega, ker vsi narodi govore dialekte, kateri se veliko razločujejo od pismenih jezikov; v dokaz tega je navedel slučaj iz lastnega živenja, ko je namreč predstavil nekemu severnemu Nemcu 3 Nemce iz raznih krajev Češkega kraljestva in ko so tako mej seboj govorili, prašal tujca, ako razločuje te jezike in mu je tujec odgovoril: »slovanskih dialektov ne znam razločevati«. S tem je dokazal, da Nemci sami ne umejo svojih lastnih dialektov.
Glede opazke Wurmbrandove, da se namreč južni Slovani prizadevajo vpeljati srbsko-hrvatski jezik kot edini pismeni jezik, pravi, da se to pri Slovanih umeje prav tako, kakor seje umelo pri Nemcih, ko so za časa reformacije vpeljali jeden pismeni jezik za vse Nemce.
Slovenski jezik se ne govori le na Kranjskem, temuč tudi na Hrvatskem; vendar pa se je po vsem Hrvatskem vsled agitacije, katero je začel Gaj leta 1830, polagoma vdomačil lepi hrvaisko-srbski jezik, katerega so poprej govorili v Hrcegovini in pisali du-brovniŠki pisatelji; — ta jezik je postal pismeni jezik za vse južne Slovane od Črnegore pa do skrajne ju-trove meje in to vse mirnim potem in zdaj se tam nikdo več ne prepira o pismenem jeziku, kar je sreča za Hrvate. Če je torej en del Slovencev na Hrvatskem uže prevzel pismeni jezik hrvatski, naravno je, da ga ščasoma prevzamejo tudi ostali Slovenci. To je naravna stvar, katera se ne da zavirati. Podajal je potem še nekatere druge velikonemške govornike točno.
fDalje v prilogi.)
čitati —, nasprotno naj mu bode žal. Mož je vre'' občudovanja, a tudi pomilovanja sedanjega vek-je hraber junak in uzor prijatelja! Poleg te spr knjige nahajaš tudi prejšnjo staro, koje -vsled nekojih dobrih opazek jako zanitr' koji pomilovanja vredni potovulci so *	• '„j
neumnosti to veljavno knjigo sknr	ne-
dostojne stvari zabilježili.
Vpisanih je v tej knjigi r 1	v„Dra i820
do 16. novembra 1881 ' i ■ ,io — 10.489 osob. Umevno je, da jih	.eh 61. letih ni
vpisanih; nekoji se poz	„ podpisali, a zopet
drugi se tudi niso mo	i ni zmirom lehko do
knjige prišlo. Koliko	pred to dobo kraj ob-
iskalo, to zna le Bo	/o še večje Število. Zdaj
se obiskovalci leto	. množe —, kar najnolj
jasno priča o zar	iaše Notranjske —; kajti
ko obiščejo Pred	.ovo potujejo tudi po drugih
naših z naravn.	udarjenih krajih.
Mej podpisi cu Amerikance, Francoze, Angleže, Švicarje, Lahe, Wemce, Slovane vseh betev in barv: Ruse, Čehe, Slovence, Poljake itd. Ni države, niti naroda, koji bi mej potovalci zastopan ne bili Lapo Število naših narodnih veljakov je vpisanih še iz njih dijaške dobe. Mej Slovenci si je jako lep spomin postavil prerano umrli župnik Anton Potočnik, koji je dne 4. tnarcija 1849 zabilježil pomenljive besede »živijo Slovenija!«, koje so tudi »prve« slovenske besede v tej knjigi. Tudi nemčurska sodrga je »našo« zemljo prelazila —, kajti »grablje« in zadruga so se večkrat po knjigi krhale. Vpisanih je tudi mnogo ple-menitašev In odličnjukov. Na priliko kralj Friderik Avgust Saksonski, ki je bil tukaj 13. junija 1838 in vse zanimivosti sam narisal.
(Dalje prihodnjič.)
»Der letzte Raubritter in Krain« kajti poln je laži in mnogih neumnosti, koje nam »nem&ki Mihci* za dragi denar prodajejo.
Za njim pa je govoril generalni poročevalec gro j llcinr. Claui ter omenil, da je Wurmbrand segel v stvari, katere razsojevati ni kompetentan drž. zbor, da on tudi ne more razsoditi, kateri jezik more postati eminentno kulturni jezik in daje močno zgrešil, ko je imenoval § 19 osnovnih postav nesrečni paragraf. Tako raenenje je nevarno in razdražljivo, kajti vsa ljudstva vidijo v njem pala lij svojega obstanka, razvitka in napredku. Nekaj preobširna in nedoločena je resolucija dr. Tonklija, a taka nedoločnost je lastna tudi drugim raznim resolucijam. Vlada naj bode pravična, naj stvar dobro preiskuje in naj dela za po-razum avstrijskih narodov, pa pojde vse lepo in pojenjajo hude pritožbe. Končal je z nasvetom, naj se vse tri resolucije, Tonklijeva, Goroninijeva in Vitezi-čeva vrno proračunskemu odboru, da jih on predela tako, da postane njih obseg bistven. Pri glasovanji je bil sprejet ta predlog, vsled česar pridejo te resolucije še enkrat na vrsto.
Govorili so potem razni češki govorniki o obrtnih šolah in porabil je dr. Vitezić zopet priliko, da je potožil, da se za Istro nič ne skrbi, da tam še ni nobene take Šole za Slovane in priporočal vladi, naj tudi za južnih dežel obrtni razvoj bolj skrbi, nego se je to godilo do sedaj. (Žalostna resnica je, da so dosedanje vlade z južnimi deželami po mačehino ravnale.)
Ko je bil na dnevnem redu odstavek kmetijskega ministerstva. pritožil se je zopet vrli gosp. Vitetii, da so v Istri nastavili potnega učitelja, ki ima učiti slovenske in hrvatska kinete, pa umeje le italijansko; to so uedostatnosti, protivne zdravej pameti in bijejo v oči pravici. (Tudi v Trstu je tak učitelj, kije hodil po okolici v italijanščini pridigat; a dosegel ni nič, razen nevolje ljudstva. Zarad tega prosimo naše poslance, naj te stvari ne puste zaspati,)
To so glavne poteze proračunske debate, kolikor ona zadeva koristi Slovencev v obče in primorskih Slovencev Še posebe; iz te debate odseva prav dobro stanje naše narodne stvari, katero stanje kaže, kar smo ml uže večkrat poudarjali, da ni še prišla vrsta na nas primorske Slovane in da se tukaj zdaj Še ne spremeni sistema. Vendar pa je upati, da bode vlada Sčasoma po okoliščinah primorana ozirati se na slovanski element na Primorskem, posebno ako naši
f>oslatici vsako priliko porabijo, da opozarjajo vlado n večino drž. zbora na pogibeljenost sedanjih načel na Primorskem. Kar pa je posebne važnosti in kar more stvar najbolje pospeševati, to je, da naši zastopniki pridobe popolne simpatije čeških in poljskih poslancev, ker le potem bode imela stvar uspeb, ako se za-njo vsa državno-zborska večina odločno poteza. Ako je ta večina popolnoma porazumljena za vsa prašanja, katera zadevajo avstrijske Slovane, gotovo se nam je nadejati boljših časov, kajti vlada se mora ozirati na odločne sklepe take kompaktne in skoz in skoz solidarne večine. Previdno in sko* in skoz taktno postopanje je pri sedanjih okoliščinah silno potrenna stvar.
V obče pa je ta proračunska debata vendar koristila; kajti desnica državnega zbora je po njej le Še bolj trdna in solidarna postala in je le Še bolj postala vladozmožna, Velikonemci pa, ki so za gotovo računili, da ta debata razdvoji sedanjo večino in jim zopet pomore na krmilo, bogatejši so za več grenkih skušenj. Kaminski jeva zadeva, kataro so ti gospodje našopirili do gorostasne afere, topi se v nič, kakor sneg; vse zatožbo na sedanjo vlade so se razpršile kakor snežene kepe nai govori ministrov in poslancev a la Hausner; Coroninijev klub, na katerega so Še pred debato šteli, pokazal jim je roge; dan za dnevom ste desnica in vlada bolj odločno in intenzivno branili svoje stališče; dan za dnevom je desnica kazala ne le več poguma, temuč tudi večo zmožnost; letošnji govori desnica so presezali govore poprejšnjih let in to k ljubu temu, da se uiti niso pojavili glavni govorniki, kakoršni so Rieger, Hohenwart, mej tem ko je levica poslala v boj vse svoje prvake; s kratka: desnica je letos morala Imponirati na znotraj in tudi na zunaj. Levičarji so naznanjali po širokem svetu, da letos vržejo ministarstvo; a Dunajevski jim je kar v zobe povedal, da minhterstvo tako trdno sedi, da bodo morali oni še dosti kruha snesti, pred no uča-kajo tako zaželenega dneva. No, nadejali se pač niso, da dosežejo baš nasprotno od tega, kar so namer-javali doseči, in kako Žalostno, cel6 dramatično-tra-gično je končal njih naskok: Schonererja, katerega je najbolj srbelo, spravili so celo v kriminal, vsa stranka pa se je z njim kompromitirala posebno v onih krogih, na katere je hotela pritiskati. Hočete li hujšega udarca? Mi se ne veselimo nesreče, ki zadene sovražnika; a v tem slučaju moramo pač Boga hvaliti, da je Čuval Avstrijo in da se je vresniČil stari latinski pregovor: Quem deus perdere vult, dementat«. (Bog oslepi onega, katerega hoće pogubiti.) Naj bi si to tudi dobro zapomnili oni naši tržaški krogi, katerim je srce hitreje bilo, ko se je začel letošnji boj v drž. zboru.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V seji gosposke zbornice 20. t. m. se je načelnik gorko spominjal zborničnega uda, umrlega goriškega višjega škofa A. Oolmajerja.
Potem sta se sprejela zakon o daljšem pobiranju davkov i načrt zakona o državnej podpori, da se zlajša beda, brez debate v drugem in tretjem čitanji. Nazadnje se je potrdila državna pogodba z Italijo zastran mejusobne ubožne pravice. To je bila zadnja seja gO"po<ke zbornice pred prazniki.
V pravdi zoper socijaliste na Dunaji so 20. t. m. govorili zagovorniki. Državni pravdnik Pelser jim je odgovoril. Potem je bila obravnava končana. 21. t. m. je načelnik, grof Lamela* podal posnetek. Isti dan
Priloga k št. 2A „Edinosti".
so odgovorili porotniki pa triurnem poivetovnji. Glavna praŠuiji glade velike izdaje bila so sogias io zanikrna; prašanja glede kaljenja javnega miru, nekatera »oglasno, nekatera z deset, devet ali osem glasov zanikana. PraŠinje na rop glede z itožencev Engel in Pfleger je bilo soglasno potrjeno, tako tudi sokrivda pri ropu glede zatoženca Berndi, prašanje o sokrivdi pri ropu glede zatožen.;ev Heitier in Hotze. kakor tuli prašanja na tatviao, bila so zanikana. En gel in Pfleger sta bil i obsojena vsak v petnajstletno, Berndt v dveletno tesko, prva dva s postom poostreno ječo.
Vmnje dežele.
Za kronanje ruskega carja se delajo kaj velikanske priprave, in vršilo se bode jako slovesno. Evropske vladarje bodo zastopjli udje vladarskih hiš. Poroča se, da pošlje naš cesar nadvojvoda Viljelma, nemški cesar princa Friderika Karola, angleška kraljica vojvodo Edinburškoga, italijanski kralj vojvodo Aosta, ali princa Amadeja. — Tudi druge manjše države bodo zastopale osobe ir. najvišjih krogov.
Na Albanskem sicar nikoli ni bilo redne vlade in vedno so Albanci uživali posebno svobodo, katere se ni smel nobeden brez kazni dotaknoti. Albanskega naroda glavarji so bili tako rekoč vsemogočni, kar so oni sklenoli, to se je /golilo; za tursko vrhovno gospostvo so se malo brigali, in če je bilo potreba, postavili so se Turkom tuli z orožjem v roci. — V zadnjih časih pa je nastala mej Albanci popolna anarhija, čeiner se ne čudimo, ako pomislimo, da se od ene strani prizadeva Turčija za svoje interese, od druge strani pa italijanski emisarji ščujejo ljudstvo. Poleg tega je pripadlo nekoliko albanskega ozemlja Grnejgori in Avstrija je s pridobitvijo Bosue in Hrce-govine prodrla do albanske meje. Vse to ni moglo vstati brez vpliva ter bode na Albanijo vedno bolj vplivalo. — Cmagora ima vsled nove ineje posebno teško položje, toliko težje, ker ima Turčija roke vmes; večkrat je prišlo uže mej Ćrnogorei in Albanci do krvavega razpora in zavratnega umora. —21. t. m. se je zopet pripetila dogodba, ki lahko vzbudi najozbi-Ijnejše nastopke. Slavnega črnogorskega vojskovodja Maše Vrbice brat, jako ^pošten in po vsej Ćrnejgori spoštovan mož, šel je v Ško iro o trgovinskih zadevah; — tu pa so ga Albanci napadli in zavratno umorili. Kakor blisk se je razširila ta krvava dogodba po vsej Lrnej gori; črnogorsko ljudstvo oplakujejo spoštovanega moža ter razjarjeno zahteva maščevanje. Ta zavratni umov utegne imeti osodopolne nastopke.
Bontouz in Feder sta se zoper obsodbo, o katarej smo zadnjič omenili, pritožila na najvišjo sodni jo.
Na Angleikem je dobil državni poslanec Aubyn pismo, naj ne hoii v parlament, ko se zopet odpre, da so irlandski morilci sklenoli, parlament v zrak 8prfiiti.
Gorki zagovornik Ircev v angleškem parlamentu,
Foslanec Parnell je izrekel, da Irci ne bodo mirovali da se je Angležem najhujših nezgod bati, ker oni Irce tirajo v obupnost, veljavo miroljubnih mož iz-podkopujejo in terorizem rede.
Dopisi.
Gorica, 22. marcija.
(Pogreb vrkovnega Iko/a. — Nala čitalnica). — Res kaj izvrstno se razcvita naša mestna Čitalnica\ Nismo la predpustom imeli krasnih veselic, kojih v jednakem okviru uža dolgo ni bilo in koje je očesto-valo izborno petje, razne igre in izvrstna godba tu blvajočega pespolka — temveč tuli pred veliko nočjo smo imeli dve prav odlični veliki »besedi«, kojim program se je uže ob svojem času v »Edinosti« naznanil. V prvej vrsti za vse te izvonreduosti presrčno zahvalo slavnemu odboru, veseličnemu odseku in vsem sodelujočim soudoml Naj ne gledajo niti na desno, niti na levo — ampak naprej in smoter naše cene, našega duševnega in narodnega napredka v očeh!
Odbrano, salonsko dovršeno petje, voljeno strokov njaško roko vrlega pevovodja in njega namestnika nas vedno bolj in bolj ogreva. Mešani zbori in moški zbori so se pri nas udomačili; stari predsodki so adli in zopet se čutimo »3tare« »domače«. Duh pa, i veje po naših prostorih, v resnici je družblnski 1 Nadejati seje še veselega in zdatnega napredka in upati je, da postane naša čitalnica pravo ognjišče vsem domorodcem v bližini in daljnej okolici. Pevsko kolo obstoji iz vrlih gospodičin, ki pripadajo našemu društvu, in iz krepkih slovenskih pevcev, koji se prištevajo najbolj obraženim krogom. Mnogo lepega se nam ša obeča. GledaliŠčni igralci pa pod vodstvom regi9eura Ernst KI. so nas resnično iznenadili. Igri: »Filozofi in pa »Ženski jek* sta izborni, salonski in delajo igralcem, čitalnici in narodu našemu vso Čast in priznanje. Razumljivo je tedaj, da se v ponovitev zahtevajo. Resnično nas je v teh dveh igrah iznenadilo igranje novih in vendar le uže po naravi stroko vnjaško dovršenih diletantov in posebno diletantinj, mej kojimi zavzema kot izborna pevka in obče pri-oznana igrališčna moč prvo stopinjo preče3tita dru-abnica gospodičina A. M.
Po velikei noči namerjava naš vrli odbor napraviti dve veselici in sicer dne 7. aprila »besedo« s
E lesno zabavo in dne 22. aprila »veliko besedo % v do-rodelen namen na »otročje vrte*.
Opozoriti je uže sedaj posebno na drugo veselico, koja utegne biti velikanska.
Na dan 20. t. m. ob pogrebu Njeg. ekscelencije gg. biskupa Gollmayra, ki je bil častni u l naše čitalnice, razobesila se je v črni povoj zavita društvena zastava na društvenih prostorih. Naš prijatelj »Gor-riere« je koj drugi dan po svetu blebetal, da raz-obeŠa goriška čitalnica »rusko (russo) zastavo« — a judinja se je zelo motila, kajti ona zastava je vsled društvenih pravil, potrjenih po c. k. cesarsk. namest-
ništvu v Trstu, veljavna in jedino primerna. Će pa umre društvu člen, ima društvo pravico žalovati in tako smo tudi mi žalovali ob smrti našega preljublje-nega vrhovnega škofa Andreja!
Da je bil pogreb izvenredno velikansk, vam gotovo poročajo drugi; le duhovnikov z dežele je bilo nad 80. Zastopana so bila vsa društva. Mej pogrebci je bil tudi namestnik de Pretiš, in več odličnih Tr-žačanov. Pogreb je vodil tržaški Škof, spremljan od kanonikov goriških, tržaških in ljubljanskih. Odlikoval se je posebno venec z napisom: »Preljubljenemu škofije pastirju — deželni zastop«. Mrtvaški obred je trajal od 9. in do 1. ure popoludne. V stolnej cerkvi je pridigoval v izključljivo italijanskem jeziku g. Alpi. Govor je bil lep, navdušen, a ni nikakor se-jal do srca. Kakor se sjiši, zapustil je rajnki vrhovni Škof nekaj nad 40,000 gld., večidel te svota pride v dobro malemu semenišču »Andreanum«; 1000 gld. je zapustil ustanovi za bolne duhovnike; 1U00 gld. ustanovi za goriške uboge, 500 gld. za sv. maše; 100 gld. zavo lu zapuščenih otrok; 100 gld. zavodu Gontavalle, potem nekatere svote kanonikom:: Kofol, Bensa, Raice-vich in kaplanu Jordanu, več manjših legatov svojim sorodnikom in neko svoto tudi za ustanovo maš, katere so bodo brale v njegovem rojstnem kraju. Izvr-Sevalca oporoke sta Monsignor Benso in škof. kaplan Jordan. Letne dohodke malega posestva v Spesi je volil nekda za nakupovanje šolskih knjig ubogim dijakom. — Iz vsega se vidi, da je rajnki velikodušni vrhovni Škof pri vsej pičlej plači veliko dobrega storil za blagostanje svoje Škofije, kar pa tudi kaže, da je skromno živel In da je bil vreden nastopnik svojega predhodnika. — Ugiba se zdaj tukaj močno, kedo postane njegov nastopnik in govori se močno, da bo le tržaški Škof poklican na to visoko mesto ilirskega metropolita.
Z Notranjskega, 18. marcija.
(Se en epilog o tržaikej razstavi). Teško sem pričakoval dneva 17. septembra lanskega leta, kateri dan sem bil namenjen biti v Trstu, ter po mogočnosti ogledati si tržaško razstavo. Ne manj me ni gnala tudi želja v Trst, da bi videl preljubljenega vladarja, kateri je bil prav isti dan v Trstu. Kar se razstave same tiče, mora se reči, da je bila zares ogromna — lepa in da se kaj takega le redkokrat vidi — morebiti le enkrat v svojem živenji. Vse je bilo lepo, vse prekrasno, kamor si se ozrl, — le ne-kaj si vedno pogrešal, kar je žalilo tvoj domorodni Čut. Znano je, da se po Sloveniji nahaja mnogo samoukov v vseh strokah, kateri bi bili delali z svojimi izdelki čast razstavi in sebi, ter slovenskoj domovini sploh.
Ali žal, da se je izmej takih nahajalo le pičlo število razstavljenih predmetov. Vidno je tedaj, da treba še mnogo delati, da se vzbudi v priprostem ljudstvu pravi Čut samostojnosti in lastne veljave, ter spoznanje svojih zmožnosti. Drugo, kar je pravega domoljuba Žalilo, bila je v razstavi prikazen italijanskih rudeče-kaparjev, kateri so opravljali posel čuvajev. Žalostno pač, ko je kdo katerega teh ljudi proprašal za kakošno stvar, da mu je ali obrnol hrbet, ali mu pa v italijanskem jeziku odgovoril. Nam se
1'e ta prikazen dokaj čudna zdela, ni nam šlo v glavo, :ako je li mogoče avstro-ogerskej razstavi postaviti italijanske stražnike.
Pa kaj se hoče; razstavini odbor je botel razstavo spopolniti, vsled česar je menda nalašč v razstavo postavil italijanske čuvaje, češ, da ne bode nič manjkalo, niti tega, čemur sa pravi: italijanski Čuvaji -—tatovi. Oj sramota 1 — Krono vsemu temu grdemu in Trstu gotovo Škodljivemu početju so pa postavili z loterijo — o čemer pa nočem da^je govoriti.
Naj pri tej priliki postavim dostojin spomenik še uradnikom in slugom južne železnice na tržaškem kolodvoru. Ker sem bil le malokrat v Trstu in na kolodvoru nikoli nisem kakega posebnega opravka imel, tedaj je lahko umevno, da mi ni bilo na prvi hip znano, lede se nahaja telegrafiski urad. Na večkratno poprašanje tamkaj stoječih postajnih slug nisem niti odgovora dobil, ampak se je dfotični storil gluh — ali ga je morda slovenska beseda pri priči oglušila.
Ko sem se naposled naveličal tega moledovanja, vprašam še enkrat pri izhodu na železnici stoječega trebušatega »portirja«, kde sa nahaja talegrafni urad. Najprvo me premeri od glave do nog in naopako s pogledom, kateri je la železniškemu osobju lasten, potem se je začel Ša le »verhor«. Ker ni nobenega uzroka našel nad menoj, ter mi naposled vendar le pokazal, kde se nahaja telegrafski urad, opomnil je še »blagodušni« mož, da moram vedeti, da »telegraf« dosti »košta«.
Ne brlgajoč se za njegovo nepotrebno blagoduš-nost, grem v telegrafski urad, kder povem svojo željo, na kar se mi da telegrafska blanketa, na katero sem napisal namenjeni telegram. Ali — zopet sem skupil. Ko mladi z nekoliko mahom porasli telegrafski uradnik prečita sestavljeno depešo, vpraša me, kaj da znači ta i a ta slovenska beseda, in kde prav za prav je oni kraj, kamor hočem telegram od-poslati. Nadalje me je vprašal, dali ne znam nemški, ter ko mu pritrdim: prične mi dajati »dobre svete, naj telegram opustim, ker bi me toliko in toliko stal ter še le ob 6. uri zvečer bil odposlan itd., k čemu mu je tam stoječi malo stareji uradnik pripomogel.
Kolikor mi je po dosedanjih skušnjah znano, brzojavi se na drugih železniških postajah, kader kateri želi, za kar je menda telegraf postavljen, ker toliko hitreji od poŠte, le v Trstu je to drugače, da se mora prav na 6. uro zvečer čakati.
Ko sem pa odhajal brez povoljnega uspeha iz
(železniškega telegrafskega urada, čakal me je v predsobi neki postajni sluga, kateri ine je zopet s železniško uradnim pogledom premeril od zgoraj navzdol
ter menda še po čez, ter si zraven najbrže mislil, da sem Bog ve kakošen nevaren človek — pan-slavist.
Naj bode pa temu kakor uže hoče, toliko smem z gotovostjo trditi, da v istem času nisem bil edini jaz, kateremu se je od strani železniških organov tako »vljudno« postreglo, kar mi daje povod, slavno vodstvo južne železnice ozbiljno vprašati: je li ono ve, da ima na postaji v Trstu v javnej službi osob-stvo, katero bi se v mestu, kakoršno je Trst, v njegov in ljudstva prid moralo vesti prijazno in dostojno napram občinstvu, česar pa pri njem v velikej meri pogrešamo in kar je (vzlasti pri telegrafskem uradu) glede zaničevanja slovenskega jezika popolnoma v nasprotji z pomirljivo politiko Njeg. veličanstva cesarja?
Mnogo slabih spominov je prineslo ljudstvo iz Trsta o čisu razstave, a da se na mestu, kder smo za gotov denar pač vsi enaki, tudi italijansko-nem-Ška propaganda dela, tega pač pri vsem tem nismo pričakovali. Skrajni čas je tedaj, da bi slavna vlada tudi pri južnej železnici posegla se svojo železno rok6 vmes, ter z brezovo metlo pometla takovo smetljako, katera hoče še celo na mestu, kder nema politika najmanjšega opravka, taisto v zasramovanje slovenskega rodu tirati.
Ib Vipave 23. marcija.
Zadnji četrtek sem bil v Ajiovščini. V prijaznej hiši, kder se navadno zbirajo členi društva »Edinosti«, ima g. Lisjak gostilnico. V njej toči baš zdaj dobro vinsko kapljico, Poslovivši se od svojega prijatelja, g. Slavoja Dolenca, koji si štacunari v hiši gosp. Kaže-gradovej, — krenem v omenjeno Lisjakovo gostilnico. V sredi gostilnične sobane stoji zelen bilijard, bolj lam v zadnjem koncu dolga četirovoglata miza, pri vsakem oknu na desno i levo ob glavnih dvevin pa po jedna okrogla mizica. O l tukaj se lepo gleda tja ven na belo cesto. Brž ko vstopim, zagledam pri levej mizici prijatelja s zgornje Pivke. K njemu sedem, g. Lisjaku pa mignem, naj mi prinese merico »rujnega«. K malu sva v pogovoru, skakajž iz jednega predmeta na drugi. Slednjič mi začne pripovedovati o groznej nesreči, ki je zadela Košano 3. t. m. Kaj li misliš, kako bi se tem ubožcem zdatno pomoglo, da si bodo inogli vsaj potrebno poslopje zopet pozidati? poprašam ga uekako radoveden. To se ve da z beračenjem ne dosežejo zadostne pomoči; ljudstvo je dobrosrčno, pa tare ga velika beda; še samo se jedva živi; ako bi se ubogi pogorelci zanašali na priproste darove, v sto letih ne bodo Še imeli pozdanih poslopij, — opazi »ni prijatelj. Poslušaj me! pravi dalje ; jaz vera, od kod bi vdohili zdatno pomoč. Začne :
Leta 1496 je našel neki škafar v idrijske j dolini Živo srebro, ki se mu je tako belelo, kakor mlad spomladanski sneg. Leta 1508 prav na sv. Ahacija dan so delalci vdobili tam prvo žilo Živega srebra. Nekoliko let so bili temu bogatemu rudnika zasebni gospodarji, pozneje pa je prišel rudnik v državno vlast. Misli si vsakoletui dobiček, ki ga je dajal ta naš rudnik samo v tri sto letih 1 kakšna ogromna svota I Pa obrestni faktor v toliko letih I ... ako bi vse to ostajalo v našej deželnej blagajnici. Pa lezlo je zmlraj vse le v državno blagajnico. Uže v drugič po ognju unesrečenim KoSancem naj se da zdatna pomoč kar naravnost iz državne blagajnice . .. Veš kaj? ako bi imela Kranjska dežela res svojo Idrijo v rokah; ako bi njej dali v modro oskrbovanje ves črni gozd, raz-prostrajoČ se tam blizu od Triglava pa tja do Snežnika na mejo hrvaško, bila bi to za vso deželo dva neusahljiva vira, s kojima bi narodu zacelili vsako še tako veliko gmotno rano, ki bi mu bila po slabih letinah ali druzih nesrečah — vsekana. To se ve da, grajščakov bi ne bilo, grajščin tudi ne. Naši gozdi ekonomično oskrbovani, dajali bi kmetu potrebnega lesa, deželi pa mnogo novcev. Če ni vse tako, kdo je li temu kriv? Tako konča svoj govor moj prijatelj.
V tej okolnosti mislim jaz drugače, tako mu odvrnem. Država mora imeti za skupne potrebe svojo blagajnico. Ako je država poleg navadnih davkov še druge stoletne dohodke vdobivala iz naša kranjsk* dežele, bila nam je pa v drugem oziru za to vrlo naklonjena. Le poglej! brez vsega našega truda, niti ganiti se nam ni bilo treba, vpeljala je država naslanjajoča se na § 19. osnovnih postav, v vse našo javne urade — slovenski jezik. Prav isti naš jezik je vpeljala država v naše nižje in višje šole. Ker pa nismo imeli Še za to sposobnih knjig, razpisala je velike nagrade, In k malu smo imeli celo kdpo knjig, napisanih za razne stroke. V nekaterih druzih deželah more priprosti kmet prositi i nagibali gospodo po uradnijah, naj mu piše v domačem razumljivem jeziku ; kaj tako nespametnega pri nas ne vidiš. Pri nas gospodje sami kmeta za slovenski jezik nagibajo in navdušujejo. Naš kmet se uči od gospode po uradnijah, kako je treba lep slovenski jezik ljubiti i negovati; od njih se tudi navzema ljubezni do naroda i domovine. V druzih deželah se godi to prav naopak: kmet uči gospoda, a ne gospod kmeta. Ker je po naših kance-lijah vsa tuja pajčevina uže zdavnej pometena, upljlva vse to tudi na druge slovenske pokrajine. Poglejva le v Trst.^ Slišal sem, da utegne si. vlada pritlsnoti mestni tržaški zastop, da prej ko mogoče osnuje Slovencem na »Vodovodih« in pri sv. Jakopu četvero-razredni ljudski šoli. Na »Dolganovem« nižjo i višjo slovensko realko. Na »velikej ploščadi«, kder bijeta Mihec i Jakec ob zvon, pa slovensko nižjo i višjo gimnazijo. Pri mojih zadnjih besedah me moj prijatelj strašansko debelo in splašeno pogleda, a predno mine trenotek, zevne: »od kod pa toliko slovenskih dijakov? vsaj veš, naši ljudje so ubogi«. Nič se ne boj, rečem tiru. Kakor pri nas na Kranjskem, prav tako ustanovi si. vlada na Primorskem veliko bogatih dijaških štipendij za slov. nadepolno mladež. Dijakov bode y vseh Šolah, še preobloženo. To vse je sama gola izvenredna naklonjenost od zgorej sem doli do nas. SI. vlada uže ve, zakaj nam je tako darežljiva.
Mi ne smemo preveč tirjati; državna blagajnica ima tudi dno, kakor vsaka druga. Zaradi ljudi, po ognji nesrečnih, pa nasvetujem ovor nekoliko naj da okrajna, nekoliko deželna, nekoliko p.i državna blagajnica; v ta namen naj se obrnejo dotični pogorelci na naše deželne i državne poslance.
Marsikojo sva s prijateljem pri okroglej mizici še rekla; kar pa iz previdnosti rajše zamolčim. Skle-nola pa sva, da nečeva delati računa brez gostilničarja, zato pokličeva g. Lisjaka, izbrojiva mu novce za dobro kapljico, pa otideva ven na gladko cesto. Voščiva drug druzemu vesele velikonočne svetkovine, kreneva vsak v svojo stran. Idriški rudnik i kranjski gozd sta mi pa vendar še zdaj v spominu od istega dne.
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Mestna delegacija je pristopila k prošnji solnograške trg. zbornice, katero boae izročila cesarju posebna deputacija, v kateri bode drž. poslanec Burgstaller zastopal Trst in v kateri prose Solnogradčani in Tržačani za direktno železniško zvezo Trsta z Loko in nadaljno zvezo te Železnice z Tirolsko Soluograško črto.
Mesec marcij, kateri se zdaj bliža koncu, redko-krat ja donesel tako mrzlo in viharno vreme, kakor letos. Se danes brije v Trstu huda burja; v četrtek pa je bil Kras snegom pokrit, in mnogo snega je padlo tudi na Laškem doli do Napolja, enako v Bosni, na Kranjskem, Štajerskem, in drugih severnih deželah. Spomlad vsled tega to leto pozno nastane, in bojimo se mraza in slane. Mathieu de la Dr&me je vendar uganol ta pot. Burja je včeraj na tla vrgla in močno poškodovala te le osobe: Marijo Petrako, katera si je zlomila nogo, Franjo Petač, katera si je roke močno oškodovala, nekega okoličana, kateri je bil na vo-ičku z oslom vprežjnera, pa je burja osla, voz iti okoličana prevrgla v grapo, vsled česar se je okoličan močno poškodoval, metala je burja tudi druge, pa jih ni poškodovala. Denes je sicer mrzlo, a mirno in vedro vreme.
Žena dacarja Tomšiča prinesla je 21. t. m. možu večerjo; ker pa je bila pijana, kregal jo je mož, vsled česar je tekla naravnost na breg in skočila ▼ morje, mož je tekel za-njo in skočil tudi za njo v morje; oba bi se bila utonila, da nij ravno mimo peljal se en voz Tramway-a, katerega osobje je zapazilo nesrečo in s6 smrtjo boreča se z veliko težavo spravilo na suho.
Neka mlada lena je šla v četrtek po akvedotu, kar nakrat se ji vlije kri curkoma iz ene noge ; reva bi bila obležala, da ni bila blizo ena straža, katera je z vozom odpeljala nesrečno v bolnico, kder so ji kri vstavili.
Odlikovanja. Častnim korarjem stolnega ka-pitlja v Trstu sta imenovana razen gosp. dekana Jurija Jana tudi velč. gosp. Fran Ucman, kooperator stolne cerkve Trstu in Pidanslci dekan č. gosp. Jakob Stariha. — Dalje za častne kanonike koperskega ka-pitlja: Č. g. Janez CapeUari, prošt v Pazinu in č. g. Karol Mecchia, župnik v Miljah.
Imenovanje. Naučni minister je imenoval g. Martina Sinkovita, učitelja na meščanskej Šoli v Trstu, okrajnim nadzornikom za polit, okraj Seiano. G. T. Quantschnigg je bil sam odstopil.
Novi nadzornik je rojen slovenski Štajerec, rodoljuben mož, in je dovršil Študje na univerzi. Kraški učitelji se ga smejo veseliti.
Razpisana služba. Tržaški mestni magistrat je z razglasom od 18. t. m, razpisal konkurz za službo gimnazijalnega vodje na mestnej višjej gimnaziji. Letna plača znaša 1600 gld., s prostim stanovanjem, ali 500 gld. odSkodnine, in s kvinkvenalnimi dokladatni po 500 gld.
Razpisanje služIl. Razpisana je služba dav-ltovskega inšpektorja na Primorskem do 3. aprila In služba računskega asistenta pri finančnemu vodstvu do 2. aprila. — Pri tržaški dež. sodniji je izpraznjena služba kancelista; profinje do 28. aprila. Razpisano je tudi služba poštarja na Prošeku. Plača je gld. 370, kavcije 200 gld. Prošnje se morajo uložite pri poSt-nem ravnateljstvu do 31. t m.
Čudna pola božje previdnost* v Trstu. Govorili so v nekej kavarni trije rokodelci, ki so bili uže stari služabniki v ladjedelnici g. Strudt-hofa in katerih eden, Vončina, je bil pred 2 leti ud slov. del. društva, drugi, Zapore, je še ud tega društva, in še tretji okoličan, da je nek njih kolega. Ve-likonja po imenu, večkrat govoril jako hudo proti državi; ta pogovor je slišal nek član redarstva in vsled tega od njih zahteval, da vse to, kar vedo o Velikonju, spovedo. Oni to store; Velikonjo vsled tega zapre policija; preiskava je trajala par mesecev; a naposled so spustili Velikonjo zarad nezadostnih dokazov. — Velikonjo vzame g. Strudthoff zopet v službo, a one tri, kateri so ga ovadili, zapodi odmah iz službe. Pravijo pa, da je bilo tem trem od neke strani rečeno, naj pred sol-nijo stvar kolikor mogoče na korist V. izpove 16, v katerem slučaju bo boljše za-nje. — Ti delalci so bili tudi pri nas in so rekli, da je stvar res taka in da bodo zdaj, ko so pahneni v nesrečo, zahtevali še enkrat preiskavo, kar so nekda tuli storili, a ml to vest le prodajemo, kakor smo jo kupili. — A to še ni zadosti. Dva od teh mož sta bila ula tuli pri i tal. podpornem društvu »Sooieta Operaja« slavnega spomina in zarad te stvari ju je izključilo tudi to društvo. — Pomisliti je, da sta oba uže 12 do 13 let vplačevala in se nista Še nikoli zakrivila kake nered-nosti, ker sta v obče poštenjaka; pomisliti je tudi, da so vsi trlje, eden uže blizo 30 let, drugi tudi blizo 20 let in tretji tuli uže mnogo let delali v Strudt-hofovej ladjedelalnici in da so bili vedno pošteni i čislani. — Prašamo zdaj: Kako je to, daje gosp.
St ru IthofT zapodil 3 stare delalce zarad tega, kar smo prav zdaj objavili ? Kako pa je prišla »Societa o peraja« do triga, da je iz političnih obzirov izključila dva uda, ki sta vedno redno plačevala in se pošteno vedla? Kaj ima operaja tudi »jus politicensis«? Ali sme ona koga kaznovati, ker je morda iz prvroČega pa-trijotizma druzega tožil, da ni patrijot? Čudno 1 — O tej stvari zi denes še le to in tudi tega ne bi bili še objavili, da se ni »Adria« sama polastila te stvari; a o svojem času obelodanimo še bolj interesantne stvari.
Delalsko podporno društvo v Trstu.
Odbor tega društva naznanja svojim udom in drugemu slovenskemu občinstvu, da' se mu je posrečilo pridobiti nekatere rodoljubne gospode, kateri so prevzeli nalogo, da javno predavajo o občno koristnih predmetih. — Glede tega je osnoval odbor 3 zabavne večere, kateri bodo v dvorani gostilne »al GiardlnettO« nasproti vrta Rossetti in sicer: 8. aprila predavanje o nekaterih manj poznanih pisateljih Primorskih, predava gosp. Lovro Zvab. 15. aprila predavanje o delovanju žen Polakinj na narodnem polju, predava č. g. profesor Mandii, 21. aprila predavanje o obrt-nijskem in delalskem stanu, predava g. V. Dolenec. Pred in po predavanju bode pel pevBki oddelek del. podp. društva same zbrane in mnoge nove pesmi. Začetek predavanja bode ob 6 uri zvečer. Vstopu ina za prve vrste se sedeži 20 soldov, za vse druge prostore 10 soldov. — Ćisti dohodek prvega zabavnega večera je namenjen za doprinesek k zastavi bratskega društva Goriškega, obeh drugih večerov pa zalogu pevskega oddelka podp. društva. Natanjčneji program se objavi po praznikih. Udje delalskega društva pa naj uže zdaj Širijo to veselo vest mej družabniki in drugimi domačini. Nadejati se je, da se tudi obilo ženskega spola vdeleži teh zabav, vsled česar je odbor začetek postavil uŽe na 6. uro.
Policijsko. Včeraj so uže sopet in ubogi Ženski v cerkvi Sv. Antona novega vkradli mošnjico, v kateri je bilo par forintov — morda edini denar za praznike. — Tatje so vlomili v prodajalnico necega Te d esc h i v Via della Gassa in so odnesli mjila za 25 gld. in denara 15 gld. — Vkradli so tatje še različnih stvari v raznih delih mesta, in policija zaprla je te dni prav mnogo nevarnih ljudi, ki so se hoteli za praznike prevldeti z blagom po prepovedanem potu.
Deželna sodnija je izlala zasledovalnico proti Eduardu Venezian, rojenemu v Trstu 33 letnem trg. pomočniku zdaj v Benetkah, proti Jožefu Levi -ju Iz Trsta, 30 letnemu uradniku pri telefonu, zdaj v Benetkah in proti Henriku Perenzani iz Pirana, 23 letnemu časnikarskemu pomočniku, zdaj v Benetkah. Vsi trije so krivi konspiracije proti državi ker so delali za odtrganje Trsta od Avstrije s tem, da so sem pošiljali bombe in proklamacije in zadnje tudi sami trosili po Trstu. Vsem gosposkom za javno varnost je naročeno, one tri, ako jin dobe na avstrijskih tleh, prijeti ter izročiti deželnej trŽaškej sodniji.
IZ Trebč nam pišejo, da ondotni občinarji močno obžalujejo, da se je Č. g. Jagodic oipovedal dušnemu pastirstvu v Trebčah, vsled Česar bo io mo-rali zopet ostati dolgo časa brez duhovna, katerega silno potrebujejo, tako sicer da slabotni in starejši občinarji morajo biti brez maše, ker predaleč jiin je hoditi na Opčine. »Z|imenovanjem č. g. Jagodica nam je magistrat, akoprem narn rad ne ustreza, veliko veselje napravil, ker ta gospod je dober narodnjak in izvrsten duhovnik; a mi smo obračali, Bog pa je obrnol. Namenjen nam je najbrže starejši gospod, zato pa odpoved onega, katerega srno se tako veselili.«
Ii£ Sežane nam pišejo: Dobili smo za našo cerkev iz Zagreba prekrasne orgije katere je izdelal orgljarski mojster Hefferer, ki je bil razstavil one majhne salonske orgljice v hrvatskem pavlinu na tržaškej razstavi. Orgije niso le očesu jako prikupljive, temuč tudi njih notranja vrednost je brezdvomno izvenredna. — Vso čast torej g. Heflferer-ju, hrvatskemu obrtniku in sploh hrvatskej obrtnijl. Na belo nedeljo 1. aprila bodo sam mil. škof tri. blagoslovili te orgije in bo torej v Sežani velika cerkvena slovesnost, na katero se pripravljajo domači in drugI tržaški in okoličanski pevci. — Zvečer pa bole velika beseda, katere program ste uže priobčili v zad-njej številki vašega lista. Akoprem so orgije drage, vendar se večinoma trošek pokrije z darovi, za kar gre zopet vsa hvala našemu županu in z njlin lepo sodelujočemu občinskemu starešinstvu. — Sploh je Sežana pod sedanjim županstvom napravila prav lep napredek ter postala vredno središče vsega Krasa. Nadejati se je, da nas na dan blagoslovenja novih orgelj obišče prav mnogo kraških in tržaških gostov, mej njimi gotovo tudi nam prav simpatični tržaški Hrvatj e.
Lovcem. Sežansko glavarstvo razpisalo je dražbo lovov v sledečih srenjah: Sežana, ICazle, Merče, Povir, Storje na i? Aprila, v srenjah: Nakle, Barka, Misliče, Podgrad, Škofije, Križ, Utovlje 3. t. m. in „v srenjah: Zgoaik, Gabrovca, Mavhinje, Lipa, Slivno Senpolaj 4. aprila, vsakikrat oi 10. do 12 ure dop. v uradu se-žanškega glavarstva.
Za kapiteljskega vikarja v Gorici je bil Izvoljen v sredo v seji metropolitanskega kapitlja stolni proŠt, dr. Valussi.
Gladulicha, o katerem smo poročali da je pobegnol iz Kormina z 1500 gld. na Škodo ondotne srenjske denarnice, ujela je ital. policija v Genovi.
Železnica Trst - Hrpelje. Mnogo pišejo tržaški listi o železnici Hrpelje-Trst. češ, da je zaspala in Trst še te malenkosti ne dobi. — Mi smo se o tej zadevi obrnoli do našega poslanci Naber-goja in on do merodajnih krofov v ReČu in tako smo zvedeli, da je predlog postave uže izdelan in torej vse pripravljeno, da pride prej ko prej še v tem zasedanju drž. zbora na dnevni red to za Trst
tuke valno prašanje. — Važno je pa tudi rešenje druzega prašanja, namreč ako vlada prevzame na svoj račun občne magazine v novej luki. — To se skoro gotovo zgodi in ker utegne to prašanje biti v nekej zvezi tudi se železničnim prašanjem, bilo bi morda za vlado važno, da se en in drugo reši ob enem; gotovo pa je, da vlada ne spi, ampak da za Trst bolj skrbi, nego so skrbele poprešnje ustavo-verne vlade.
Pomftlo$£enJe. Morilca žandarma Longerja sta vsled Najvišišje naredbe smrtne kazni pomiloŠČena in sicer jeden na 120 let, drugi na 18 let teške ječe.
Na srmrl obsojena je bila pred porotnim sodiščem ljubljanskim bivša delalka v cigarnej fsibriki v Ljubljani, Marija IgliČ. L. 1881 imela je znanje z nekim topničarjem in porodila 9. sept. 1H81. leta nezakonskega otroka. Najprvo dala je otroka na Dobrovo v oskrb in se zavezala, da bode plačevala vsak mesec 5 gld. A ker ni zmogla plačila, prinesli po jej otroka nazaj in dala je istega v oskrb v bolnico, ker je bil bolan, a v treh tednih poklicali so jo v bolnico, da je otrok zdrav iti da naj skrbi zdaj sama za njega. Izročila je otroka potein v Ljubljani nekej Ženski, in obljubili plačevati 5 gld. na mesec, a ta je imela malo vere, da bode kaj plačila kajti komaj je pretekel teden, že je odpovedala, da neče več otroka. Zatožena je potem otroka vzela in rekoč, da ga nese svojemu očetu v Stop, nesla ga je 22. decembra v gozd pri Gatneljnih, ga v jamo živega zagrebla, z listjem pokrila in s kamenjem obtežda, češ, kakor pravi zatožena, ki priznava svoj zločin, da ne bi preveč trpel. Otrok je se ve, da po strašnih mukah smrt storil in našel ga je kmet, kateri je prišel listje grabit. Zatožena je potem pobegnila v Trst in tam bila v službi celo leto, a policija ni mogla zvedeti njenega bivališča. Ko je prišla v Trstu zopet v drugi Btan, vrnila se je v Ljubljano in porodila otroka, ki
i'e v osmih dneh umrl. In tu v bolnici zasegli so jo. >orotniki (načelnik J. Vinzenz Seunig) so njim stavljeno vprašanje, glaseše se na umor, jednoglasno potrdili in Bcdišče obsodi Marijo Iglič na smrt na vislice. Zatožena jokaje zasliši obsodbo.	(Narod).
Nesreče. Na železnici mej Londonom in Glasgo-wom sta 20. t. m. dva železnična vlaka skupaj zadela; več vozov se je popolnoma razdrobilo; mej po*
{»otniki je 43 mrtvih in ranjenih. Tudi v Novem Or-eanu v Ameriki se je zadnjo soboto pripetila grozna nesreča v zverinjaku. Vlastnik zverinjaka je leve tako ukrotil in privadil, da vsak večer skačejo skoz goreče obroče. Ta večer pa se je pripetilo, da se je zastor užgal. Ogenj so sicer k tnalu pogasili, ali mej gledalci je nastal grozen strah. Vse je vrelo k vratom in gnječa je nastala taka, da so več osob zmečkali; poleg vsega tega se je podrla galerija, in 60 ljudi pokopala, 100 ljudi je bilo poškodovanih, koliko mrtvih, to se še ne ve.
Velika noč se je redkoma obhajala tako rano, 25. marcija, kakor letos. Zadnjikrat se je to zgodilo leta 1742. Ponovi pa se uže v 11 letih, t. j. 1894. Druga leta se je obhajal 25. marcija praznik Oznanovarija P. D. Marije, kateri torej letos odpade; pa v cerkvi se bo obhajal v ponedeljek po belej nedelji. Našim bralcem želimo veselo Veliko noči
Ljudskih Sol statistika, katero statistična centralna komisija vsakih pet let priobčuje, pridete dni na svitlo. Po tej statistiki je zdaj v Avstriji 16 492 ljudskih šol (v letu 1875 je bilo 15.160 in v letu 1870 14768 ljudskin šol.; V tem številu je 238 meščanskih šol, katerih je bilo v letu 1870 le 81, potem 422 privatnih šol s pravico javnosti in 503 brez te pravice. Največ ljudskih šol je skupnih za dečke in deklice, in sicer 14.044, za dečke same jih je 1U69 in za deklice 1047. Mej javnimi šolami za oba spola ni nobene osemrazredne, dve ste sedemrazredni in 24 šest-razrednih; nad polovico, in sicer 8431), je enorazred-nih. Glede učnega jezika je tolika razlika, da take nobenej državi; uči se v deset jezikih v enem, in celo v Štirih učnih jezikih tako, da se 'i dele ljudske šole v 26 vrst. V 7228 šolah *raški (v letu 1875 je bil v 6813 in v šolah), v 3933 (oziroma 3828 in
'oziroma 1141 in 885) le poljski, "99) le rusinski, v 325 šolah "'ovenski, v 1291 šolah >xni. Učiteljev je bilo 12.030 in učiteljic n šolah zadnja leta
časniki se zadnje dni
3bc
v 101* (oziroma utrakvistični, na vseh šolah . 11.281. Slovenščina propadal
Ruska vojska. Madja mnogo pečajo z rusko vojsko. Časnik «Fuggetlensegi je zadnjič preračunil po najnovejših zanesljivih podatkih ruske vojske moč takole: Ruska redna vojska ima 1.597.000 pešcev, 282.000 konjikov in 3370 kano-nov; izredna vojska ima 153.000 pešcev, 153.000 konjikov in 192 kanonov; reserva ima 275.000 pešcev, 9850 konjikov in 210 kanonov; v trdnjavah je 275.5U0 mož posadke. Skupaj znaša tedaj ruska vojska 2.303.000 pešcev, 426.150 konjikov z 3772 kanoni in 40 000 top-ničarjev. Temu Številu še niso prišteta oskrbstvena in ženijna krdela, deželna bramba in prostovoljne čete, katere bi postavila ruska aristokracija v vojnem primerljaji. Potem takem more Rusija brez težave v vojni tri milijone vojakov na noge postaviti.
Amerikansko narodno bogastvo. Malo ljudi ima pravi pojem o napredovanju narodnega bogastva v Ameriki. Ljudski popis kaže, da je bilo tain v letu 1870 poljedelcev 5.922.471, v letu 1880 pa uže 10.710.000. V letu 1870 je bilo 2.707.421 fabrik, v letu 1880 pa uže 5.250.000. V obrtnih delalnicah se je v letu 1860 plačalo dnine 378.879.000 dolarjev, v letu 1880 pa 1.500 milijonov dolarjev. V letu 1800 so račun ili angleško narodno bogastvo na 9000 milijonov dolarjev, mej tem ko je znašalo bogastvo zjedinjenih amerikanskih držav malo nad 1000 milijonov dolarjev. V letu 1880 pa ste bile številki taki le: Angleško 44.000 milijonov do-
larjev, zjedinjene države 55.500 milijonov dolarjev. Severne amerikanske države so najbogatejše i najbolj napredovajoče na zemlji, njihovi pripomočki so še neizmerni, nepreračunjivi.
Čolna fakinaža, pa železnica.
Kakor znano je prevzela lansko lete železnica tudi eolno fakinažo v Trstu. Cclna fakinaža je bila poprej tako urejena, da je bilo nameščeno potrebno število delalcev in ti z dovoljenjem eolnega ravnateljstva; na Čelu tem delalcem ie bilo lb vodjev (capo); ti zadnji so bili zapriseženi in so imeli kavcije ; Če je kak vodja umrl. stepil je na njegovo mesto najdalje v službi bivajoči delalec. Ti vodje delalcev niso imeli nobene stalne plače, ampak dobivali so neposredno cd trgovcev za vsak metrični stet, kateri je sel skoz doganc. po 3 solde; iz tega zaloga so morali plačevati vsa delalce, kateri so imeli cd 8o soldov do gld. i'/. 'n na dan; kar je cstalc po teh treskih, razdelili so si oni vodje mei seboj ; a odgovorni so bili tudi za vsako poškodovanje blaga ter plačati so morali vsako škodo, katero so delaici napravili na blagu. Pri vsem tem je pa tem delal-skim vodjem, ali »kapotom«, kakj:r so jim pravili, ostalo vsak mesec toliko, da so živeli kakor veliki gospodje in še mnogo denarja devali na stran; slišali smo, da je en tak Kapo prišel do booo gld. na leto in to je mogoče, če se pomisli, koliko tisce metr. stetov blaga gre vsak teden skoz tržaško dogano. Tržaški trgovci sc se večkrat pritoževali, da je takozvana fakinaža (onih 3 soldi od metr. steta) previsoka. vsled česar je vlada večkrat poskusila, da bi ono fakinažo znižala; a gospodje vodje colnijsnih delalcev so se temu trdovratno ustavljali. Krivda temu je bila njih premajhna previdnost in omika, kajti sicer bi se bili gotovo udali reformi, pred katero se včasih ne morejo braniti niti ministri, ako duh časa terja take spremembe. No, kadar so ti gospodje »kapi« mislili, da so najbolj gotovi svoje stvari, udari mej nje kakor strela iz jasnega pogodba trgovskega ministerstva z južno železnico, da ta zadnja prevzame vsa fakinaška dela v tržaškem eolnem magazinu. Delaici vsled tega niso bili Činto nič prikrajšani, nekateri so dobili še večjo plačo; a uboge vodje, kateri so bili navajani na velike svote, zadela je huda, kajti železnica jim je ponujala le do 2 gld. na dan in zahtevala od njih, da morajo celo delati. Nekateri so se udali grenkej osodi; a drugi, kateri so imeli dosti prištedenega, popustili so vse skupaj in si mislili: »Tu jo imaš, meni ni treba delati za 2 gld. na dan«. Železnica prevzame delo za polovico, ter zdaj terja od trgovcev le iV, sold in pri nekaterih tvarinah na debelo (Massengiiter) še manj fakinaže, a od delalcev terja, da delajo skoro 12 ur na dan in da dela;o celo cb nedeljah, kakor je uže pri južnej železnici, kder gledajo na vsak sold. Moramo priznati, da železnica skoro preveč zahteva od teh mož, ki so vendar le večinoma zbrani, pošteni ljudje, na katere se more človek bolj zanašati, nego pa na navadne težake. Zarad tega vlada uže več Časa proti železnici neka napetost ten delalcev, katera je baš prošli teden zavrela do buhtenja.
Železnica je terjala mnogo cd teh delalcev; ti gredć z deputacijo k vodji tuk. žclezniČne postaje, nek Romano je njih govornik; on se britko pritožuje in zahteva inanj dela. pa menda več plače. Vodji se ta upor ne dopada, vsled Česar odstavi omenjenega Romano iz službe. Pri vsem tem pa pride drugi dan zopet delat, a načelnik delalcev mu naznani, da ne dobi nobene plače; na to skočijo vsi delaici (nad 3oo jih je) po koncu in izjavijo, da se tudi oni odpovedo delu. ako se temu možu zabrani delo za to, ker se je potegnol za interese vseh delalcev. Na to pride policija in nek stražnik je z
revolverjem v roki pretil nekda delalcem--
—, Če ne gredo precej delat; a nek delalec stopi
f>red stražnika in mu reče: »Mi nismo rovarji; mi e prosimo, da se nam zboljša stanje in da se našemu drugu, katerega smo mi posiali, da govori v našem imenu, ne zgodi krivica, ker je oče družine in potrebuje kruha za otročiče; mi se radi udarno postavi in zahtevam naših predpostavljenih; a pravico zahtevati ni zločinstvo.« Straža videča, da se je prenaglila, postala je mirnejša, zdaj pride tudi ravnatelj dogane in delalce pomiri, ker je mej tem tudi omenjeni Romano zopet debil dcvcijenje, da more delati. Delaici so torej popolnoma v miru prevzeli zopet delo. a policija je še tisti in drugi dan stražila okolo čolnih magazinov v močnih krdelih. Ker pa je nekda vinjeni Romano govoril okoli, da se hoče nad podnačelnikom postaje, g. M. maščevati in je nekdo to naznanil sodniji, vtaknoli so drugi dan Romano-a v zaper, kder nekda še zdaj sedi. Tako so nam ta faktum popisali težaki sami; a od druge zsnesljive strani nas zagctcvljajo, da je Romano slab, intrižljiv mož, ki je bil uže kaznovan.
Naravno je, da so delaici na eolnini nezadovoljni sč svojo osodo in da delaio na vse kriplje, da bi se jim osoda zboljšala. Od druge strani pa se zopet sliši, da železnica pri fakinaži ne le nič ne debiva. ampak celo doklada. Na tretjej strani pa goverč nekda merodaini strokovnjaki (uradniki), da sedanja sistema fakinaže ne ugaja službi, točnosti in varnosti, ker je deganska služba zaupna in se ne more rabiti vsak težak v doganskih magacinih, kakor se to lehko godi pod železnico; pravijo celo, da se zdaj ložej zgodi kako zlorabljenje službene dolžnosti, kako tihotapanje, nego poprej pod varstvom zapriseženih in le od carinskih uradov odvisnih delalcev, kateri so bili samo zbrani dosluženi vojaki. Mi odobravamo to misel, akoprem odobravamo tudi to, da so se odpravili oni voa.e, ki so imeli za svoje delo. svoj trud, svoje znanje nezališane plače, plače skoro ministrov. Take sisteme na škodo trgovine ne želimo več; a stvar bi se dala vsejedno tako vrediti,
da cclni urad sam prevzame tudi fakinažo in da se iz te fakina/.e, katera pa ne bi imela biti višja, nego je dosedaj, plačujejo delaici in njih nadzorniki po zaslugi; če pa kaj estane, naj gre to v peseben fend za penzije teh dclalcev, kadar se ali penesrečije ali drugače pestanejo dela nezmožni. Res ie, da ni prav, da ima v cclnih magazinih razen uradnih osob opraviti še druga privatna cblastnija. ker cclnina je stvar czbiljne važnosti in velikih državnih interesov. Zarad tega menimo, pa bi vlada sama morala to stvar ozbiljno preudariti in tako ravnati, kakor Je v interesu službe, v interesu trgovine in kolikor mogoče tudi v interesu delalcev, ki so žrtvovali skoz leta in leta svoje najboljše moči v službi za državo.
Listnic« uredništva. Gosp, M. K. v Seiani. Vse v redu. — Pošljite, da vidimo in se prepričamo kuj je. — Če je za naš list, pride ktnalo na vrsto. — G. M. v P. Ni za nas, nočemo prepira z listom, katerega Še ni srečal dovtip. Naše postopanju v unej zadevi ni moglo biti drugače glede na okoliščine, da bi se kod drugod 1« bolj ne varali, nego pri nas. vse bi bolje bilo.
Tržne poročilo.
Kava, — Ta teden jc bila kupčija mirna, cene pri vsem tem trdne. Prodalo se je 1000 vreč Rio po gld. 46 do gld f*>.-, G00 vreč Rio lavć gld. 63 do gld. 78.-. 300 Java Malang po gld. «9 do gld. 70, —/200 metr. stot. Cey-lon plant. gld. 83 do gld 132.
Sladkor. — Ker so došla ugodna poročila iz drugih trgovišč. so cene tudi tukaj znatno poskočile in sicer od srede zop«'t za '/, gld Dcnes velja sladkor v vrečah 29s/« do gld 33. — Prodalo sc ga je te dni 8000 vreč
Olje - v dobrem obrajtu, cene trdne. Jedilno gld. 38 do gld. 41. — , namizno gld. 50 do gld. 65.
Sadje. — Dosti kupčije po nekoliko zvišanih, nekoliko pa trdnih cenah. Pomeranče, limoni gld. 21/? do gld. 6 rožiči puljeSki manjkajo in stanejo, kar se jih dobi 10 gl. in več, grški gld. 5 do gld. 6.—. mandlji od gld. 78 do do gld. 90. — , fige v vencih gld. 20.—, opaša gld. 21 do gld. 22 —, cvebe Eleme gld. 25 do gld. 33.—, Sultanina gld. 31 do gld. 41.
Petrolje. — Ker so v Ameriki cene jako trdne, zahtevajo tudi tukaj uŽe gld. 11 in več.
Domači pridelki. — Fižol vedno v slabem obrajtu; prodaja se le za domačo potrebo ; cene gld. 7 do gld. l«7a Maslo gld. 80 do gld. 93.
Žito — popolnoma brez kupčije, cene šibke.
Les — v še precej dobrem obrajtu, cene trdne.
Seno — dobro konjsko gld. 1 50 do gld. 1.90.
Borsno poročilo.
Malo prometa zarad praznikov; a kurzi so vsi jako trdni.
Dunajftka bor««
dne 23. marcija.
jSnotnl drž. dolg v bankovcih . . 78 gld.	15	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	»	50	»
Zlata renta..........98	»	10	»
5°/, avst. renta........92	»	80	>
Delnice narodne banke ..... f*32	»	—	»
Kreditne delnice........312	•	50	»
London 10 lir sterlin......119	»	55	»
Napoleon...........9	»	48	»
C. Kr. cekini.........5	»	65	»
100 državnih mark .......58	»	45	»
"V" pekarni
na akvedolu št. 16
dobe se tudi letos pilice po domaČe napravljene, kakor tudi gubanice (Pre&nllz) po goriško napravljene; oboje najboljše vrste po raznih cenah. — Naročbe se izvršijo točno.
Poslano.*]
Iz Podgradske obilne, 21 marcija.
Moj dopis od dne 18. februvarja je razburil bil naj-neznatnejŠo manjšino v občini. Sploh pa je bil dobro razumljen in se zadoveljnostio sprejet ter je šla »Edinost« it roke v roko, kakor še nikciar poprej ne. Odgovarjalo se mi je v dveh poslanih. Pri prvem, ki ni imelo vsebine, zadovoljil sem se z uljudno brco, drugo pa je kar mrgolelo — da se tolerantno izjavim — neresničnostij. Slog, znan iz mnozib prejšnjih konfuznih dopisov, kateri so imeli samo nepovoljne nasledke, pokazal mi je, v katerem grmu je zajec. Na drugo poslano pa bi bil moral odgovoriti uŽe zarad tega, ker ste, gospod urednik, sprejeli dopis od 18. februarja z ozirom na mojo poštenost.
V istini sem bil tudi u£e napisal odgovor in ga priredil za tisk; ne olepšanega s praznimi besedami, nego temeljno podprtega a pozitivnimi dokazi. — Skoraj gotovo bi bil s tem odgovorom brezobzirno potegnil v polemiko Širje kroge, kajti v boji za piavico se ne pustim ovirati, nego poderem vse, kar mi je na poti.
Ker pa sem bil posredno prošen za mir in spravo, po-kažem z neobjavljenjem odgovora, da me ne vodi strast, nego da mi jc bila na srci samo korist občine, ki je najmočnejša v okraju in bi morala biti vzgled drugim. Ako se pa dogajajo v njej take stvari, kakor zadnji čas, smo osramočeni. Čast občine nam mora biti nad vse in škoda in greh bi bilo, ako bi se vrgel iz občinskega odbora oni neprecenljivi biser, ki se mu pravi: sloga 1 •Slogom rastu male stvari, A nesloga sve pokvari.«
Nikakor mi ne pride na misel, izobčiti iz odbora stvarnih nasprotji. Bog ne dajl Taka nasprotja so jako koristna. Grdo in škodljivo pa je, ako se pritirajo v tako družbo osobna nasprotja.
To so tedaj bili moji nazori, ko sem se — nerad — odločil, pisati dopis od 18. februarja, to so moji nazori danes, ko spravljam ostro orožje in tem čistim nazorom mora pritrditi in jih podpisati vsak poštenjak.
Pravim, da spravljam ostro orožje, in ne, da ga polagam Kajti, ako bi se pri vsej jasnosti vendar ne hotelo razumeti mojih besed, moral bi ga, še bolje nabrušeno — in zopet nerad — s krepko moško pestjo potegniti.
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
EDINOST.
Da pa rešim svoje zastavljeno poštenje, zadovoljujem se samo s kratko in krotko izjavo, da je obseg druzega poslanega pretiran in neresničen.
Da, še nekaj. Frvo poslano zadeva se ob dva moža, katera da sta očeta imenovanemu dopisu. Izjavljam tedaj, da ona dva ga nista pisala in da tudi še dandanes ne vesta ni kdo, ni kdaj, ni kde ga je pisal.
Vozni red železnice za Trst.
Od I. unija 1882 naprej. O d v o ž i 2 Trsta.
0.40 zjutraj (brtov'.ak) (L, U., III. do Ljubljane od tam naprej I.. II. razred J na Dun*j, zve/.a z Keko, 1'uljem, liruckom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bnlzanom. H.fiO zjutraj (ftnovlak) (I., II., III.) v Ntbrelinn, Vjd«m. Benetk«, MlUn, Rim 9.05 zjutraj (nmntftui-tifai) v Nabrano, Videm, Benetk.«. 10.0G zjutraj fpoBrni vlak) (I., II., III.) im Dunaj, zvezas Pe«to, Bruckom
Zaerebom, Karlovem, Siskom. 0.05 popoludne (omntiuj-vtak) (I., 1L, III.) v Nabrelino, Videm Benetk«, Milan. Rim.
6.— popoludne (poUni vlak) na Dunaj , zveza z Reko. PeSto, Bruckom
Beljak m, Zagrabim. Karlovcem, Slakom, Celovcem. BnUtnora 8.— itveSer (kurinki vlak) (I., II., III.) na Dunaj, zvest is PeUto, K.nifo, Bračkom.
9.15 zvePer (melan vla\t) |l.,II.,Ilt.) v I.jnhlj tno, Polo. Bru-V, Beljak, Alo ».— iveSer (omn»iu«-Wak) v Nabrelino. Videm, Benetke, Milan.
Dolaz v Trst.
fl,— zjutraj (nrMan tifak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, P0I9 7.3f> zjutraj (umn«hn«-i![afc) iz Milana. Benetk. fl.LO (knrtrfki vlak) (I. II. III.) iz peBte, Dunaja. 10.38 (1w«/nt u/ak) (I., 11» III.) is Dunaja, Reke. Riska, Zagreba, PeSte. 11.2(1 (omnibui-ulak) iz Rimu, Milana Be/. Nabrežino. ti.2J zve&er (poStni i>/ak) (I., II., lil.) i* Uma;*, Ilrvatakega, Ogrskega. 7.45 zvefier (omnihut ti/ok) i* Knrmlna Be* Nabreliuo. S.lf» zveCer f&rroutak) iz Itilije Se« N»br*lino.
!>.fil zveBer [ftrzoulak) (L II., III.) Iz Dun ija, Ljubljane iveza z Roko. 12.15 v noti (omnibtij-t'fak) iz Italije Bez Nabreiiuo.
Razglas.
Vsled sklepa občinskega zbora od 10. t. m. razpisana je služba občinskega zdravnika v
Materiji z letno plačo OOO gl l. in vožnjo odškodnino letnih IOO gld. prejerriši iz občinske blagajnice v mesečnih obrokih nnprej, ter s prostim stanovanjem 2 sob in imajoč zdravnik pravico lastne lekarne. Natančneji pogoji se zvedo ustmeno ali pismeno pri podpisanemu.
Prošnje za to službo s prilogo v smislu § 8 postave 19. marcija 1874 in dokazom zdravniške sposobnosti naj dotični gg. prosilci blagovolijo do 31* marcija 1883 pri podpisanem vložiti.
Občinsko glavarstvo v Materiji 14. marcija 1883.
Obč. glavar: Kastelic.
SLOVENCI!
Velikonočni prazniki se bližajo!
Podpisani pa je preskibel v ta namen okusne krače, domače blago, fine tržaške pince, Izvrstne gibanice (Presnice), fino domaČo moko in vse potrebne
stvari za pr aznike ter s^ priporoč i našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel
Ivan dnjelč,
6—6	Belvedere it. 43.
nSZS2525Z525Z52SZ5Z5Z5^
Nova tiskarna g
(Nuova Tipografia) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne * Chiozza« in gostilne Aurora «,
izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižje] ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski jezik, kar se ne nahaja v nobene) drugej tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. uradnije in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoča se tudi čestiti duhovščini, gospodom učiteljem, ki pogostima rabijo vsakovrstnih S tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in }j jjj	drugim obrtnikom.	jj
Portlandski in Romanski Cement
najboljše vrste i po zmernih oenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SGHNABL & G.
Via «11 Carinila IV. 12—7 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašinsko olje, jermene itd.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
T» priprost" in namvno zdravilo je prava do-brodejnit pmoein ni treba mnnuih besedi, da se dokaže njihova Čudovita in>8. se le rabijo nekoliko dni, nlajJaj • in prelenejo prav kmalu najtrdo-vrstnile lelodi n« boiesti. Prav izvrstno vstrezajo zooer hemorojde. prti boleznim na jetrih in na vranlol, proti erevuuira boleznim in proti »rlistitm, pri lendkih mieCnib nadlnCuostih, zopur beli tok, boljast, zoper srcopok ter Sistiio pokvarjene kri. One ue preganjajo sa <.n omenjeuih bolezni, au.pak nas ob varujejo tuđi prud vaako boleznijo. 10-3 Prodajajo c« v vaen glavnin lek irnicab na svetu ; o aarofiuo in poli-ljaive pa edino v leltarnicl Cri$ln/oUlti « Goriri, v Trii u v lekarni C. Jamih i G. H. Kovi> in O. B. Forabotthi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati de je pokvarjenih pometkov, s katerimi so za volj feljepo tobifiku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi ui nujo nobene moSl in vrednosti.
_ G. le. ppivillgirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu*
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. 6lavnlca In reaerva društva dne 31. decembra 1881:
Glavnica druStva........gld. 3,3<>0.O00.—
reservni fond od dobičkov.....• 62u 927.02
• « za pokritje premikanja
vrednosti efektov........ 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.—
Reserva za Škode........■ 281.591.—
.. V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
I. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hišij. 24—19
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. T—
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
jfl odločno najboljše zdravilo zoper proti« ter rermatmm, trganje po udih, bolečine t hrtii ter tiveih, oteklino, otrpnele ude in hite itd., malo časa če se rat>i, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo •cvetu zoper trganje po dr. Mali&u» i traven stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr.
(Varstvena znamka).
Planinski želiggoi sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
nojboliše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so sa uže tlsuSkrat sijajno osvedočile pri zabaaariji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah 4 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava •e le leden zavoj.	20-8
Naročita iz dežele izvršš se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem Irfu v Ljubljani.
Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo
Marija mm\ žeMečne Mm
katere napravlja
Grdfc>r*i©l F»ioooli lekar »pri angeljin v Ljubljani, Dunajska cesta
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi.
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgugi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in piiaSo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr.
Franoova esence, ki jo izdeluje O. lMecoll, lekar »pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, ju pomagala Že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki Jih izdelovalec dobiva Ta eHenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil G. l»iocoll, lekar »pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolii, hromoti delavnih čut-nic, boiečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljše In najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mramorM, rhahitisi, plušnici. kašlju itd., v steklenicah 4 60 kr., 10 steklonic 5 gld., z železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah 4 1 gld., 10 steklenic 8 «1 Vsa naročila gredi v lekarno Plccoll •pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih nosebnosti, rudninškib vod, dišav. (24— 23)
TRST IN OKOLICA.
Zgodovinska slika.
Spisal Matija Sila (M. Skalovič.)
Ta iz podlistka *Edinosti« ponatisnena knjiga je prav zdaj dovršena in se dobiva pri upravništvu za 45, s poštnino vred za 50 soldov. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno uSečej se mladini, katerej dela čast, če pozna zgodovino mile očetnjave.
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana In kronična in tudi take, ki so sa uže spremenile v raka, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolpčine živcev In revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih 1. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se te v lekarni (1q-ft)	RovIm, Corso It 47.
Nagla in gotova pomoč za želodCne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoll od ohranitve in poepoševanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in teleenega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE
ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave kr*"*	>«
uŽe več let sploh znani In priljubljeni
dr. rosa zivljenski balzam.
Napravljen Iz najboljših, zdravniško najkrepkejlih zdravll-•klh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh alaboatlh prebavljanja, posebno pri presedanju, p« kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in lelodou. želodčnem krču, prenabasanjs ialodoa z Jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrlji in melanholiji (vsled alabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telodobiva zopet poproJŠno moč in zdravj«. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
1 steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vaa strani.
Gospod Fragaer!
Jaz Vas prosim, da ml pošljete a pošto 10 steklenic dr. Rosa-vega življenjskega batsama. Pri tej priliki Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti uŽe 3 mesec od kar ea rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdrzuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega vi-socega spoštovanja, s katerim znamnjam
Kazimir Masaiskl. nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji.
Gospod B. Fragner v Prapl!
llvalelnosti navdnn spoznam za svojo najsvetojBo doltnost, Vam naznaniti, da so .ik dr. Rosa-ov zdravilni balznm. katerega ste mi poslali pri mojej sedem letnej hud«j bolezni na Cutnicah In Hlabem prebava nji prav posohno dobro onnnsel, tako da som ulte popolnoma zdrnv. — Uie oeio lato nisem mogal opravil svojega poklica opravljati, C mesecev bil sem v dunajskej bolnišnici. — pa vse nI nič pomagalo, samo to Ceg t se dobro zdravilo me je redilo mojega hudega in nestrpljivoga trpenja. Zatoraj sprejmite mojo najporkejo zalivalo in prosim mi Ho 2 steklenici dr. Roaa-ovega zdravilnega balzama poslati.
St. Egid am Nenivald (v niže Avatr.)
Gajetaa Ntrohmayer 1. r.
Prespoštovanl Gospodi
S hvaležnim priznavanjem Vam naznanjam, da ntl je Vafl dr. Roai\ Kivllentiki balzam v mojej 8 mesecev trajaj o !<ej bolezni, to je klaiVjo v levih prsih, ki jo bilo združenju s hudim napenjanjem in *ulquJnim krSein, popolnoma pomagal.
Od tistega Časa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro ftutim, kar pri vsej zdravniSkej pomosi ni-err, mogel doseBi. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo >-rBno zahvalo, in priporofiam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni.
Trnfcn^ Oujezd.
Josip Tyrl, sodar. wm S var jen je I ■■
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izreCno dr. }{ntov Uvljtiniki-baltam iz lekarne li. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naroCniki na veS krajih dobili neiispedno zrnja, ako b<> zahtevali samo ? i v Ij o«8 k i balzam, in ne izroCno dr. Kotovega Jtivljenskega balzama.
Pravi dr, Rosov zivljenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelalcavo H. Fragnrv-ja, lekarna >k Srne m a orlut v Pragi, Kcko der Spornergaa^o Nr. !I05—S.
V	Trstu: P. Prmdini, O. Forabvuhi, Jak. Serravallo iu Eri. VOD Ltittnburg, lekarniliarji.
V	Gorici: O. Criitofoittli. lekarniffar; ft.lt. Fanlonf, lekarniBar It. KOmer, lekarn ?ar; V Ogeljl: Damam d'EUa.
V	Zagrebu: C. Aratim, lekarniCar.
Vit Irkami in v#Bje trgovine t materijalnim blagom v Avitro-Ogertkij imajo xalogo trga tivljtnikega baltama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domaće mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se (ennm prsa vnamejo, ali strdijo, pri bnlah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Prvu v pratu in pri liohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmuKBenji, pri morski (mrtvi) kosti Koper revmatične otekline io putiko , zoper k^onifino vnetje v kolenih, rokah, v ledji Be Bi kdo nogo spahne, z^per kurja oBesa in potno no^e, pri razkopanih rokah, zoper li*aje, zoper oteklino po piku mrfiesov, zoper tekoBe rane, odprte noge, zoper raka in vneto kolo ni boljffega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven teBe, potignt vtatilo v kratkem via gnojico na-se, in rano ozdravi, — To mazilo je zato tako dobro, ker hitru pomaga in ker so po njem rano p »j ne taceli dokler ni via bolna gnojiea m potegntna. Tudi zabrani rast divjena mesa in obvaruje pred snetom (Brnim prisadom); tudi boleBine to hladilno mazilo pospeBi. — Odprte in tekoBn rane ku morajo z mlačno vodo umiti potem Ve le se mazilo nanjo prilepi.	15-1
Skatljice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam za aalio.
SkuHeno in po mnozlh poskusih kot najzunealjlvojBe Hredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem s« dobi tndi jiopoliio užo zgubljeni sluh. 1 aklenica 1 gld. a. v.
Lastnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILAN1C.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.