Politični ogled. Avstrijske dežele. Njega veličanstvo, svitli cesar pelje se v nedeljo dne 3. julija, v Mariboru po 6. zvečer, v Pulj na Adrijanskein morju. Ondi bodo dne 5. velike vajc c. kr. mornarice. Dne 6. pa izpuste novo vojno ladijo, ,,cesarjevič nadvojvoda Rudolf". v morje. Na večer pa se vrne svitli cesar v Ischl. — Vlada pripravlja postavo, ki ima krošnjarstvo djati v ožje meje. Taka postava dojde na večib. krajih prav. — Na Dunaju je kat. šolsko društvo in snuje si že lastno katoliško učiteljišče, kajti ono sodi, da se na sedanjih državaih učiteljiščih ne stori nič kaj za katol. šole. .— Štaj. konservativni poslanci so letos prav marljivi, ter so že na vecih krajih sklicali svoje volilce, da jim razložijo, kaj so v drž. zboru za nje storili. Povsod so jim volilci izrekli svoje zaupanje. — Liberalni kmečki poslanec, gospod Wilfinger, pa je svoje poslaništvo za Grornještajarsko odložil, mož je menda izprevidel, da kmet in liberalizem ne gresta vkup. — Koroško veliko posestvo si je izvolilo na mesto grofa Thurna Leop. barona Aichlburg-Labia za poslanca. Baron vleče z liberalci. — V Želežni Kapli začne se jeseni šola za pletarstvo in pletarstvo utegne ubožnim prebivalcem s časom postati koristno. — Koroški Slovenci nimajo nobenega zastopnika v drž. zboru, za to pa govorijo drugi slov. poslanci krepko zanje. Sedaj se jim pa prireja pismena zahvala od strani zapuščenih. Korošcev. — V nedeljo, dne 3. julija odkrije se v Kamni gorici na Grorenjskem spominjska plošča pok. slov. pesaiku in politiku, dr. Lovru Tomanu. Ob enem bode ondi velika ljudska veselica. — V Leskovcu pri Krškem dobodo novo pošto, toda ona ni vsem po volji, ker nima človek daleč na Krško. — V vinogradih pri Grorici se prikazuje strupena rosa. — Skof iz Dijakova, J. J. Strossmayer, biva sedaj v Grorici ter ostane ondi delj časa. — V Krnu na Priniorj.u je ubila dne 16. t. m. strela dve kravi, pastirja pa je le omamila, a iz črevljev mu je potegnila vse žreblje. — Občni sliod družbe sv. Cirila iii Metoda bode dne 3. julija v Trstu in pripravlja se za večer velika veselica na korist družbe. — Hrpeljska železnica se odpre 5. julija. Postaja še ima v Trstu le nemški in laški napis. — Na Hrvaškem je sedaj sicer rnirno a ljudem ne gre v glavo, kako je v pravni državi mogoče tako nasilje. Prej ali slej pa se bode to Madjarom vračalo. — V Krakovu biva sedaj cesarjevič Rudolf s svojo prevzvišeno soprogo. Ljudstvo ju je potoma in v Krakovu z velicim navdušenjem vzprejelo. Iz Krakova pojdeta še dalje v notranja mesta Galicije. Vunanje države. Na Dunaju biva sedaj srbski kralj Milan. Kakor se kaže, je kralj ondi v političnih zadevah. Z Dunaja se bojda ne poda, kakor druga leta, v Gleichenberg, ampak pride naravnost domov. Minister Ristic ugovarja temu, da je on sovražnik Avstrije, ne pa temu, da je prijatelj Rusije. Ali pa gre oboje vkup, o tem so si ljudje v dvomih. — Turčija se sedaj ukvarja bolj, kakor kedaj s vprašanjem, kako se naj spravi red v Bolgarijo. Posebna komisija turskih velikašev razpravlja to vprašanje ali ni upanja, da ga reši. Za to je treba več stvari in Turčija nima nobene v svoji lasti. — Pogodba z Anglijo gledš Egipta še ni v veljavi ter si je sultan ne upa podpisati, kajti Rusija in Francija ste zoper pogodbo. — Meje med Turčijo in Črnogoro še niso vrejene in pravi se, da dela v tem turška komisija vedno novib. ovir. Nazaj pa menda vendar le ne dobi Turčija unih krajev ali ka li ? — Nemški cesar šteje že nad 9 križev a godi se mu glede zdravja še bolje, kakor sinu, princu Fridriku Viljemu. Le ta čuti, da mu v grlu raste goba in če mu je zdravnik ne odpravi, bode goba princu po času sapo zaprla. — V Lipsiji so obsodili več alzaških mož, češ da so rovarji zoper nemško cesarstvo. Vsled te obsodbe se netilo le množi za vojsko med Francozi in Nemci. — Belgija dobi sedaj dve novi postavi, ki ste delalcem na ljubo. — Na Angleškem so še vedno svečanosti za 501etnico kraljice, škoda, da se jih kat. Irci ne morejo s pravim veseljem vdeležiti. Na občinskih poslopjih so pri njih vihrala črna bandera. — Francoska zbornica je pritrdila vladi, da mora vselej vsak Francoz dati krvni davek, t. j. postati vojak, ako le ima ravne ude. Iz Pariza in sploh iz francozkih tal izženo, če oatane pri tem, k malu vse nemške delaloe. — V Rimu in v Grenovi so bile dopolnilne volitve v občino. Kat. stranka je na obeh krajih zmagala in sedaj je velik strah med liberalci, da bi katoličani tudi pri volitvah v drž. zbor kje ne zmagali. Po tem se ve, da bi bil konec doslenjih neverskih postav. — Sv. Oče v Rimu bodo kmalu poslali pismo kršč. vladam, v njem pravijo, da se noben papež ne more bdreči pravici do cerkvene dr- ževe. Brez nje torej ni mogoča sprava s kraljem Umbertom. — Priprave za zlato sv. mešo sv. Ooeta so na vseh krajih sveta in kakor je sedaj podoba, je zanimanje za nje splošnje. — Iz južne Amerike pošilja se letos več kave, kakor druga leta in kar je novb, pošilja se v mošnjicah. Lete dajo pa se tudi pripraviti za kavo. — Hmelja so dobili lani v Ameriki malo, tedaj pa si ga naročajo v Evropi, vendar pa ni upanja, da se mu pri nas vzdigne cena.