GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO VIII. ŠTEVILKA 64 MAJ 1980 Socialistična, samoupravna In neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opore za svojo prihodnost. Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne. Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu — v katerem se sila še ni umaknila razumu — pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj. Moč je v idejah, ki nas navdihujejo in ciljih, za katere se bojujemo. Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja. Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh. Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človeške osebnosti. Moč je v široki fronti organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, v avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljuje Poti in perspektive nadaljnjega razvoja. Moč je v splošni ljudski obrambi,katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejno-rnoralna trdnost, borbena usposobljenost in sodobna opremljenost. Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta. Moč je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih za-9otovila le redkokatera država. Zato z vedrino in optimizmom gledamo v Jutrišnji dan. Prepričan sem, da bomo po tem kongresu še z jasnejšim pogledom v Prihodnost in še s hitrejšim korakom stopili v nove akcije za socializem in človekovo srečo. SLOVO OD NAŠEGA Najvišji predstavniki Slovenije so se od predsednika Tita poslovili pred poslopjem skupščine Modri vlak je odpeljal na zadnjo pot v Beograd SR Slovenije. Nepregledne vrste Beograjčanov so se vile pred skupš čino SFRJ. Narodni heroji so zadnjič pozdravili svojega vrhovnega poveljnika. ^drugimi Titovimi odlikovanji tudi tri odlikovanja narod- Zadnja častna straža: predsedstvo SFRJ je krsto pospremilo pred poslopje skupščine. p»« heroja. ^fhohod mimo groba Marmornata plošča in na njej napis: Josip Broz Tito 1892-1980 NAS ČASOPIS TITO SIMBOL IN IZVIR Boleča vest o smrti tovariša Tita je tisto nedeljo zvečer globoko pretresla naše občane. Med ljudmi je bilo čutiti nekaj, kar ni moč opisati z besedami, bilo je premočno, pregloboko. Mešala se je žalost s ponosom in odločnostjo. Solzne oči so govorile o prizadetosti razum pa je že gradil nove mostove v prihodnost, mostove, zrasle na Titovih temeljih, rastoče iz spoznanj, da je umrl človek, ostajajo pa njegove misli, njegovo delo in vizije. Občani in delovni ljudje so se takoj v ponedeljek od zgodnjih jutranjih ur zbirali v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, da bi se poklonili in izrazili svojo veliko ljubezen in hvaležnost svojemu Titu. Na komemoracijah in žalnih sejah so spregovorili o Titovem življenju in delu, kije bilo tako polno, da gre le stežka v eno življenje. Poudarjali so njegovo dejavnost ter odločno in jasno vizijo prihodnosti. Poudarjali so, da bodo tudi v bodoče stopali po jasno začrtani poti, po Titovi poti! Vsem pa je bila skupna misel, da bomo to dokazovali le z delom. Odponedeljka od 13. ureso se občani nemo in počasi pomikali in zlivali v dom JLA na razstavo fotografij o liku, življenju in delu našega ljubljenega predsednika. V tednu dni ni nikdar presahnil tok obiskovalcev, ki so se prišli poklonit spominu tovariša Tita in vpisat v žalno knjigo. V torek ob 17. uri so se v dvorani Cankarjevega doma na žalni seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, krajevnih skupnostim družbenih organizacij in društev. Zbranim je spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Perpar. Mogočno je zadonela pesem o Titu, ki sta jo zapela združena pevska zbora IUV in Lika. Dan, ko smo se zadnjič poslovili od našega Tita. Vsi smo z žalostjo spremljali njegovo zadnjo pot. Kot bi življenje zamrlo. Pa ni, le s srci smo bili pri Titu. Pred televizijskimi sprejemniki smo se od njega poslednjič poslavljali. Molk, bolečina, solze, prazne vasi, zaselki in ulice in globoka žalost. Molk so pretrgale le tovarniške sirene, ko so gardisti polagali svojega in našega Tita k zadnjemu počitku. Novinarka Dnevnika je takrat zapisala:» Kar grozljiv je pogled na s soncem obsijano mesto brez žive duše. Vedno živahna Vrhnika je bila prazna. Niti otroka ni bilo na cesti, le drevje je šuštelo v vetru. Končno le znak življenja. Iz ljubljanske smeri pripelje avtobus, dvojni krpan. A le šofer, brez enega samega potnika...« Imamo možnost, da povemo misli in besede številnih občanov, ki so poudarjali, da se bomo oddolžili in pokazali svojo privrženost tistemu, kar smo skupaj stovarišem Titom in drugimi revolucionarji zgradili in tako bomo tudi nadaljevali njihovo delo. Tako je danes najpomembnejše, da vsi skupaj in vsak na svojem delovnem mestu dosledno nadaljujemo Titovo delo in vsak svoje naloge. »Pretresljiva vest. Umrl nam je Tito. Kaj bi nas moglo prizadeti še huje! Z njim smo izgubili velikega državnika, naša armada je izgubila svojega poveljnika, ZK svojega vodjo, delavci svojega tovariša, mladina svojega najboljšega prijatelja. V tej bolečini je naša edina tolažba spoznanje, da Tito od nas ne odhaja, da od nas ne bo nikdar odšel. Njegov duh bo ostal z nami in bo živel, kot živi z nami vsaka njegova ideja, vsaka njegova beseda. Z nami bo živel njegov boj za človekove pravice in svobodo. V oporo v teh težkih dnevih nam bo tudi pričujoča razstava, dal bogastva iz zakladnice njegovih del, kjer ga bomo našli takega, kot je bil vedno med nami: kljub napornemu delu za blaginjo svojega naroda in človeštva vedno vedrega in nasmejanega in takega želimo in bomo ohranili v svojih srcih,« je dejal predsednik občinske konference SZDL Janez Pečar ob otvoritvi razstave o življenju in delu predsednika Tita. Tiho in nemo so se ljudje pomikali v dom JLA na razstavo fotografij o liku, življenju in delu predsednika Tita in se vpisovali v žalno knjigo. Besede Jožeta Perparja na osrednji žalni seji v občini Ko je še bilo slišati zadnji odmev veličastne pesmi o Titu na nedeljskem slavju ob prazniku naše občine v Dragomerju, ko so se tisoči in tisoči vračali s prvomajskih proslav in počitka, ko se je nedeljsko popoldne 4. maja 1980 jelo spuščati proti večeru, je ugasnilo plemenito srce našega najljubšega človeka, očeta in brata vsakomur od nas, borcu in revolucionarju, velikemu državniku in heroju in komunistu, Josipu Brozu-Titu. Bolečina in globoka žalost je pretresla delavski razred, delovne ljudi in občane, narode in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vztrepetalo je sleherno srce v trenutku, ko je neizpodbitna resnica o rojstvu in smrti človeka tudi tokrat bila močnejša od vseh človekovih hotenj in sposobnosti, ko se je še enkrat potrdilo še eno življenje. Umrl nam je Tito, naš Tito, da bi živel v nas, v srcih in dejanjih milijonov Jugoslovanov in vseh tistih, ki so idejo neodvisnosti, svobode in enakih možnosti za vse ljudi, sprejeli kot svoj cilj in smisel. V teh dneh je bilo izrečenih že toliko izbranih, iskrenih in klenih besed in misli o Titu, da bi bilo težko še kaj dodati. Pa vendar so med njimi nekatere takšne, ki jih bomo vedno s spoštovanjem izgovarjali. Med vsemi pa je nedvomno največja beseda TITO. Postala je del nas, ker so Titova dejanja postala del nas, od tedaj, ko se je pojavil v vrstah revolucionarjev, ko je prevzel vodstvo KPJ, ko je stopil na čelo upora in neizprosne bitke za nacionalno in socialno osvoboditev, ko nas je popeljal po poti neodvisnosti in samostojnega samoupravnega socialističnega ravzoja, ko je stopil na čelo neuvrščenega gibanja in od tedaj", ko nas je povezal v trdno bratsko in enakopravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Iz vrst delavskega razreda in mednarodnega delavskega gibanja, iz vrst velikih vojskovodij druge svetovne vojne, iz vrst velikih voditeljev neuvrščenih dežel — je odšel zadnji velikan 20. stoletja. Ves svet, vsi napredni ljudje, vsi, ki so spoznali vlogo in pomen tovariša Tita v sodobni zgodovini, so v teh dneh z nami. Besede, ki so jih izrekli o osebnosti tovariša Tita, so samo še eno priznanje njegovemu velikemu prispevku k razvoju odnosov v svetu, k utrjevanju miru ter neodvisnosti in svobode. Bolečino v srcih Jugoslovanov pa v teh trenutkih prevevata neizmerna hvaležnost in dostojanstvo. Tega nas je naučil Tito. Tudi' on je v vseh podobnih, zanj in za naše gibanje in razvoj usodnih trenutkih, znal poiskati v samem sebi moč, s katero je še bolj smelo in odločno krenil dalje. In zaradi tega je naša pot v prihodnost lahko samo Titova pot. Naš optimizem ni le izraz občutja ob smrti nam najbližjega človeka, marveč sad, ki ga je vsadil v naša srca, v nas, človek, ki je svojo sleherno misel tudi udejanjil. Zato se v tem trenutku tudi mi pridružujemo misli, da bomo postavili trajen spomenik Titu in njegovemu delu tako, da bomo gradili, razvijali in utrjevali neodvisno, socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Tudi mi povejmo vsemu svetu s ponosom in odločenostjo, da Titova Jugoslavija živi dalje. Po Titovi zaslugi našo revolucijo trajno prežema neomajna vera v socialistični samoupravni razvoj in ustvarjalne sposobnosti celotnega ljudstva in delavskega razreda. Ko v teh dneh z žalostjo v srcih, toda z neizmernim ponosom poizkušamo dojeti resnico tega trenutka, se morda niti ne moremo zavesti, kolikšno je resnično bogastvo njegove zapuščine, kako veliki dediči smo. Vendar čutimo, da smo najsrečnejša generacija v do§edanji zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti, da smo generacija, ki je živela v Titovi dobi, da smo skupaj z njim gradili in ustvarjali. Titovo ime je simbol novega obdobja v razvoju socializma. Njegovo ustvarjalno delo je pognalo globoke korenine na vseh področjih mednarodnega življenja. Kjerkoli nasvetu kdorkoli izgovori ime Tito, s tem misli na mir, na prijateljstvo med deželami in narodi. Tito je že v dneh vojne ustvaril temelje naše zunanje neuvrščene politike, saj je bila pravica, da vsak narod samostojno odloča o svojem razvoju, definirana že na drugem zasedanju AVNOJ. Obiskal je skoraj vse dežele sveta in se srečal skoraj z vsemi državniki sveta, da bi se na vseh svojih potovanjih in srečanjih zavzemal za veliko idejo, da brez svobode ni miru in da brez miru ni svobode. Pota, na katera je opozoril tovariš Tito, da bi ohranili mir, pospešili splošen napredek človeštva in rešili aktualne mednarodne probleme, je zgodovina že potrdila. Naša naloga, naloga sedanjih in bodočih generacij, pa je, da vztrajno in dosledno spreminjamo idejo v stvarnost. V bogatem revolucionarnem delu tovariša Tita ima posebno pomembno mesto njegova vloga stratega, voditelja in neposn nega borca našega narodnoosvobodilnega boja in socialisti^' revolucije. Njegov ustvarjalni genij je že leta 1941 spoznal, da zmaga mogoča in je tako mobiliziral in organiziral splošno IjudsK' vstajo in revolucijo, preprečil bratomorno vojno in v boju skovf nezdružljivo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti. To f tudi ena največjih pridobitev naše revolucije, ki jo tovariš Tito brez razloga v vseh svojih javnih nastopih neprestano ponavlja To ni samo temeljni pogoj za neodvisnost Jugoslavije, to je tu* temeljni pogoj za razvoj njenih socialističnih samoupravnih odnff sov. Najboljši porok, da bo naša socialistična samoupravna ne" vrščena skupnost enakopravnih narodov in narodnosti tudi v $ hodnje napredovala in ostala Titova Jugoslavija pa je seveda tU« pripravljenost naše mlade generacije, da nadaljuje boj za revo!" cionarno preobrazbo naše družbe po poti, ki stajo začrtala Zve*1 komunistov in Tito. Svojo neizbrisno sled v naših srcih pa zapušča tovariš Tito w kot človek in komunist in njegov lik novega revolucionarnega vod' CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PREDSEDSTVU SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Še nikoli doslej nismo občani Vrhnike čutili tako hude bolečine, kot jo čutimo sedaj, ko je smrt iztrgata človeštvu največjega in najimenitnejšega sina, kar jih je naša domovina imela. V bolečini pa čutimo tudi njegove ideje, nje-1 govo misel, ki živi v vsakem našem domu, v vsakem našem srcu. Čutimo jih kot ideale, na katerih gradimo, kot ideale, I iz katerih se bodo duhovno hranile in ustvarjale še mnoge generacije. Težka je ta bolečina za nas vse, iskreno sočustvujemo in Izražamo najglobjo žalost. Poudarjamo pa, da bomo sto-pati po poti Titove resnice —po poti misli, ki plemeniti čio- i veštvo. Delegati vseh treh zborov občinske , skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij in društev in občani zbrani na žalni seji. . Vrhnika, 6. maja 1980 telja in državnika. Gradil se je v dejanjih, verjel v moč Ijudsk" množic, kalil se je v oboroženi vstaji in v povojnem razvoju in izv<> jeval najplemenitejše zmage. Neštetokrat pa je poudarjal, da komunist ne sme nikoli biti z* dovoljen z doseženim. Vselej in povsod pa je deloval tudi kot pr3' humanist z globokim razumevanjem za človeka, njegove tegoD in slabosti. Prenehalo je biti veliko, plemenito človeško srce. Toda Titovo delo presega minljivost človeškega življenja. Zato ostajamo trdni, enotni, dostojanstveni in odločni tudi sed*. ko nam je težko. Naša zvestoba Titu, njegovim idejam, mislim jI njegovemu delu je naše delo, naše spoznanje, naša zaobljub] Iz vrst revolucionarjev, borcev in komunistov odhaja prvi Jufl"! slovan, naš Tito. Toda Tito, to smo mi vsi, Tito je v nas, Tito živi dalje, ker je tal hotel on, ker tako hočemo tudi mi. Naša pot je trdna, naš cilj| jasen, zato tudi mi spregovorimo skupaj z velikim pesnikom Iz železa je, a v tem železu bije toplo srce. Ko dvigne roko, zdrami v njej luč, ki do oblakov temnih sije. Ko hodi, led mu poka pod petami. Tako nas vodi. In ne vemo, kaj je: sin naših dni, lik bajke iz davnine; za njim gremo, vse bolj čvrsti, vse dalje. In v nas krepi se vera, ki ne mine. : na Vrhniki in Borovnici od kjer sta fotografiji so v vseh krajevnih skupnostih na žalnih sejah počastili spomin na dragega fari$aTita. Tako kot v Industriji usnja, ko so delavci zaustavili stroje in se zbrali na žalni seji in počastili spomin na tovariša Tita v proizvodni hali, je bilo tudi v vseh naših organizacijah združenega dela. Sožalna brzojavka župana iz Gonarsa ob smrti predsednika Tita, ki jo je poslal predsedniku občinske skupščine Vladlmirju Me jaču. V spomin znamenite osebnosti maršala Tita izražamo naše sožalje prebivalcem pobratenega mesta Vrhnike in s tem potrjujemo naše globoko prijateljstvo. Guido Tosso, župan Gonarsa TITOVA MISEL ŽIVI Z NAMI 0 laf 10 < tU« 'OlU v domu JLA, kjer je bila odprta razstava o liku tovariša *ITA, smo se občani Vrhnike lahko vpisali v žalno knjigo, in *° poklonili spominu na skromnega dečka iz Kumrovca, de-'avca iz Kamniškega Titana, genialnemu vojskodovdji partizanske vojske, neomajnemu uporniku iz Jugoslavije, ki si je ■zbrala svojo pot in pogumno krenila v socializem, modremu Ravniku, ki je postavil ob bok velesilam vizijo novega sveta P neuvrščenost. V dom JLA so se zgirnjale množice obča-n°v. Molk in žalostni obrazi so povedali vse. Nismo skrivali *°lznih oči. Vsaka slika na razstavi je prikazovala Titovo srce, n)egov duh in neizmerno dobroto. Veliko jih je nemo stalo in Jokalo, jokalo, jokalo... Umrl nam je človek, kateremu smo vsi *aupali in mu sledili po poti v lepši jutri, k miru, bratstvu in *notnosti med narodi, po poti, na cilju katere postaja človek r*snično človek. Umrl nam je Tito, toda njegova misel živi in °staja med nami, kar so izpovedali mnogi občani. Povze* "lamo nekatere njihove misli; prihajajo iz srca, kipijo iz ža-'°stnih duš, ki kot vsa Jugoslavija živijo za TITA, kakor je on *'vel za nas. Težko se je sprijazniti z mislijo, da ga ni več med nami, toda naša naloga v prihodnje je: »Nadaljevati Titovo pot!« Vojaki smo potočili mnogo solza, ko so nam sporočili pretresljivo žalostno novico, a obenem smo bili ponosni, ker nam je tovariš Tuto zapustil Jugo-slovanijo, v kateri se bomo razvijali in jo zavestno branili. Naš narod in vojska sta enotna in močna v vseh bitkah za našo bodočnost. Bratstvo in enotnost sta največji sili našega naroda, vzgojil ju je tovariš Tito, zato moramo njegovo veliko delo varovati in razvijati tudi v prihodnje, kar bo naša najlepša zahvala njemu, ki je toliko storil za nas. VVZ CICIBAN — Vrhnika: Razstavo o legendarnem liku Tita so si ogledali tudi naši najmlajši občani — otroci iz vrtca. Tudi oni dobro poznajo tovariša Tita, v vrtcu in doma so veliko slišali o njem in naučili so se pesmico v čast našemu ljubemu maršalu. Marsikateremu obiskovalcu se je utrnila solza, ko je slišal ubrano recitacijo najmlajših in čudovita misel našega ljubega Tita se je človeku ponudila sama od sebe: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni bati za prihodnost!« brujoče. Bil je svetovni popotnik in vizionar miru, bil je nekaj, kar ne morem povedati naenkrat; bil je Jugoslavija, kajti vse, kar je povezano z imenom naše domovine, je povezano tudi z imenom Tito. Tito je bil, je in bo ostal idol vsega naprednega sveta. MATJAŽ JUSTIN - osnovnošolec: Žalostna novica o smrti tovariša TITA me je močno prizadela. Bil je velik človek po srcu, ki so ga vsi spoštovali, še posebno pa mi -Jugoslovani. S svojim pogumom in odločnostjo nas je rešil suženjstva in postal je oče neuvrščenih. V šoli smo se učili, kako se je odločno uprl Stalinu in to je zame veliko dejanje, po katerem se bom Tita še posebno rad spominjal, dasiravno se njegovih ostalih junaških dejanj ne da opisati v nekaj stavkih. Videl sem tovariša Tita, ko je obiskal Vrhniko in bil sem neizmerno srečen, da jaz, navaden državljan, lahko vidim tega junaškega človeka in borca za mir ter pravičnost na svetu. Vedno se bom trudil izpolnjevati vse njegove naloge in njegove neomajne misli ter si prizadeval za čim boljšo izgradnjo našega socialističnega sistema, ko odrastem. Vojič Obreza In Zoran Jure GALIJA VINCETIC - upokojenka: Tita sem videla, ko je obiskal Vrhniko. Takrat sem bila presečna in vroče sem si želela, da bi še kdaj prišel v naš kraj. Bil in °stal je človek, kakršnega zgodovina ne bo nikoli več imela. Doma Srno vsi jokali, ko smo izvedeli za žalostno vest; imeli smo obču-kot da smo izgubili člana družine in resnično smo ga: očeta Ve'ike družine jugoslovanskih narodov in narodnosti ter očeta ne-Uvr§čenih. Jaz si ne morem dopovedati, daje to res, vendar vem, ^a moramo pogumno v jutrišnji dan, hoditi moramo po njegovih P°teh jn izpolnjevati vse njegove nauke, ki vodijo samo k sreči in zadovoljstvu nas vseh. ^N|Ta OGRIN — osnovnošolka: žalostno novico o smrti tovariša Tita sem izvedela po televiziji, a imam zelo rada in ga cenim skupaj z vsemi Jugoslovani; vsi se °ramo dosledno držati tega, kar je storil za nas in tudi jaz si bom ^o prizadevala hoditi po njegovi poti: po poti napredka in uče-a. Po kateri vsi ljudje stremimo za našimi cilji. Spominjam se to-ariša Tita, ko je obiskal Vrhniko; bil je dobro razpoložen in neka P'°nirka mu je poklonila šopek. Takrat me je obšel trenutek sreče, t 6selja in ponosna sem bila, da sem lahko videla človeka, legen-^rnega borca in dobrega tovariša nas vseh — tovariša Tita. Se svoje življenje je posvetil svojemu narodu, naši neuvrščeni , u9oslaviji in bil je tako dober mož, da nam nihče drug ne more biti 0|jši vzor od njega. " SaS0 VASILlC — starejši vodnik: ^est o smrti tovariša Tita je žalostno odjeknila med nami vojaki, Njegovo delo je tako veliko, da bo živelo večno. Težka so srca u9oslovanov in vsega sveta, kajti Tito je bil svetovni človek. Zanko Anton ANTON ŽENKO - kmet: Novica o Titovi smrti me je strašno prizadela. Prvič sem ga videl na Visu, ko se je tja umaknil iz Drvarja, dasi sem zanj slišal že veliko prej. Kasneje sem ga videl tudi na velikem zborovanju v Zemunu in bil sem neizmerno srečen, ker sem stal čisto blizu njega. Tudi če bi mi bilo dano živeti tisoč let, ne bi mogel pozabiti njegovega imena in dela. Njegov glas in mili pogled sta nepozabna in nam govorita, da je naš ljubi Tito veliko pretrpel. Bil je poštejak; blagega in usmiljenega srca. Vse svoje življenje in delo je Tito namenil revnim, siromašnim, zatiranim in trpečim. Velika je bolečina v naših srcih in jaz ne morem verjeti, da Tita ni več med nami, ne morem pa pika! Kakorkoli že, smrt je kruta, a že jutri moramo z dvignjeno glavo naprej, naprej za Titovimi cilji, po njegovih poteh in načrtih — naših idealih. ZORAN VOJIČ — osnovnošolec: Doma smo bili vsi žalostni, ko smo izvedeli vest, da je umrl naš tovariš Tito. Tudi meni je bilo zelo hudo pri srcu, saj je TITO veliko napravil za našo domovino in za naše dobro. Imel je rad mladino, posebej še osnovnošolce in pionirje. Njegovo delo mi bo vedno vzor in trudil se bom delati, kot nas je on učil. Vedno bom imel pred očmi njegovo delo, prizadevanja in trud za boljši jutri, za našo lepšo prihodnost in mir. Sedaj sem še majhen, mnogo premajhne, da bi se mu lahko zahvalil za vsa njegova velika dejanja, toda ponosen sem, ker lahko živim v Jugoslaviji, ker sem sin Titovega ljudstva. HASAN SUBAŠIČ — delavec Lika: Ne morem verjeti, da našega ljubega Tita ni več med nami, kajti njegove ideje so žive, njegovo delo nepozabno in misli ohra- Mlletič Radivoje VVZ Vrhnika — cicibani RADIVOJE MILETIČ — tankist: Jaz in vsi drugi vojaki smo z bolečino sprejeli žalostno vest o smrti našega ljubega maršala TITA. Tito mi je mnogo pomenil. Videl sem ga v svojem rodnem kraju v črni gori in bil sem neizmerno srečen. Nam vsem je težko, zakaj željno smo upali v njegovo ozdravitev in kar ne morem se sprijazniti s kruto resnico. Vedno se bom spominjal njegovih velikih idej in si jih prizadeval izpolnjevati in ohranjati. Žal mi je za našega ljubega Tita, hudo mi je in nimam besed... JURE OBREZA - osnovnošolec: Že ko mi je bilo eno leto, so me doma naučili izgovarjati besedico »TITO« — ime našega maršala. Velikokrat sem ga videl na televiziji, ko je potoval po svetu in si prizadeval za mir vseh narodov, gledal pa sem tudi mnoge filme, ki prikazujejo Titove herojske boje za časa NOB. Tita, posebej pa še njegovega vztrajnega dela, ne bom nikoli pozabil. V šoli smo se učili, daje on živel za vse nas, zato moramo tudi mi zanj in za našo domovino. Z veseljem se bom spominjal velikih misli in poti Josipa Broza ter se trudil, da jih bom vestno izpolnjeval in da ne bom skrenil z njih. Umrl je JOSIP BROZ TITO — voditelj Jugoslavije, majhne državice, toda velikih ljudi. Požrtvqvalno je usmerjal jugoslovanske narode in narodnosti, usmerjal je Jugoslavijo, ki je zrasla iz krvi in trplejnja in prav zato je velika. Velika je, ker je prepletena z bratstvom in enotnostjo, velika je, ker je bil naš vzornik in voditelj Tito. Tovariša Tita ni več med nami, toda ostale so nam njegove misli, ki bodo vsak dan doživljale nove potrditve. Vsem nam je zelo težko pri srcu, vsi žalujemo za našim neuklonjljivim maršalom Titom in vsi se zavedamo: »Živel je človek, ki smo ga ljubili, bil je naš in mu bomo ostali vedno zv.esti — JOSIP BROZ TITO.« a TRŠAR I Vasilič Sašo Justin Matjaž Vlncetlč Amalija Ogrin Anita Štafeta mladosti ljubezen TITU Tako slavnostno kot ravno letos, ko je štafeta mladosti prvič prenočevala pri nas, doslej še ni bilo. Vse je bilo na nogah, mnogi so prišli, da bi štafeta ponesla tudi njihove pozdrave tovarišu Titu. Ljudje so pozdravljali štafeto, mnogo jih je prišlo na Drenovem griču, kjer je v naši občini prvič postala. Na Vrhniki je bilo pravo mravljišče, številne predstave gle-dališčnikov, folklornih skupin in kino predstav v domu JLA, ki so se začele že zgodaj popoldne si je ogledalo veliko ob- čanov. Vrhnika je živela s štafeto mladosti. V Industriji usnja, kjer je prenočevala so mladi celo noč izvajali kulturni program. Titu in domovini so hoteli dokazati, da so vredni nasledniki generacije, ki je izbojevala svobodo. Tudi naslednje jutro, ko je štafeta šla med delavci v proizvodnih prostorih Industrije usnja je bilo veličastno. Kljub rani uri se je tudi v Borovnici na Liku zbrala množica ljudi. Ljudje so dokazovali, kako ljubijo tovariša Tita. Množičen je bil obisk osrednje občinske prireditve ob sprejemu štafete mladosti pred dom0 JLA. Prihod lokalne štafete na prireditveni prostor pred domom JLA. »Mladi Vrhničani TITU« Mladi Vrhničani smo letos prvič ponesli na pot »Lokalno štafeto mladosti Vrhnika 80«, ki je krenila po poteh vrhniških partizanskih kurirjev, z najlepšimi željami In pozdravi našemu maršalu TITU. Mladi pohodniki smo obiskali domala vse krajevne skupnosti in se ustavili na mnogih mestih, kjer so se med NOV borili naši legendami sovrstniki — partizanski borci In kurirji. Tovariša TITA nI več med nami, toda globoka žalost nam ne jemlje poguma niti ne odločnosti in pripravljenosti, da z dvignjeno glavo In organizirano nadaljujemo z njegovim delom, da gremo po njegovi, TITOVI in naši poti. TITO smo In ostajamo mi vsi, zato mladi iz Vrhnike obljubljamo, da bomo našo lokalno štafeto mladosti ponesli na pot vsako leto, v čast našemu vzoru TITU, pod geslom: »Mi smo TITOVI, TITO je naši« Lokalna štafeta mladosti je krenila Iz Fenolita na TV17, kjer sta udeležencem spregovorila nekdanja partizanska kurirja, tovariš Vlntar In tovariš Debevc, nakar so mladi nosilci iz Borovnice predali štafetno palico pri Štampeto-vem mostu vojakom iz kasarne Ignac Voljč, ki so pripravili lep kulturni program. Štafeto so vojaki nato predali mladim Iz Verda, kjer so se pred spomenikom padlih zbrali domala vsi vaščani, da bi preko štafete izrazili najlepše želje tovarišu TITU. Iz Verda je lokalna štafeta mladosti krenila proti Stari Vrhniki, od tam pa v kasarno Ivan Cankar, kjer je prenočila, prisrčni vojaki pa so poskrbeli za slovesno proslavo v čast našemu maršalu. Naslednjega dne nas je pot vodila čez Planino v Zapla-no, od tem pa naprej na Ranje Pečine in naprej v Podlipo, mladi Podilpčanl pa so jo predali sovrstnikom iz Ligojne, ki so pripravili enkraten sprejem in kulturni program pred Robovim spomenikom. Štafetno palico smo nato ponesli na Drenov grič, od tod na Ključ in naprej na Ferjanko, kjer so nas pričakali mladi Iz Dragomerja. Ti so jo prinesli na Log, kjer so najmlajši pionlrčki lepo počastili tovariša Tita in mu izrekli najtoplejše pozdrave, nakar so predali štafetno palico mladim Iz Bevk. Tu je bil sprejem nedvomno najlepši in najsvečanejši In ko smo na koncu šli še skozi Blatno Brezovico In Sinjo Gorico — povsod so lokalno štafeto lepo sprejeli — smo krenili proti Vrhniki in prinesli lokalno štafeto mladosti »Vrhnika 80« na ploščad JLA, kjer je že bila zvezna štafeta. Za nas, mlade Vrhničane, je bil to življenjski dogodek, ki se ga bomo vedno spominjali. Oba nosilca, eden zvezne, drugi lokalne štafete, sta prinesla štafetni palici, v imenu vrhniške mladine z najlepšimi željami In pozdravi tovarišu TITU, ki je takrat s svojo neomajno voljo, z življenjskim optimizmom in mislijo na svoje ljudstvo bil zadnji boj, boj z neizprosno in težko boleznijo. Tovariš TITO je umrl in ga ni več med nami, obljubljamo pa, da bo postala lokalna štafeta mladosti na Vrhniki tradicionalna in množična in bo znak ljubezni in predanosti nas mladih našemu idolu JOSIPU BROZU TITU. Ob našem občinskem prazniki Na dan, na 6. maj, ko je bilo leta 1945 osvobojena Vrhnika, praznujemo občinski praznik. Letos smo ga s številnimi prireditvami počastili nadvse slovesno. Slavnostna seja občinske skupščine in družbenpolitičnih organizacij pa je bila v nedeljo, 4. maja pred gasilskim domom v Dragomerju. Pred slavnostno sejo pa so se občani zbrali na mestu, kjer bo stala nova osnovna šola Dragomer-Log, kjer je predsednik sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov Slavko Močnik položil temeljni kamen. Na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine in vodstev družbenpolitičnih organizacij, ki so ji prisostvovali tudi številni občani in jo je vodil predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. je govoril naš rojak, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič. V govoru je orisal revolucionarnost in osvobodilno gibanje, ki je bilo na našem področju izredno močno. Poudaril je: »Pred petintridesetimi leti je Vrhnika s svojo okolico z velikim olajšanjem in vročo željo pričakala osvoboditev. Tako kot za vse jugoslovanske narode, republike, pokrajine, mesta in kraje, velja tudi za Vrhniko in njene občane, da jim ta svoboda ni bila podarjena, ampak je bila rezuitat pogumnega boja vseh naprednih sil proti okupatorju. Slovenski narod se je pod vodstvom komunistične partije organizirano uprl okupatorju in med narod-no-osvobodilnim bojem postavil temelje svoji državnosti. Slavnostni govornik, naš rojak Andrej Verbič Okupacija Vrhnike in njene okolice ni našla nepripravljene, ampak so se delavci, kmetje, mladina, napredna inteligenca vključili v organiziran odpor, v boj za samostojnost in v boj za svobodo. V boju za osvoboditev je padlo 272 krajanov, za svoja junaštva pa so bili trije borci razglašeni za narodne heroje, Marija Kucler, Nace Voljč in Tone Vidmar-Luka, ki je edini preživel vojno vihro. Ti so s svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo bili vzgled vsem v organiziranem odporu proti sovražniku in okupatorju. Vrhnika s svojo okolico je plačala velik davek v tej kruti, a herojski vojni. Več kot preveč je bilo trpljenja, pritiskov okupatorjev in domačih izdajalcev, pož-gani so bili domovi tistih, ki so se vključili v osvobodilni boj in ki so partizanom nudili pomoč. V letu 1942 so bile požgane vasi Pod-lipa, Pokojišče, Velika Ligojna. Mnogi so končali v pregnanstvu, skratka, trpljenja in uničenja je bilo preveč. Prijatelji iz Čapljine na obisku Iz Čapljine, z legendarne Neretve, nekaj sto kilometrov oddaljene občine, je prišla na praznovanje našega občinskega praznika delegacija. To je bilo prvo neposredno srečanje predstavnikov občin. Predsednik občinske organizacije ZZB NOV Marko Jelčič je dejal, da so neskrite simpatije in ljubezen do naše občine — do ljudi, ki so jih sprejeli toplo in gostoljubno — vsadili v občane Čapljine borci proslavljene 29. hercegovske udarne divizije, v kateri so bili 503 borci iz Čapljine, ki so maja 1945 leta sodelovali pri osvobajanju našega kraja. »Njihovo delo je neizčrpno žarišče skupnosti bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, kateremu moramo tudi mi — naši dve občini — prispevati stalno novo vsebino,« je poudaril. Zaprosili smo ga. da na kratko predstavi občino: »Stoletno in stoletno siromaštvo je nadoknađeno v bogatih povojnih desetletjih Titove dobe. čapljina in cela naša občina je v zamahu izgradnje. V narodnem dohodku, ki je blizu štiri milijone sta- Delegacija čapljine, ki se Je udeležila praznovanja občinskega praznika. rih dinarjev, je vtkan dohodek šest tisoč zaposlenih. Vtem pokazatelju, ki nas uvršča med deset najrazvitejših bosansko-hercegovskih občin, lahko vidimo tudi raven standarda: vsak četrti prebivalec občine je v šolski klopi, za zdravje 25000 prebivalcev skrbi skoraj 40 visokošolsko izobraženih zdravstvenih delavcev, do vsakega naselja v občini pridete po asfaltirani cesti, elektriko ima vsako gospodinjstvo, itd. Z izgradnjo velike hidroelektrarne Čapljina z močjo 430 megavatov in letno proizvodnjo milijardo in s 300 milijonov kilovatnih ur električne energije so ustvarjeni še boljši pogoji za hitrejši razvoj občine, v kateri uspešno obratuje preko 40 organizacij združenega dela« Zadovoljni so bili, da so v naši občini tako toplo sprejeti in zagotavljali, da bo to zanje nepozabno srečanje. Izrazili so prepričanje, da bodo lahko kmalu pozdravili naše predstavnike v njihovi Čapljini in da jim pokažejo vsaj del tistega, kar so dosedaj napravili. Oboji, predstavniki čapljin-ske občine in naše, so bili enoglasni v ugotovitvi. Ti stiki, predvsem pa sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih vodijo do konkretnega programa sodelovanja, ki ga bodo pripravili ob obisku naše delegacije v Čapljini. Če danes pogledamo C strnemo naše razmišljanj1 stih usodnih dneh slove" naroda in njegove priprl sti na upor ter se ob tem šamo, zakaj je okupatof ob tako močan odpor, je vor samo eden: v skup*1' Iz Rogaške je prišlo P našega častnega ct Toneta Vidmarja-Luke,^ ni mogel udeležiti s/ov^T" ob praznovanju občin* praznika. Takole piše: j valjujem se vam za po* na naš praznik. Prosto ne morem udeležiti, ke<\ nogo v mavcu. Vsem žencem proslave in nom iskreno čestitam <* pr, činskem prazniku.« t se Vi i* ir( 'v. proti okupatorju so bili z£ delavci, kmetje, mladina predna inteligenca. Vsi s« an jemali politiko in program nistične partije, ji sledili,5 ^ njej videli edino perspeK1 osvoboditev. Dejal je, da teh petintridesetih letih bodi presegli zaostalost vili porušeno domovino i" gli visoko stopnjo razviti in0 to s trdim in zavzetim deK ste tem ustvarjanju našeg' °c[ šega življenja pa nam jj* lahko.« Poudaril je, da t' * danji trenutek ni lahak in t 0 stavlja v položaj, da si m 9c). odločno prizadevati, da ^ nimo vse pridobitve naše! >t>r, in zaključil: »Svojo prih1 >tn, moramo tako kot vedno N oblikovati in kovati z " močmi, z lastnimi ustva'Hc silami in zavestjo, mor*. d organizirati, da bodo \ vseh delovnih ljudi v prih' srednjeročnem obdobju itne jeni in da bo ob skupnih i(V vsak našel tudi uresntf *i svojih osebnih in skuplji Ijev.« Zaželel je, da bi « smo teh petintrideset I«1 ^ polno življenje, življenje1 janja in dela, živeli še P^C Predsednik občinske čine Vladimir Mejač je ' £|ž Verbiču podelil plaket" nega občana Vrhnike inf y občinsko priznanje, I Nc »Ivana Cankarja«. TopW j»r prejela tudi delovna otl^* cija Liko. vr Predsednik občinske leij' renče SZDL Janez Pe# S aktivistom Socialistične JJ* izročil srebrna priznanja ure, leto 1980. Slovesnost so zaključi Ca, inrecitatorjiizkulumega'* j! Dragomer. Več o prireditvah nostih in slavju ob " skem prazniku v pr"1 številki konec maja. UREDf T slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so Ma izročena priznanja: občinska plaketa pisatelja »Ivana Cankarja«, listina Ustnemu občanu občine Vrhnika Andreju Verbiču in srebrna priznanja OF te/eto 1980. plaketo pisatelja »Ivana Cankarja« in listino častnega #cana je predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač ■točil našemu rojaku- |>idreju Verbiču, predsedniku gospodarske zbornice t Avenije. H V obrazložitvi je med drugim rečeno: Med Vrhničani, ki so v svojem življenju veliko dosegli in s ?v°Jo aktivnostjo postali vidni tudi v širšem prostoru je tudi paš rojak tovariš Andrej Verbič, revolucionar in prvoborec, sdanji predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije in Bn predsedstva CK ZKS. Ves čas, odkar je odšel z Vrhni-!e' ie stalno vzdrževal stike z občino Vrhnika, še posebej pa l SREBRNA PRIZNANJA OF ZA LETO 1980 |e podelil predsednik občinske konference SZDL Janez Pečar Uveljavljanje in razširjanje oblik in metod neposrednega politična dela med ljudmi se uresničuje v fronti vseh socialističnih sil, ki l2.naja iz izkušenj osvobodilne fronte, ki je s svojim širokim politič-njrn programom združila narod v boju za osvoboditev in v socialistični revoluciji. Danes socialistična zveza delovnega ljudstva sega do vsake vasi, zaselka, do vsake hiše do vsakega krajana. Temu so pripomogli aktivisti s svojim zavzetim in aktivnim družbenopolitičnim delom. kot priznanje za zgledno aktivistično delo na področjih samoupravnega družbenopolitičnega delovanja so letos prejeli srebrna Poznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda naslednji aktivi- LJuba HOMOVEC iz Stare Vrhnike Ivo KENK iz Stare Vrhnike Dušan MULEJ iz Vrhnike Niko NIKOLČIČ iz Vrhnike Bozenko NOVAKOVIČ iz Dragomera Janez STRLE iz Vrhnike Alojz SIVKA iz Borovnice Cvetka TERČIČ s Sinje gorice Dragica TURŠIČ z Borovnice Ciril ZORC iz Bevk Pevski zbor LIKO Verd od tedaj dalje, ko je postal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, kar je bilo tudi priznanje njegovim sposobnostim za delovanje na področju gospodarstva. V tem času nam je pomagal z različnimi predlogi in pobudami in organiziral razgovore za sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki imajo sedež izven občine Vrhnika, kako naj bi se vključile v vrhniško gospodarstvo. Prizadeval si je, da bi v občini izpopolnili svoje programe na področju gospodarstva, in to predvsem tiste, ki temeljijo na visoki produktivnosti in drugih kvalitetnih dejavnikih. Delovni organizaciji LIKO plaketo pisatelja »Ivana Cankarja«. V obrazložitvi je bilo med drugim poudarjeno: V zadnjem petletnem obdobju so v LIKU praznovali dva pomembna jubileja: 100-letnico obstoja Parketarne in 20-letnico Tovarne vrat v Borovnici. Obe tovarni sta največji razvoj dosegli po letu 1970, saj je bilo takrat dogovorjeno, da bivša Parketarna opusti nerentabilno proizvodnjo parketa, kije bil poleg žaganega lesa glavni proizvod tovarne in razvije proizvodnjo sedežnega pohištva. V enem letu so bile leta 1973 zgrajene nove proizvodne hale in nabavljena moderna oprema. S proizvodnjo kolonialnega pohištva je od takrat dalje postala Parketarna vodilna proizvajalka teh izdelkov v Sloveniji in je do danes tudi največja izvoznica tega blaga, s katero bi zaokrožili proizvodni ciklus in s tem povečali proizvodnjo in izvoz za več kot 20% na leto. Proizvodnim prizadevanjem so tesno sledila samoupravna, zato so pri LIKU vedno padle na plodna tla vse novosti, ki so lahko krepile samoupravne odnose. Tako so sredi 1965. leta prvi v občini osnovali delavske svete in uvedli obračun dohodka po ekonomskih enotah, v letu 1978 pa iz dveh dotedanjih TOZD — Parketarne na Verdu in Tovarne vrat v Borovnici — osnovali štiri nove TOZD po proizvodnem principu. S tem so dohodkovno povezali enake proizvodne enote iz obeh lokacij. Tako organiziranih TOZD drugje ni zaslediti. Akcija je bila možna le na podlagi dogovora z delavci in z dobro pripravljenimi načrti in dokumenti... ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VRHNIKA RAZPIS Skupnost otroškega varstva in Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika pripravljata LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VALOVINAH PRI PULI OD 21. DO 30. AVGUSTA 1980. Prispevek staršev je 130,00 din na dan (skupaj 1.170,00 din), v ta znesek je vračunan kompletni penzion (pet obrokov hrane ter prenočišče). Stroške prevoza, strokovnega vodstva in vzgoje krijeta Skupnost otroškega varstva in Zveza telesnokulturnih organizcij Vrhnika. Letovanje bomo združili z akcijo »ŠPORTNA ZNAČKA«, otroke bomo naučili plavati, kot to zahteva pravilnik za osvojitev športne značke I. stopnje. Odgovornost za strokovno vodstvo in vodenje šole prevzame Zveza telesnokulturnih organizacij Vrhnika. Prosimo starše, da izpolnite prijavnico in jo oddate najkasneje do 30. 5. — 1980, oziroma jo pošljete po pošti na Zvezo telesnokulturnih organizacij Vrhnika (751—484) in Skupnost otroškega varstva Vrhnika (751 —225). Prispevek lahko poravnate vsak torek od 7. ure do 16. ure, ostale dni pa od 7. do 12. ure, na Zvezi telesnokulturnih organizacij Vrhnika. Tržaška 10. Vrhnika. 9. 5. — 1980 AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Razpisuje javno LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva 1. Avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1973 — ni v voznem stanju — začetna cena 8.000 din 2. Avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1975 — v voznem stanju — začetna cena 16.000 din 3. Avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1976 — v voznem stanju — začetna cena 16.000 din 4. Avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1977 — v voznem stanju — začetna cena 18.000 din Licitacija bo v petek, 30. maja 1980. — ogled od 15—18. ure v garaži AMD na Klisu. — licitacijaob 18. uri v prostorih AMD Vrhnika, Stara cesta 7. Prednost imajo organizacije združenega dela. Licitacija zanje je od 18. do 18.30. Potem pa za zasebnike. Nđ licitacijo lahko gredo le tisti, ki bodo do začetka licitacije vplačali 10 odstotni polog vrednosti začetne cene. Kje in kdaj se bomo radio-fotografirali nji številki Našega časo-^e bili Je seznanjeni s pome-radiofotografiranja prebival-zd ^aj vas pa želimo podrob-J*naniti z načrtom te akcije, ^rtom te akcije bi vas radi I Predvsem s stališča Ob-. zdravstvene skupnosti, da i 0 tudi mi v največji možni meri k ustalitvenim ukrepom, ki ia i,. *ei najt družbi v sedanjem \ Rajamo. Tako široka akcija, jt, jvadi°fotografiranje vseh prebi- ta idj)! ' roienih leta 1951 in prej, bi OS^ a,0> ker je zelo veliko število eK s( v zaposlenih izven kraja svo- 0 oii 893 Divališca 02 cel° izven *,a občine, zahtevala zelo ve-nost z dela. Tega pa si v ^ 'Joti času ne moremo in ne C 0 Privoščiti. |a 0 fotografiranje, na katerega ib? 800 °^roQ 9 200 občanov, I1' 3tn8* Pri2adevanj za zmanjšanje 0 1 M°S,i z dela 28,0 zahtevna na-^a voljo imamo dve ekipi za 6 * ur dnevno. Pozneje smo se ^ d°9ovoriti, da bomo lahko de- Jka V soboto 31 ■ 5- d°P°ldne-Ijj* okipa lahko sprejme po 100 ilj jotf. Ujo p^tfc* oi D^cnvpns m&. finlcr. 11 t tt U. mor* ruaoLČ JuJojVa. cow>«- T l TO 4 t* tu int i Lit A J* / t jj 'in. ctvtfoi (xUoaX J ^cl^cc- hoi MitAip prevod 'Vdbh ^ ^Y^'"Y'^I ** ^V^"^ vil fatf/UJo-J /uux± rzK-Ta^j ^ nošnicr /noiA pnJl^Jurul/ -rov. *LiJc j^l N(w\t Jioi h