„ 10. številka. Ljubljana, sredo 14. januarja. XIH. leto, 1880. _VENSKINARO Izhaja vsak dan, izvzcmSi ponedeljko in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prtjenmn za a v s t r o - o*« r s k u dežele zn celo leto Ki za ped leta H g\. u četrt leta 4 — Za Ljubljano brez poSiljanj«, na dom ■/.». celo leto 13 ffld., za četrt leta a pld. O kr., za en mesec 1 |?ld. lo kr. Za poSiljunje na dom bo računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poStnina izimfia. — Za gospode učitelje na ljudskih'šol h in ca dijake velja znižana ceni m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 piti. f>0 kr., po poŠti prejenian za četrt leta a goHL — Za oznanila bo plačuje od četiristopno petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolniunovej hiši št. 3 ..gledališka stolba" Opravniš tvo, na katero naj hc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administra " administrativne stvari, jc v rNan>dnej tiskarni" v Kolmanovej hiSF. Stara hudobija. 12. — Odkar jo začel narod slovenski zahtevati, da se govori in piše v domačem jeziku, kadar se govori z njim in piše njemu, — od takrat so njegovi gospodarji Nemci in za njimi tudi vsi tisti, ki so bili preleni, da bi se bili naučili svoj lustni jezik pošteno govoriti in pisati zatrobili po svetu, da je ta jezik presu-rov in prenerazvit, da bi se moglo uradovati Z njim ali v njeni podučevati vednost. Tudi zdaj, ko se govori o uresničenji jezikove ravnopravnosti na Češkem, — (pri nas se o tem samo plat uničim po časnikih piše) tudi zdaj se glasi po nemških časnikih ona deloma iz nevednosti, deloma iz hudobije izvirajoča nesramnost. Še predno je o izvršenji ravnopravnosti oziroma Slovencev v murodajnih krogih resen govor, tulijo ti volkovi svojo globno pesen, da bi premolili tiste, ki imajo moč ve-Jtfajočemu zakonu tudi v tem obziru dati veljavo. Dubre volje to storiti je pri sedanjej vladi Uže itak malo, kar kaže okolnost, da dunajsk list, ki velja za oiieijozen, na vsa usta izreče svoje očitno obžalovanje, da tu doli pri nas na Kranjskem in v Istri absolutizem s svojo ger-jnamzatorno ljudsko šolo nij časa dovelj imel da bi bil izvršil svoje delo („Presse" 8. t. m.). Ono obrekovanju našega jezika pade tedaj na preeej prejemljiva tla. Tem nevarnejše pa je, ker prihaja brez dvoma iz uradniških krofov, od onih mož tedaj, na katere se vlada navaduo obrača, uko se hoče informirati o ka Jcej važnej zadevi in kateri bi morali slovenski uradovati, ko bi so nam izpolnila zelja naroda. Staroj ši teli moža- karjev in tujci, (katerih poslednjih je posebno pri političnoj upravi precej) — res ne bi mogli uradovati v slovenskem jeziku, ker ga ne znajo. Nekateri tujci so se ga toliko naučili, da za silo slovenske stranke — krivo razumejo, starejši domači uradniki pa ga znajo ravno toliko, kolikor so ga znali, prišedši kot sedemletni paglavec s kravje paše v prvi razred ljudske šole. Taki ljudje pa vendar govore o našem jeziku in informirajo o njem vlado, sklepajoč v zlobnej svojej nevedavosti, da zarad pomanjkljivosti jezika izpeljava ravnopravnosti nij mogoča, ko je vendar pravi sedež pomanjkljivosti, kar se tiče jezikovega znanja, v njihovih možjanih. Se ve da, — možje se boje za respek-tivne službe in službice pa uporabljajo svoj upliv na zgorej za se. Tega pa — mislijo da nikdo ne vidi, da bi bili dandenes uže lehko popolnoma zmožni slovenskega uradnega jezika, uko bi bili le malo časa od onega, kar ga presede po javnih lokalih, porabili za to, da bi bili čitali v slovenskem jeziku izhajajoči — državni zakonik, ki prinaša vse zakone in naredbe, katere ti možje rabijo v ghidkej slovenščini. Menda so v postavah tudi tehnični izrazi, katere ta gospoda rabi — kali; — nij vrag, da bi se zakonik pisalo s pastirskimi. Teh pa se je treba naučiti, — iz zakona samega, nij drugače, na paši se tega še nij nigdo naučil. Nepošteno pa je, govoriti o stvari, katere kdo ne pozna, tako, kakor bi mu bila popolnoma jasna, ter druge zapeljavati. Slepec o barvali! Nekoliko nade vendar še imamo, da se bode tacitn ljudem od merodajne strani pove- dalo, da nij dosti, s Čreljustmi migati in jezik obračati, da bi se pametno govorilo, — ampak, da je tudi treba kaj vedeti in stvar poznati, o katerej so govori, — upamo — pravim — vendar še nekoliko, da se bo o tej stvari vprašalo pred odločitvijo tiste, ki vedo in hočejo povedati — resnico. Črnogorski junaci. In zopet nam dajejo hrabri naši bratje Črnogorci, kako nnj Slovan nikdar ne odjenja zahtevati in dobivati svojo prav l C o in jo braniti, — če treba s krvjo in orožjem v rocil Vsa Evropa jim nij hotela pomagati, evo, pa si pomagajo sami! Od vso evropske diplomacije zapuščeni, nijso zapuščeni od svojega junaštva in to jim daje respekt celo pri najhujšem sovražniku. Naveličali so se slovenski možje na Črnej gori besedovati, poročati, pisati do turške vlade, do evropske diplomacije, naj se jim res da, kar jim je po berlinskem traktatu v 28. članku zapisano, namreč tudi mesti Plava in Gusinje. Videči, da z lepim nič ne opravijo, skočili so sokoli slovanski Spartond na noge junaške in krvavi boj ponovili. Zadnji četrtek je okolo 4000 Črnogorcev pod poveljstvom vojvode Marke Mi--Ijanova v bitvi pri Masnici na Limu preteplo in v beg zapodilo 10.00<> Albancev. Turčija bode kmalu videla, da se z dvoumno bizantinsko politiko zavlačevanja in praznega izgovarjanja naši ju/noslovanski bratje ne dad6 več varati. Oticijulna Evropa pak ima priliko videti, da Crnogorci nijso tisti, ki se dajo z obljubami na papirji in s praznim diplomati- 0 najdbi rimskih denarjev v Mokronogu. (.Janko Šji h. L, Im^os lovec.) (.Konec.) It e v e r z i. Abundantia Aug. Gallienus. Frobus. Adventus Aug. Frobus. Adventus Probi Aug. Probus. Aeivuitus Aug. (iallienus. Claudius. Tacitus. Florianus. Probus. Aeternit. Augg. Carinus. Aeternitas Aug. (iallienus. Claudius. (^uintillus. Annona Aug. Gallienus. Claudius. TttCitUB. Apollini cons. Aug. (Iallienus. Claudius. Quin-tillus. tClenuiitia Aug. Tacitus. Florianus. Probus. Clementia temp. Tacitus. Florijanus. Probus. Concor. Aug. Salonina. Coucord. emiit. Fostumus. Concord. milit. Aurelianus. Tacitus. Florianus Probus. Concordia Aug. Aurelianus. Probus. Concordia ci. Aurelianus. Concordia mil. Tacitus. Concordia mili. Aurelianus. Concordia milit. Severina. Frobus. Concordia milituni. Aurelianus. Florianus. Concordiii' milituni. Severina. Consecratio. Claudius. Consecratio Aug. Carus. Conservat. Aug. Probus. Conservat. milit. Tacitus. l)ian;e cons. Aug. (iallienus. Fecunditas Aug. (iallienus. Salonina. Felic. savuli. Aurelianus. Felic. tempor. Claudius. Felicit. temp. Tacitus. Felicitas Aug. (iallienus. Cladius. Tacitus. Florianus. Probus. Felicitas savuli. Florianus. Fides exercit. Claudius. Fides mil t. Claudius. Quintillus. Florianus. Probus. Fides milituni. Gallienus. Claudius. Victorinus. Aurelianus. Probus. Aurelianus. Claudius. Aurelianus. Fides puhlica. Carus. Fortuna Aug. (iallienus. Fortuna redux. (iallienus Genius Aug. Claudius. Genius exerci. Claudius. • (it-nius cxerciti (!). Aurelianus. Jovi cons. Aug. Gallienus. Jovi cons. Probi Aug. Probus. Jovi conser. Aurelianus. Jovi conservat. (iallienus. Jovi conservatori. Aurelianus. Jovi propugnat. Gallienus. Jovi statori. Claudius. Jovi vietori. Claudius. Aurelianus. Jovis Btator. (iallienus. Junoni cons. Aug. Salonina. Lffltitia Aug. (iallienus. Claudius. (^uintillus. Lietitia iund. Tacitus. Florianus. Liberal. Aug. (iallienus. Claudius. Libero P. cons. Aug. Gallienus. Libertas Aug. Gallienus. Mars vietor. Claudius. Mars ultor. Claudius. Marti pacif. Claudius. Quintillus. Tacitus. Frobus čnim besedičenjem zadovoljiti. — Vsak Slovan pa naj kliče Črnogorcem: srečo junaSko ! Pismo iz Btlgarije. Iz Sofije 4. januarja. [Izv. dop.) (Volitve za narodni zbor. — Nov list »Bolgarskij glas". — Lažnjive vesti o li o 1 g a r s k c j. — G u r k o v d a n. — Vreme.) Volitve za prihodnje narodno zbran je so s kneževskim ukazom razpisane za dan 24. januarja in 1. februarja. Itadovedno vse pričakuje, kakšen bode resultat teh volitev, no za zdaj more se iz občnega mnenja sklepati, da bodo volilci bolj trezne, zmerne može volili, ker so se zdaj prepričali da se ne da s pretiranostjo nič dosegi; kdor pretirava, ta prevrne. Agitacija so še nij nič oživela. Vladina stranka je samo to pametno napravila, da je nekaterim največjim kričačem liberalne stranke „sapo zaprla", t. j. ona jim je dala — dobre službe, n. pr. kot 0krožni načelniki, predsedniki sodnij itd. Ta korak bo rodil sigurno dober uspeli. (Probatum ost, tudi V najkultiviranejših državah.) A drugače se niti nij dalo, ker se je videlo, da mnogim opozicijonalcem ne gre za prepričanje, ampak oponujejo iz nezadovoljstva. Drugi korak, ki so ga podvzeli misleči možje zmerne bolgarske stranke, je ta, da se bode od novega leta izdaval Časopis, ki bode pisal, kakor se za umnega politikarja spodobi, ki bo nepristrano svetoval, kar po izkustvu in razmišljevanju pametnih, brezpristrastnih mo/ za najbolje in najkoristneje smatra za bolgarski narod. Ta list bode pisan v pomirljivem duhu, bode delal na to, da se stranke s Mižijo. aH da se vsaj njihova ostrost, s katero si nasproti stoje, nekoliko izgladi. On bo tako rekoč organ centra, ker dozdaj smo imeli v narodnem zboru samo skrajne levičarje in skrajne desničarje, nekakove sredine nij bilo, a še meiij je bilo zmerne stranke. Na čelu tega podv/etja stoje evropsko izobraženi možje, ki nijso s strastjo napojeni, ki bodo pisali s pe rom, a ne z — loparji, kakor dozdanji tukajšnji žurnalisti. Časopis se nazivlje „Bolgalski j glas"; prvi broj, ki se ravnokar raz pošilja, pokazuje, da bode to list, kakor ga je tukaj zares trebalo. Izhaja dvakrat na teden v veliktj obliki, kot hrvatski „Obzor". Na prvem mestu donasa tudi francoske članke, Irugo pa je pisano v lahk» ume^nej bolgar-čini. Priporočal bi ta list tudi slovenskim italnicam, da ga bero Slovenci, ki se hočejo oznaniti z bo 1 ga rs k i m j ezi ko m in bol ,'arskimi razmerami. Stoji na celo leto 10 for. av. vr., na četrt leta 2 for. 50 nč. Naročnina za Avstrijo se lehko pošilja na knjigarno Mučnjak Sc Senftleben v Zagrebu. Govorilo in pisalo se je poslednje dni po raznih evropskih časopisih, da namerava naš knez odstopiti s predstola, da so tukaj nemiri, da je obče nezadovoljstvo itd. Na tem nij ni trohice istine. Knez ima eneržije dovolj, da se ne prestraši kakih navideznih potežkoč ali kakih malih homatij pretiranih glavic, on nij samo umen in moder vladar, on je tudi junak, kateri je v mnogem boju za osvobojenje llol zarije stal mej neustrašljivimi zinagovatelji v edovih ruske vojske. Sicer pa tudi za knezom stoje vse evropske velevlasti. Toiej ne raz urnem, česa bi se plašil in zakaj bi odstopal. — Kavno tako so vesti o nekakvih nemirih in nezadovoljstvu mej narodom gole izmišljotine židovskih novinarjev, ki niti ne poznajo bolgarskega naroda. Ta narod je miren in dobro-čuten, in ako ga bodo njegovi voditelji napotili k d e 1 o v a n j u in u m n e m u g o s p o d a r j e-nj u na njegovih blagoslovljenih predelih, ne bode bolj skromnega in dobrega državljana kot je Bolgar« ZalostftO je se ve da, da so mu nekoji „liberalni" voditelji s takovimi nauki došli, da če pridejo liberalci na krmilo, tedaj mu ne bode treba nikakovih davkov več plačevati! — Kaj tacega prost kmet povsod rad sliši, — pa tudi rad ne pozabi. In kdo bode odgovarjal za eventualne neugodne posledice? — Sicer pa nij došlo do nikakovih javnih uporov, ostalo je brž ko ne pri besedah. Denes se je slavila tukaj druga obletnica prihoda generala G ur k a v Sofijo in osvobojenje tega mesta izpod turškega jarma. HiSe so bile svečano z zastavami okrašene, v stolnej cerkvi je bila zahvalna molitev, glasba je svirala po mestu, in k večjej slavnosti je tudi lep dan, ki je po hudej zimi zopet nastopil, znatno pripomogel. Ljudje so vrvili na Gur kovski trg (nazvan po ruskem generalu), kjer se jcGurko s svojim štabom pred dvema letoma ustavil, ter so v sredi trga mej igranjem „Šumi Marice" in ruske himne, in mej spevanjem za hvalnih pesnij slavili spomin srečnega osvobo—-jenja. Citam v slovenskih časopisih o hudih zimah ; temu dodajem, da je tudi tukaj bilo pred par tedni pritisnilo tako, da najstareji ljudje ne pomnijo tacega mraza. Zdaj je odleglo, in nastopilo je deloma južno vreme. A. B. Politični razgled. Kotrti iifc «!«»>.«»l«». V L j u bij ani 1 • ». januarja. Državni zlx»r se zopet snide ta četrtek dne 15. t. m. Na dnevnem redu je tudi predlog ftregra in tovarišev za odprav!jenje objektivnega postopanja zoper časopise. Ta načrt zakona se glasi: § 1. Sodnijski prepovedati ali konfiscirati se smejo časopisi in knjige zaradi njihove vsebine samo tedaj, ako a) žalijo nj. veličanstvo, b) ako žalijo zakone o javne) nravnosti, c) ako je nevarnost, da se zgodi kak zločin, če se ne konfiseira. § 2. Pri glavnem obravnavanji zoper tako konfiscirano stvar mora predsednik sodišča porotnikom staviti vprašanje, ali je vsebina kažnjiv čin ali ne. § 3. § 492 kaz. reda od 23. maja 1873. z^ubi veljavo. Ako porotniki izreko, da je vsebina konfisciranoga časopisa itd. kažnjiva, tedaj more sodnija ukazati uničenje konfisciranoga, drugače pa mora sodišče preklicati konfisciranje in država mora dati odškodovanje. § 4. § 493 kaz. reda od 23. maja 1873. nij veljaven za take tiskovne reči, ki v Avstriji izhajajo. Ako se v slučaji kaznjivosti vsebine ne more izvršiti kaznenje določene osobe, to naj po dovršenoj porotniškej obravnavi sodišče samo poprime se sredstev, predpisanih v §§ 36 in 37 tiskovnega zakona od 17. decembra 1802. § 5v .leden ekseniplar vsake zaradi vsebine perijo-diškega časopisa ali knjige pričete zatožbe mora se izročiti izdajatelju, kateri more vse korake storiti v svoje zagovarjanje. — Po predlogu Gre-grovem se bode ta zakon izročil v pretresavanje posebnemu odseku sestoječemu iz 15 udov. Seje državnega zbora bodo marsikaterikrat zdaj viharne, osobito, kadar bo prišlo na vrsto dovoljevanje novcev posamnim ministerstvom. Mej onimi, ki se bodo oglašali za potrebe in koristi svojih volilcev, bodo tudi naši slovenski poslanci, ker ti vedo, kaj da narod slovenski v naobraznem in gospodarskem pogledu potrebuje in zahteva. Šolstvo po Slovenskem se mora reorganizirati, reorganizirati administrativno, sicer je uže skrajna nevarnost, da bodo naši germaniza-torji zase j ali mej učiteljstvom tako demoralizacijo, ki se da primerjati samo z ono, ki je na šolskem polji vladala ob L u tro vem času. Marti pacifero. (iallienus. Neptuno cons. Aug. Gallienus. Onens Aug. (iallienus. Aurelianus. P. M. Fr. P____Claudius. Pax a'terna. Gallienus. Pax Aug. Gallienus. Claudius. Probus. Pax August. Claudius. P;ix Augusti. Quintillus. Aurelianus. Tacitus. Probus. Pax exerciti (!). Carus. Pax puhlica. Tacitus. Tietas Aug. Gallienus. Saloninus. Tetricus Aurelianus. Principi juventut. Carinus. Numerianus. Provid. Aug. Gallienus. Claudius. Provide. Aug. Tacitus. Providen. Aug. Severina. Provident Aug. Claudius. Tacitus. Florianus. Probus. Piovidentia Aug. Tacitus. Florianus. Probus Carinus. Providen. deor. Aurelianus. Severina. Pudicit Aug. Gallienus. Salonina. Tudicitia Aug. Gallienus. Salonina. Pest it ut. orbis. Aurelianus. Probus. Carus. Restitut. orientis. Aurelianus. Restitutor exerciti (!). Aurelianus. Kestitutor orbis. Aurelianus. Probus. Ronue leter. Aurelianus. Probus. Romal ffiterna?. Aurelianus. Florianus. Probus Sunili felicitas. Aurelianus. Salus Aug. (iallienus. Claudius. Quintillus. Victorinus. Tacitus. Florianus. Probus. Salus puhli. Tacitus. Seeurit. Aug. Claudius. Securit. perp. Tacitus. Florianus. Probus. Seeurit. perpet. (iallienus. Seeuritas Aug. Probus. Seeuritas sunili. Florianus. Soli cons. Aug. (iallienus. Soli invieto. Aurelianus. Probus. Spes Aug. M. Probus. Spes excrci. Claudius. Spes puhlica. Claudius. Tacitus. Ubertas Aug. Gallienus. Claudius. ^uintillus Tacitus. Venus Aug. Salonina. Vesta felix. Salonina. Victoria Aug. Claudius. Aurelianus. Tacitus. Probus. Victoria Aug. III. Gallienus. Victoria Gerrn. Aurelianus. Probus. Victoria' Gothicav Claudius. Virt. Aug. Claudius. Virt. militum. Aurelianus. Virtus Aug. Gallienus. Claudius. Aurelianus. Florianus. Carus. Numerianus. Virtus Augg. Carus. Garinus. Numerianus. Virtus Augusti. Gallienus. Virtus militum. Aurelianus. Virtus Probi Aug. Probus. In če se vprašamo, kedaj da je bil denar zakopan, moremo reči, da se da natanko leto določiti, v katerem je bil zakopan. Oglejmo si v to svrho zgodovino zadnjih treh cesarjev, od katerih se denar nahaja, namreč od Kara, Karina in Numerijana. Vsi trije, oče in sina bili so ob jednem cesarji rimski. Kar je umrl v grudnu 1. 283. v vojni zoper Selevcijo in Ktesifon, od strele zadet ali pa od vojakov umorjen. Da je bil denar zakopan po njegovej smrti, svedoči nam to, ker se je v najdbi do- Včeraj so imeli vsi odseki ogerskih de-Icjraclf skupno sejo. Sekeijski šef Kallav je predložil predlogo o odobren j i izrednih troškov 1. 1878 v podporo bosenskim beguncem v znesku 205.000 gld. in o dovoljenji le 371.000 gld. v isto svrho za leto 187«>. Do-kladna kreditna predloga za okupacijsko vojsko se bode oddala združenim skupnim odsekom V odseku za vnanje stvari je dejal baron Ilavmerle na interpelacijo, da je položaj na crnogorskoj meji jako ozbiljen in da so Albanci močno vzburjeni. Glede* gospodarskih razmer mej Avstrijo in Nemčijo je dejal naš vnanji minister, ka nij nobenih zaprek, da bi se mej tema državama ne mogel skleniti tarifen dogovor. T i s z a je pa rekel, da mej ogersko in avstrijsko vlado nij določen nikak trgovinsko politišk sistem, kar je nemogoče zaradi dualizma. V debati, ki se je pričela, je govoril tudi bivši vnanji minister grof Andrassv; on je hvalil zdanje politiške razmere mej Avstrijo in Nemčijo, kar se ob seb' ume, — ali hoče svoje lastno delo grajati'.-' Sicer se pa vidi iz odgovora llavmerlejovega. da Nemčija kljubu svojemu „prijateljstvu" z Avstrijo tej ne odstopi ni za las od svojih trgovinsko-politiških načel. Vilma)«' dr/ave. HiiHki proračun za letos znaša: troškov 6GG mil. rabljev, isto toliko dohodkov, nko-ravno so se troškovi namnožili za 88 milijonov rubljev. In vendar se v nemških novinah rado govori o gospodarskem „ padanji" na Ruskem. Iz se poroča, da je skupščina spre- jela zakon o naseljevanji. Crnogorci so zbrali pri Andrijevici 7000 mož, 5000 pa jih je še na potu. Albanci prihajajo v velikih trumah skupaj; pomoč dobivajo tudi od Muktar paše, katerega je baje porta poslala — Albancem na pomoč. Dop INI. ■z Vmiiii.i v Hercegovini 7. januarja. [Izviren dopis.J (Začeta aneksija Hercegovine.) V zadnjih letih toliko imenovana enklava Klek-Neum je z novim letom prišla pod politišk o upravo dalmatinsko En kos Hercegovine je torej faktično anektiran. Meje tega kosa »najnovejše Avstrije" gre prej od Metkoviča na Ntovo, od todi za (irad cem na dalmatinsko mejo. Dalmacija bi bila torej zopet zvezana tu gori. Ne vemo ali je uže tudi Sutorina „anektirana" ali ne še. Ako se je pa anektiral en del, bodo se tudi drugi v kratkem in tisti se motijo, ki še zdaj mi- slijo, da za Turke stražimo Hercegovino in I {osno. ? Iz Izubijane 13. jan. |Izv. dopis.) Nemških časopisov, velikih in majhenih, administracije, in naj izhajajo na Dunaji ali v Berlina, razposlale so zdaj vabila na naročbo; taka vabila se povsod jako marljivo mej Slovenci širijo, osobito od nemške „Gartenlaube", Ilumoristicon" itd. Ne vem, kako drugi o tej tvari misle, a ko sem n. pr. jaz čital ono vabilo na rGartenlaube", mislil sem si: pri Slovencih bodeš uže dobil malo naročnikov, nko se vsem tako gnjusi v „(Jartenlaubi" oholo naglaševana nemška nravnost, nemška Sega, nemški jezik itd., kakor se njusi meni. Naravnost moram reči, da oni Slovenci, kateri se naroč.ujejo na takšne nemške liste, sami podpirajo nemško oholost, in vrhu tega še plačujejo vse psovke, in prav drago, katere Nemci v teh novinah mečejo na Slovane. V tem oziru se posebno odlikuje glasovita nemška „Gartenlaube", katere bi ne smel noben Slovenec podpirati. V obče bi pa koristilo našoj slovenskoj stvari, da one novce, katere bi namenili za kak tuj Časopis, pošljemo na mesto v Berlin, Lipsijo, rajši na Dunaj „Zvonu", v Zagreb „Viencuu, v Bolgrad itd. Vsaj človek mora imeti duševne hrane, in slovanska nam bode gotovo bolje teknila, nego prusko-nemška šovinistiška. S tem pa bodemo tudi pokazali malo vsaj_ vzajemnost svojo in tej koristili s tem, da se s Čitanjem naučimo družili slo vanskih narečij. Proč tedaj z nemškimi zabavnimi novinami. ■z lioiaii«li<>K;i okraja 10. jan. flzv. dopis.] Sicer je bil uže dvakrat pogreb rajnega slovenskega pesnika J, Virka, župnika v Ločah v „Slovenskem Narodu" omenjen, vendar vsegdar le s kratkimi besedami. Štejem si tedaj v dolžnost o tem nekaj pisati. Hitro po prvej uri popoludan se je jelo ljudstvo iz bližnjega in daljnega kraja zbirati. Okolo tretje ure je uže po celej vasi ljudstva mrgolelo. Proti Četrtej uri so duhovniki, katerih je bilo 21, mrtvaške molitve v cerkvi končali in začel se je sprevod. Pot do pokopaliča je zelo kratek, nijso se tedaj vsi žalujoči in tudi radovedni uvrstili, ko je bila uže rakev na pokopališči, so učitelji iz Konjic in okraja rajnemu slovensko nagrobnico zapeli in temu je sledila nagrobnica ločkih deklet. Vsacemu, kateri je rajnega poznal, so stale solze v očeh. Celi okraj je ž njim velikega dobrotnika in svetovalca zgubil. Ž njim pa tudi celi slovenski narod. Rajni je bil tudi za blagostanje svojih župljanov zelo vnet; veliko napak je odpravil, katere so se tamkaj nahajile. Uradoval je več let kot ud ravnateljstva konjiške hranilnice, pri istej. Nekatere mesece v letu je moral vsak četrtek v pisarni sedeti. Vendar vse to je z veseljem storil. Pri vsem tem pa vendar nij dolžnosti svojega poklica pozabil. Dragi čitatelj „Slovenskoga Naroda" lahko tedaj njegov značaj presodiš in rečeš, da je bil rajni blag mož, kakeršnih zemlja malo nosi. Zato mu lahka bodi zemlja ! iz Čajtitec 21.dec, 1878. flzv. dop.] (it pisma slovenskega vojaka.) Dne 11. nov. smo zapustili glavno bosensko mesto Sarajevo in smo šli takoj v hrib na bregu reke Miljačke, katera je nas kake 2 uri spremlje-vala. (iosta megla je mesto in njegovo romantično okolico popolnoma zakrivala, kar je nas jako jezilo. Vendar v hipu se je megla po-zgnbila, r.lato solnce je posijalo in odprl so nam je najlepši pogled na mesto in mogočno tvrdnjavo. Pa nij nam bilo dano, dolgo časa se radovati krasnega pogleda, kajti kmalu smo zašli mej gorovje, kjer nijsmo drugam videli, ko proti nebu in v strme pečine. Ta dan smo v Palah, 22 kilometrov od Sarajeva, prenočili in sicer v šatorih. Palc obstoje iz samo 1 bana (gostilne) in nekaj vojaških kolib. Tu sem prvič v svojem življenji v šatoru spal in sicer o času, ko je bilo mnogo snega in zraven je še mrzel sever pihal; imel sem sicer dve plahti za od^jo, vendar so mi vsi udje premrli, da sem se zjutraj zbudivši komaj začel gibati. Dno 12. smo uže ob sedmih neprijetni kraj Pa le zapustili in smo hodili zopet 1 dobro uro vedno v hrib in potem vedno navzdol do Prač, kjer smo zopet prenočili. Mej potom nij^em na desno in levo dru-/.ega videl, kakor mogočno drevje, ki je mej zeleno in rumenkasto barvo vedno menjavalo; kmalu bi človek mislil, da se mogočni irozd ne bode nikdar izgubil, pa motil bi se delo. Predno smo do Prač dospeli, smo prekoračili nekatere golicave, ki so popolnem Krasu podobne. V Praeah smo zopet v šato* rib spali; pa tukaj nam nij bilo mraz, ker bilo 7 denarjev z averzom „Divo Caro Parthico" in z reverzom „Consecratio Aug." z altarjem; beseda „divus" namreč kaže, da je bil denar narejen po njegovej smrti kot spomenica nanj, ko je bil uže mej bogove prištet. Njegov drugi sin Numerijan bil je umorjen od svojega tasta Arripa Apra 1. 284., ker je le-ta mislil, da bode po njegovej smrti cesar postal. Prvi sin Karov Karin pa je premagal najprvo Julijami, ki se je dal v Benetkah za cesarja razklicati, ter šel potem v vojsko zoper svojega nasprotnika Dijokleeijana. Toda v bitki pri Margu v Meziji blizu Dunava (sedaj Kastolec v Srbiji) padel je bil od nekega tribuna umorjen 1. 284. Ker je bil Dijoklecijan uže 17. grudna 1. 284. za cesarja izvoljen, in se od njega in od poznejših cesarjev ne nahaja nijednoga denarja v celej najdbi, tedaj je naravna posledica, da je bil denar zakopan do grudna 1. 281. po Kr. tedaj 1. 284. Čas zakopanja je tedaj določen. Poskusimo slednjič še določiti uzrok, zakaj da je Rimljan zakopal denar. Okolo 1. 283.-4. ropal je Julijan po Panoniji in od tu proti Italiji, toda v vojski pri Veroni padel je. Nij li mogoče, da je dal ravno ta roparski napad raznih krajev iz Panonije do Italije Rimljanu, kateri se je bal za svoje bogatstvo, povod, da je zakopal svoj denar V Kaj lehko si to mislimo in to tem bolj, ker je ravno glavna rimska cesta šla skozi bližnje Trebnje, skozi sv. Peter na jezeru, Poljane, Kamnice itd. na Belocerkev.*) Verjetno je pa tudi, da je šla iz Trebnjega stranska cesta črez Mirno, št. Rupert na Mokronog in od tu črez Trebelno na Črešnice, kjer se je našel pri hiši NaMigallovej rimski kamen v zemlji::;f) od tu pa na glavno cesto. Na mestu, kjer se je kamen našel, vidi se še celo pod zemljo zidovje. Da "je bila mimo Mokronoga kaka cesta, svedoči tudi to, da so se našlo, kaka* se pripoveduje, pri kopanji tiru za mlinska kolesa pri Rivčevem mlinu pod Žalostno goro precej globoko pod zemljo stare podkve, katere ljudstvo imenuje „turske podkve". Razen tega našel se je, kakor mi je pravil g. graščinski oskrbnik, pred nekoliko leti na graščinskej njivi zlat denar, kateri je '*) Glej Alfons Miillnerjevo „Emono" str. 99. **) GltJ „Euiona" str. 270. bil, kakor mi je zagotovljal, podoben denarju moje najdbe. Tudi se je pri oranji na graščinskej njivi udrla zemlja, jama je bila podobna baje da kleti, škoda da so jo takoj zasuli. Sicer pa se ne nahaja nikakeršnih znamenj, da bi bila kedaj v Mokronogu kaka rimska n selba. Tako se je tudi našel rimski zlat denar pred nekimi leti, kakor mi je pravil trebelski učitelj g. Lavrič, pri Strmecu blizu Trebelega, na čegar rcverzu je bil napis „Victoria". Pripoveduje se, da je bil ondi nekdaj grad. Verjetno je tedaj, daje šla skozi Mokronog na Trebelno cesta, od tu na Črešnice in na glavno cesto. Po tej bi bil prišel morda Rimljan v begu pred Julijanom do sedanjega Mokronoga, kjer je svoj denar zakopal« Sicer se pa tudi lehko misli, da je bila blizu Mokronoga kje kaka naselim, in da je Rimljan, da si tem bolj zavarje svoj denar pred roparskim Julijanom, skril in zakopal ga. Nekaj denarjev razposlalo se je tudi muzejem v Ljubljano, Novomcsto, Zagreb, Bude-joviče (Budvveiss), Olomuc in Plzen. Prače leže precej nizko in popolnem v zavetji. Prače imajo tudi jako malo hiš in se nahajajo tam sami Turčini. Dne 13. smo imeli najdalji in najtežavnejši marš, pot nas je peljal dobre tri ure vedno v hrib mej mogočnimi trši in jelkami; dospevši na prelaz Jablan i ca, se je pot nagnil zopet navzdol tri ure proti l juni: 9. januarja : Marija Kozak, mestna ubožica, CG 1., na karlovski-j cesti št. 9, za not udom. 10. januarja: Ivana Setina, delavke hči, 2 1. 2 m.t na poljanskej ceati dt 18. 11. januarja: Helena Dobravec, delavca žena, 51 L, na siarem trgu ftt. 11), za tresliko. li). januarja: Karel Faukal, Uavarnar, 45 I., na. kongresnem tr^u Sr. 1.5, M jiiika/.iiijciii jeter. — 15ur-bara Urbanija, mestna ubožica, 8,') I., v Uazpotnili ul cah 5t. 4, za niarasinom. V dcželticj bob.ici: I. januarja: Ana ŠuSteraič, KostaSka, 73 1., za starostjo. 4. januarja: Janez Jeriha, delavec, 35 1., za pijem ij o. 9. januarja: Marko Stankovič, 80 L, za vodenico. 10. januarja: Tone Osmek, delavec, 29 let, za pljučno tuberkulozo. II. januarja: Urban Kant, delavce, 25 let, za pljučno tuberkulozo. T •!)«•!. 1 ja uarj* Prt Slonu: BIu«« iz Celovca. — Skuto* is Leskove-'. odi. čar iz Dunaja. Pri Nalili: K i hier i« Dunaja, Gotthard i' Reke. nadiman \l Koćuv a. Just, Oblak, Hock iz Dim.'j i Dunajska borza 13. januarja. Izvirno teegr.-.fično poročilo. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 69 gld. 9"^ kr. K n-tni drž. U«d|f v srebru . . . <1 „ 10 w Zlata renia.........-2 „ 70 „ 1-*U0 drž. posoj lo......1'l „40 „ Akcijo narodne banko .... 839 „ — „ Kreditne akcije.......K0O „ — „ I,-»mion..........Ii7 „ — „ Srebro.......... B „ Napol...........9 „ 33'/, „ 0. kr. cekini........„ 3 „ Državne marke.......57 „ 85 „ St. 234. Hazglas. (16-2) Pobiranje pasjega davka za leto 1880. se je s 1. januarjem t. 1. pričelo, in sicer za vse pse brez izjeme. Lastniki psov naj si najdalje do 1. februarja preskrbe marke, za katere plačajo pri mestnej blagajnici takso 2 gold. Oziroma na § 14 izvrševalnih pravil za poniranje pasjega davka, se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, ker od dno 1. februarja naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah nahajajo in nem njo za letos veljavne marke, takoj od konjaea polov-Ijeni. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 5. januarja 1880. Župan: Laschan. Stev. 232. v9-2; Razglas. Magistrat naznanja, da bo zapisnik volil-cev v dopolnjenje srenjskega zustopa za leto 1880 v ekspeditu skozi štiri tedne za splošni pregled ležal. Vsak za volitev opravičeni ima pravico zoper ta zapisnik, oko meni, da je kdo, kateri nema volilne pravice, vpisan, ali kdo, ki ima pravico, izpuščen, ali ne v pravi volilni razred uvršten, reklamirati. Ta reklamacija more se pa do 7. svečana t. 1. magistratu ustineno ali pismeno tako gotovo predlo/iti, ker na pozneje vložene reklamacije se ne bo več ozir jemalo. To se hišnikom zase in da svoje za volitev opravičene stanovalce opomnijo, na znanje da. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. januarja 1880. Župan: Laschan. Naznanilo o cvetlicah. V Ljubljani, Florijanske ulice št. II, v II nadstropji, dobivaj • ne vae vrste cvetlio, u ženitve in /a nove maše, venoe /a bandera, vence /.a na grobe, oerkvene ovetlioe (n ca amarnioe. CVuutej duhovščini in krčniaijeui se priporočam, katerim hočem z najnižjimi cenami postreoL (11—:n Izdatek; in urednik Makso Armič. Marija de Redang. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".