■N Knjv-.inica j p I b S i C' Vtcv" Ust ;J-v- ul> sUnt«!,. FVsn Nttm Šte.iika 15 Wjk\ P !] odpofe Božo ?rica ani. ladra1 kongresu stoje pred nami važne naloge, •esitici ti moramo sklepe, 'Uo preučiti resolucijo, rodil lati. Naš kongres, ki se Vršil v ozračju navduše-a in borbenosti, je doka-t' ti da se tržaški kornuni-vzgajajo v šoli tnark-tia-leniniznia, proletar. ga internacionalizma, l,;e! razredne borbe in Udarnosti s social istič-1,1 svetom, katerega sre--če in avantgarda je Sorska zveza. r j-> Nongres je zaključil eno Hi skusijo in o tvoril dru- ____to je diskusijo o izva- a unj11Ju sklepov in v tej di-Konf tlst.i• • ki pomeni delova-za ®, povezavo z množica-MaiU borbo, vsakodnevno 0 'Zadevanje, pridobiva-e, novih članov, širjenje ijska ka. morajo sodelovali do žejez izjeme vsi tovariši, Dtfonoi Jlitelji in člani. jABd ustanovitev Dežele, in-lej. -1 Stalne proste cone, ob-'vitev pomorskih prog in »J Mendranje vseh sredstev Nežii 1(1 ’ da Trst postane trgo-rza - llski empori j, ločitev - 22 Ujetij IRI od Confindu-zart'11 r'e’ zgraditev ljudskih . 4 d11110Vanj. okrepitev kme-l8lya, nujni ukrepi za ba ,j>o eseljenee in begunce, ikD V« je tet - ; skromno, lanes trobentajo, da v na i partiji obstojajo večina in manjšina, italijanske in slovenske struje, stalinistične in antistalinistične skupine, zmerna krila in gram; scianske skupine itd., itd. tv a k bedak kroži tudi o-krog s takimi izmišljotinami, zatrjujoč, “a borba še ni dokončana, da se diskusija nadaljuje in... boste videli kai se bo zgodilo! Grenko bo razočaranje. Danes smo Avtonomna federacija Komunisti, ene partije Italije. Naš program za preporod in program borb se vokvirja v položaju, v borbi, v italijanski poti v socializem. Pripravljamo se na veliko politično bitko, ki sloji pred nami, to so politične volitve. Morda bodo tudi upravne volitve. Hočemo prispevati k zmagi, ki bo ugladila pot socialistični Italiji. Na našem kongresu smo čutili solidarnost mednarodnega komunističnega gibanja, ljubezen federacij KPf, spoštovanje delavskega razreda Trsta. Italijanski in slovenski delavci smo se čutili bolj kot kdaj koli združeni. Razumeli smo, da je politična enotnost naše partije lahko trdna in odkritosrčna " samo v leninističnem internacionalizmu, v Leninska enotnost partije je vir nepremagljive sile Uvodnik lista “Pravda„ Obsodba konservativizma in dogmatizma ter trdovratnega oklepanja oblik dela, ki so preživele program za gospodar-rebBT Preporod, ki ga komu-dejal 8Ji predlagajo vsem Trga Tilnom, Italijanom in °Vencern našega Ozem- ObleV *' To je program, okrog [ kv«1 'Grega se more razviti ‘ zvestobi marksistično - le-alijaJ1 :Hka bitka i nini s tieni m načelom, v mo- aosti.jo čni in navdušeni solidar- Kont to bitko so povezane .16 ftafrbe za uresničitev zali-lram#3 ki jih postavljajo de-- in 1 jtvlje vseh proiz- mi ^'dib slojev. borbe ze koi °ti enobarvni vladi enobarvnemu občin-*Uu odboru v Trstu, tt zvezi z vaznimi sklepi, ki V so bili sprejeti na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze in o katerih smo na kratko poročal v zadnji številki našega lista, objavljamo na drugi strani današnje ' izdaje ‘celotno resolucijo o odstavitvi tovarišev Malenkova, Kaga novi ča, Molotova in Šepilova iz vodstva KP SZ. Zaradi boljšega razumevanja vprašanja pa srna. tramo za koristno objaviti obširne izvlečke članka, ki ga je objavila moskovska «Pravda» dne 3. julija pod naslovom : «Leninska enotnost partije, vir njene nepremagljive sile» : Leninska teza, po kateri ima partija eno edino disciplino, e. den edini zakon za vse komuniste, neodvisno od položaja, ki ga zavzemajo, je našla svoj izraz v statutu KP SZ. Borba za ideološko čistost markistično-leninistične teorije in za nedotakljivost organizacijskih načel, ki predstavljajo podlago enotnosti partije, je bila vedno v središču pozornosti komunistov. Ta borba je posebno aktualna danes, ko imperialistična reakcija in njeni ideologi — z izkoriščanjem gesel zagovornikov revizionizma a Bra' D D»,,, ba P° • . v im JU podpirata politična gospodarska desnica klerikalizaci ji in °fi fašizmu. 0 teh vpra-U h bomo govorili s t'aldemokratskimi de- irmoDi reditvi rheoln i ponoV1 i: se istoloV*a (Le tiovan1’ ner B* peno’ «princ ov» e C* čl MGN ponoV; •ezk.0'1 z republikanci in Upendenlisti, zlasti pa Hto]Ubimi delavci, ki so 1 Vsi drugi, izkoriščani :m) FQ zainteresirani za svo-abod» '' n in demokracijo. Kon-ilm d G je povedal, da če ho-1,10 to doseči, moramo 3' številčno močno or-^Zacijo, Mi imamo llgo kvalifikacij in kon-je to dokazal : politi-iii ideološko vzgojo, ponovi ''solinosi pri usmerjeva-ajčevi1 •' no); fi vi Nacionalistični duh. Na-, Pomanjkljivost je v Sleali. In to pomanjkljj- **' povezavo z množica •Hočan razredni in in- p moramo odpraviti, '•dobivali moramo no- a ne. prepričati delav. Ivitiete, napredne izo-fv^eiice, obrtnike, mla- za f 1 in žene. nat vstopi -os. v „ - ... -T n naso partijo. 1 a politi aktivnost mora biti U poglavitna in častna 8L l°ga. Ta naloga naj bo Lozana z vsem ostalim tVdj °vanjem in z borbami; U vj,eè: mora pomeniti kri-1 hiranje lega delovanja Ua-e udeležbe v vseh BALk.%1,. ipomi’f J nosti s socialističnim • svetom in z veliko Sovjetsko zvezo. Po tej poti hočejo nadaljevati tržaški komunisti, naproti novim uspehom in novim zmagam ! VITTORIO VID ALI Seja CK KPI V četrtek zvečer se je sestal CK KPI z namenom, da razpravlja in sklepa : I) o nedavnih volilnih izidih in o političnem položaju, 2) o posledicah poplav in drugih nezgodah, ki so težko prizadejale italijansko delovno ljudstvo, 3 ) o nedavnem kongresu ZKM1 in 4) o rezultatih in predlogih Komunistične partije TO in o kooptiranju v CK KPI in CKK KPI. Kardelj in Rankovič v Sovjetski zvezi Podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, predsednik ljudske skupščine Srbije" Veselinov in generalpodpolkovnik Kreačič so la teden odpotovali v Sovjetsko zvezo na oddih. v notraj nosti komunističnega gibanja, z vplivanjem na kolebajoče elemente, nezadostno Čvrste in odločne na ideološkem in organizacijskem področju — usmerjajo svoje ostre napade proti komunizmu, proti mark-sistično - leninistični teoriji in proti partiji delavskega razreda. V teh pogojih, sleherno kolebanje, sleherna oddaljitev od leninskih načel, sleherna kršitev discipline in pravil, ki urejajo partijsko življenje, služijo sovražnikom naše partije. Partija zahteva od vseh svojih organov, od vseh komunistov okrepitev njihove politične budnosti in borbenosti ter njihove aktivne borbe proti vsem, ki škodujejo njeni leninski enotnosti. Sila naše partije izhaja iz dejstva, da je vedno vodila in vodi neizprosno borbo proti tistim, ki kršijo disciplino in čvrsto strnjenost njenih vrst, ki predpostavljajo svoje gru paške in sektaške interese splošnim interesom partije. Partija ne trpi in ne more trpeti v svojih vrstah protipar-tijskih skupin, ki nastopajo proti njeni politiki. Ali pomeni to, da marksistično - leninistična partija ne trpi v svoji sredi nobene di- k|i a,U‘s bolj kot kdaj komo jeiKt8*1-*0 'n Palično enot- Ak d it?°trebu.ie naša partija svoji fL" Ta enotnost se utr- f(- Ha osnovni uresničeno, Davni CJA sklepov dicij#V>b kongresa, o , '■‘•o je preučevati sta- ^J a nam kaže, kaj je neh, o- ^"kracija in centrali-rUnta^'l;' razlaSa naloge in Hlava* tUKhi ju teys Uš, nam6*1; -Uosti članov, disciplin-jL. U°rme, nemožnost ob- '“li/^1 '»t .trakcii in skupin, i4v..iClje vodilnih, posve- kili organov. To je kontrolnih in re. t|j„; yelike marksistično. O in. '#nih. IliaiKBiau^'- na; ^ i 'stične partije, je sad , O'1» j i'1 borb. Zato i) ^Uci uJl l\ Ujte ta statut! kongr. esom. med Ujili zadoščenje je kaj Jugoslovanski sindikalisti v Italiji Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije je v torek odšla na 10 dnevni obisk v Italijo. Dele. gači j a je gost CGIL. Vodi jo podpredsednik Centralnega sve. ta sindikatov Ivan Božičevič. Delegacija KPF v Jugoslaviji T) einajstčlanska delegacija Ko. V munistične partije Francije je hita na ol)isku v Jugoslaviji. Imela je razgovore s člani CK ZKJ. Vodja študijske komisije je izjavil «Politiki», da pomeni obisk francoskih komunistov izvajanje sklepov, ki sp jih °h priliki obiska delegacije CK KPF v Jugoslaviji sprejeli v skupni deklaraciji <1 medsebojnih stikih. Novoizvoljeni organi Avtonomne tržaške federacije KPI soboto 6. julija so se sestali člani federalnega komiteja in federalne kontrolne komisije KPI, ki so bili izvoljeni na VI. kongresu. Izvolili so vodilne organe in razdelili funkcije. Sestanek je otvorila tov. Marija Berne tič in predlagala imenovanje predsednika sestanka. Na to mesto je bil soglasno izvoljen tov. Vidali. V vodilni komite federacije so bili izvoljeni sledeči tovariši : VIDALI VITTORIO PACCO GIORDANO BERNETIC MARIJA PESCATORI DAVIDE BURLO GIUSEPPE POSTOGNA GIOVANNI GOMBAČ FRANC ŠIŠKOVIČ KareLMitko DEBARBORA SILVIO SPADARO RUGGERO WEISS LAURA V ožje tajništvo federacije so bili za tem izvoljeni sledeči tovariši : VIDALI VITTORIO COLLI MARIO BERNETIČ MARIJA C RE VATI N LINO GIACOMIN ELIO Za sekretarja Avtonomne tržaške federacije KPI je bil soglasno izvoljen tov. VITTORIO VIDALI Nadaljnje funkcije pa so bile tako-le porazdeljene : Referent za organizacijo : tov. Elio Giacomin ; referent za tisk in propagando : tov. Laura Weiss ; referent za množične organizacije : tov, Ruggero Spa-daro ; referent za administracijo : tov. Lino Crevatin ; referent za krajevne ustanove : tov, Giuseppe Fu- gassi ; referent za žensko komisijo ; tov. Annida Zobec : referent za vzgojo in kadre : tov. Mariju Beruetič ; referent za kmečko komisijo ; tov. Alojz Markovič. Odgovornost za glasilo «Lavoratore» je poverjena š« nadalje tov, Mariu Golliju, odgovornost za tržaško stran dnevnika « Unità» lov, Ferdi ju Zidarju; kot urednika omenjene strani pa sta tov. Boris Persolja in Silvano Goruppi : politični urednik glasila «DELO» je lov, Marija Beruetič, odgovorni urednik pa tov. Rudi Blažič. ' Na sobotnem sestanku je bil na osnovi statuta KPI organizacijski odsek pooblaščen, da izdela predloge za imenovanje in sklicanje pokrajinskega sveta partije. V teku sestanka so bili predloženi tudi nekateri predlogi, na podlagi katerih naj se razpravlja z voditelji K Pl glede avtonomije tržaške federacije. Na sestanku so nekateri tovariši kritizirali članek tovarišice Laure Weissove, ki je 'bil objavljen v zadnjih številkah listov «Lavoratore» in «Delo» pod naslovom «Po kongresu». Kritiziran je bil odstavek, ki pravi: « Bila je tudi diverzija škandalističnega značaja, verjetno vnaprej pripravljena in skrbno koordinirana, ki je pa propadla pred množico pazljivih in odgovornih delegatov, dočiui avtorji - v resnici zelo medla skupina gotovo niso predstavljali volje svojih celic.» Tov Weissova je izjavila, da je šlo za osebni članek in da se je kritizirani odstavek nanašal na tovariša Laharnarja in Marijo Husu. V teku sestanka je bilo sporočeno, da se je federalna kontrolna komisija sestala in da je bil lpy. Giordano Pacco izvoljen za predsednika iste. (Tov. Pacep ima kot predsednik kontrolne komisije polno pra, vico pripailati vodilnemu federalnemp komiteju). Izvoljena sta bila tudi dva podpredsednika in sicer : tov. Alojz Pirc in Antonio Gattonar in dva sekretarja : tov. Valentinis Spartaco in Di Leandro Rudolf, skusije ali izmenjave mišljenj? Ne. Partija je demokratična organizacija, vse njeno delo se razvija na podlagi široke pobu. de, akcije in delovanja partijskih organizacij in vseli komunistov. Kolektivna diskusije Stalna izmenjava mišljenj, po. drobna, praktična in aktivna diskusija s strani partijskih množic o vseh najvažnejših vprašanjih življenja, ustroja in dela partije predstavljata njeno najbolj značilno plat kot svobodne in demokratične organizacije. Le takšna pot omogoča, da se združijo vsa prizadevanj a komunistov v eno edino voljo, v eno edino in nepremagljivo silo partije. Svoboda diskusije, samokriti. ka in kritika pomanjkljivosti pri delu jamčijo partiji enotnost njenih akcij. Obravnavati vprašanje, izraziti in poslušati različna mišljenja, spoznati stališča večine organizacije, izraziti ta stališča s primerno resolucijo ter zavestno izvajati to resolucijo : to je leninistično pojmovanje enotnosti. Prav tega načela se drži naša partija pri svojem delovanju. Čvrst in gotov kriterij Toda partija ni neki krožek diskusij : partija je politična organizacija borbe delovnih ljudi in je v naši deželi vodilna partija. Zaradi tega ne more dopuščati, da se z izgovorom svobode kritike in izmenjave mišljenj zanikajo načelni sklepi, ki jih je sprejela, da se ksušajo vrinjati ideje, ki so tuje njenemu pojmovanju sveta in sovražne ljudstvu, da se širijo ideje, ki škodujejo blaginji sovjetske države. S tem v zvezi naša partija strogo spoštuje Leninova navodila, ki jih je zapisal v svojem članku «Svoboda kritike in akcijska e. notnost» : «Politična akcija partije mo- ra hiti enotna. Noben «poziv», ki krši enotnost določenih akcij, ni dopusten ne na širokih zborovanjih ne na partijskih sestankih in ne v partijskem ti. sku». (Dela, knj. 10 - str. 409). Partija je za svobodno diskusijo pri vseh zadevah, za svobodno kritiko vseh pomanjkljivosti v mejah partijskega duha. Lenin je dejal, da bi se partija razkrojila najprej ideološko in nato materialno, če se ne hi vodila borba proti tistim. ki izpovedujejo protipar-tijske ideje. Za določitev meje med tem. kar je partiji primeril in tem, kar je proti njej, obstaja čvrst in gotov kri-terji: statuti, programske teze, sklepi partije, vsa njena več kot polstoletna izkušnja. Načelna politika je edina pravilna politika. Ne oddaljiti se nikoli in v nobeni točki od splošnih interesov partije : to je neuničljivo načelo komunistov. Partija in njen ustanovitelj V. 1. Lenin sta se vedno navdihovala po tem načelu, ki je edino pravilno, v svojih od-nosili z vsemi tistimi, ki niso upoštevali volje partije, njenih koristi in so delovali proti njeni liniji, pa če so bile še -tako velike zasluge in avtoriteta teh ljudi in še tako važen njihov položaj. Lenin je videl v akcijski enotnosti najboljše orožje partije v njeni borbi za socialistično revolucijo. Za dosego akcijske e-notnosti je Lenin odločno prekinil sleherni odnos z vsemi tistimi, ki so se postavljali proti večini partije in proti Centralnemu komiteju. Za marksistično - leninistično partijo zavzema enotnost nje. (Nadaljevanje na IV. strani) Zahtevamo pravičen zakon o slovenskih šolah! Q t. m. je bila objavljena vest. da so trije ministri bivše Segnijeve vlade in sicer minister za javno vzgojo Rossi, zunanji minister Martino in zakladni minister Medici ze 18. maja t. L predložili v senatu zakonski Gsnutek o ureditvi šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju. Omenjeni zakonski osnutek je bivša vlada sprejela že konec preteklega leta in je isti, o katerem smo ze mnogo pisali in ki ga je vsa slovenska in vsa italijanska resnično demokratu čna javnost soglasno zavrnila kot protidemokratičnega in kri. vičnega napram slovenski manj. šini, ki živi v mejah italijanske republike. Iz tega se vidi, da bivša vlada, ki je predložila tak osnutek senatu v razpravo ni niti malo upoštevala nasve- Hruščev in Bulganin na obisku v Pragi TT torek sta prispeli na Če-* škoslovaško delegaciji KP SZ in sovjetske vlade, ki ju vodita prvi sekretar CK KP SZ Hruščev in predsednik vlade Bulganin. Visoka gosta so že v obmejnem kraju Čiernu, v Pragi in v drugih krajih, ki sta jih doslej obiskala, »prejeli z velikimi častmi in navdušenjem. V pozdravnem nagovoru, ki ga je imel prvi sekretar CK KP (.SR Novotnv je med drugim izjavil, da je češkoslovaška partija s popolnim odobravanjem sprejela nedavno resolucijo CK KP SZ. Dejal je, da ta resolucija z odločnostjo in načelnostjo utrjuje enotnost par. lije, ki je glavni temelj vseh uspehov. Novotny je tudi dejal, da je KP ČSR sprejela velike ideje XX. kongresa, ki je tudi češkoslovaškim komunistom mnogo pomagal v razvijanju delavnosti partije, v popravljanju zmot in pomanjkljivosti v preteklosti ter v določanju pogumnejšega napredovanja pri gradnji socialistične družbe. Poudarial je tudi, da je ta obisk velike važnosti za varnost CSR in za razširitev njenega gospodarskega sodelovanja s ŠZ. Novotnemu je odgovoril Hruščev ter med drugim poudaril, da sovjetska delegacija ne pri- ♦ Pomen enotnosti socialističnih dežel ♦ Nemški revanšisti predstavljajo nevarnost za mir v svetu ha j a v (SR z namenom, da bi uredila kaka morebitna spor-na vprašanja ali izgladila nesoglasja, ker obe deželi v vsem soglašata. V Pragi sta sovjetsko delegacijo sprejela predsednik repu- • h like Zapotoeky in predsednik j vlade Široky. Zapotoeky je v povdravnem govoru med drugim poudaril, da je sovjetsko-češko prijateljstvo neogiben po. goj za izgradnjo socializma .v ČSR in za mirno življenje. Hru-ššev pa je odgovoril, da bo ta obisk še bolj utrdil to prijateljstvo med obema državama in tudi mir v svetu. Dejal je tudi, da je stalna nevarnost vojne, dokler obstaja imperializem. Zato morajo biti socialistične države vedno budne, ohraniti morajo svojo enotnost za nada. Ijevanje borbe proti oboroževanju in proti atomskemu orožju. imperialisti hočejo še nadalje razdelitev Evrope na dva ročila, ki se tiče obiska delegacije partije in vlade SZ in raz- nasprotna vojaška tabora, za-hodnonemški militaristi predstavljajo trajno nevarnost ter si želijo nove revanšistične voj. ne. Toda narodi, ki so se osvobodili njihovega jarma, ne bodo nikoli dovolili, a bi jim odvzeli svobodo* V sredo so se začeli razgovori med predstavniki češke in sovjetske partije ter med češko in sovjetsko vlado. Razgovorom prisostvujejo tudi predstavniki političnih strank, ki so včlanjene v Ljudski fronti. Agencija ČTK je v zvezi s temi razgovori v sredo zvečer objavila sledeče poročilo : « Ohe delegaciji sta si izmenjali informacije o delovanju svojih partij in vlad v bližnjem razdobju Razgovori potekajo v prisrčnem ozračju in potrjujejo popolno harmonijo in enotnost mnenj obeh bratskih partij. Delegaciji sta se sporazumeli o objavi skupnega končnega pogovorov med obema delegacijama. Prvi informativni aktiv Avtonomne tržaške federacije KPI TT torek zvečer je bil na vrtu ' Ljudskega doma v ul. Madonnina informativni aktiv Avtonomne tržaške federacije KPI. Ob tej priliki so bile nagrajene sekcije in posamezni tovariši ki so se odlikovali v pripravah na VI. kongres in sicer v kampanji tiska, v pridobivanju novih članov za partijo in pri nabiranju prispevkov za kritje stroškov kongresa. V' kampanji za razdeljevanje našega lista sta se odlikovali zlasti sekciji v Dolini in v Bar-kovljah, ki sta bili tudi nagrajeni. Tovariši iz Barkovelj so na aktivu sklenili, da nagrado, ki je znašala 10.000 lir darujejo v tiskovni sklad (8.000 lir) in v sklad Demokratične solidarnosti (2.000 lir.) Pri razdeljevanju bratskega glasila «Lavordatore» pa so se odlikovale sekcije v Miljah, na Kolonkoveu in Bnriera, ki so bile tudi nagrajene. Milje so prekosile cilj, ki so si ga bile postavile tudi v pogledu prispevkov za kongres. Pri nabiranju članov za par. liju so se odlikovale sekcije Sv. Jakob. Magdalena in Tomažič, ki so bile prav tako nagrajene. Pri nabiranju prispevkov za kongres so se odlikovale sekcije v Trebčah (ki je dosegla 87 odst), Rojan (67 odst.) in Curici (59 odst. zadanega cilja). Tudi te sekcije so prejele nagrade. Nagrajeni so bili tudi trije Govor sekretarja, tov. Vidalija Nagraditev sekcij, celic in tovarišev, ki so se najbolj izkazali v pripavah na VI. kongres tovariši, ki so se odlikovali pri nabiranju prispevkov in so aktivni raznašale! tiska ter propagandisti za našo partijo. Ti tovariši so: Alberto Giacomin! od Sv. Ane, ki je obiskal 80 j družin in nad polovico trgov-cev in gostilničarjev v svojem rajonu ; Piemonte od Sv. Alojza in Marija Pipan od Sv. Jakoba. Po razdeljevanju nagrad je govoril tov. Vidali. Obravnaval je o izključitvi Molotova, Malenkova, Kaganoviča in Šepilova iz CK KP SZ. Orisal je resnost napak, katere so zagrešili omenjeni štirje voditelji, med katerimi je nedvomno naj večja napaka prav v tem, da so ustanovili frakcionaško skupino. ki se je upiravala politični liniji in se zoperstavljala sklepom XX. kongresa sovjetske partije. Tov. Vidali je poudaril, da so ti dogodki imeli velik odmev na mednarodnem področju. Ti odmevi so tem večji, ker je Sovjetska zveza na čelu socialističnega sveta in ker je sovjetska partija središče medna- rodnega komunističnega gibanja. Izključitev štirih, je dejal govornik, predstavlja poraz dogmatizma in sektaštva, je u-darec zastarelosti in konserva-tivizmu in pomeni ugladitev poti novemu političnemu kurzu. Dogmatizem nasprotuje političnim in ideološkim tezam XX. kongresa, toda nov politični kurz nikakor ni revizionizem, ki ponareja sklepe XX. kongresa in sprejema socialde-demokratske teze, odklanjajoč razredno borbo, govoreč o miroljubni preobrazbi kapitalizma, o enaki razdalji med SZ in ZDA in napovedujoč konec internacionalizma. Podčrtal je, da se tržaški komunisti popolnoma strinjajo s Centralnim komitejem KP SZ in s tezami XX. kongresa ; strinjajo se stezami o izogibnosti vojne, o možnosti prehoda v socializem na miroljuben način, o raznih poteh, ki vodijo v socializem. Zato se strinjajo s stališčem, ki ga je zavzel tovariš Togliatti, ki je obenem stališče naše partije, to je stališče KPI. Ko je tov. Vidali govoril o naši partiji in o zadnjem kongresu je podčrtal zlasti zvestobo tukajšnjih komunistov načelom marksizma in leninizma ter proletarskega internacionalizma, zvestobo načelom socialističnemu svetu, na čelu katerega stoji S.Z, in zvestobo temeljnim zakonom razredne borbe. Zadnji dogodki, je dejal nadalje tov. Vidali, morajo vzpodbuditi tovariše k poglobitvi študija in k diskusiji, siji. Glavni del govora pa je tov. Vidali posvetil vprašanjem gospodarskega preporoda Trsta. In tudi v tem pogledu, je dejal. naj služi kot platforma zaključna resolucija zadnjega kongresa. Borbe tržaških delav. cev in vsega prebivalstva, zahteve in potrebe skupne akcije demokratičnih in antifašističnih sil proti klerikalizaciji in proti fašizmu naj bodo tržaškim komunistom kot* glavno napotilo v vseh prizadevanjih in pri vsem njihovem udejstvovanju, kot to pravilno naglasa zadnji kongres. V teku svojega govora je tov. Vidali odgovoril tudi na pisanje nekaterih tržaških dnevnikov, ki se še nadalje vmešavajo v naše notranje zadeve. Poudaril je, da tržaški komunisti hočejo biti v svoji hiši sami gospodarji, zato ker se strinjajo z načelom neume-šavanja v tuje zadeve, kar pa neki list omenja samo tedaj ko je njemu to po godu. tov in predlogov preko trideset političnih strank in skupin, prosvetnih in sindikalnih organizacij iz Gorice, Trsta in Slovenske Benečije. Zato ni čudno, da je objava gornje vesti povzročila veliko vznemirjenje in nezadovoljstvo med vso slovensko in italijansko demokratično javnostjo, zlasti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Avtonomna tržaška federacija KPI je v zvezi s tem objavila posebno izjavo, v kateri je med drugim poudarjeno, da vsebuje predloženi zakonski osnutek nesprejemljive, diskriminacijska točke v odnosu do slovenskega prebivalstva. Po tem predlogu bi imela slovenska šola podrejeno vlogo in ne bi bila enakopravna italijanski šoli. Več kot krivično je tudi la. da bi morali slovenski starši in to samo tisti, ki imajo italijansko državljanstvo, a je njih občevalni jezik slovenski — napraviti posebno prošnjo za pošiljanje svojih otrok v osnovne šole, odnosno v tečaje s slovenskim učnim jezikom. Zaim tržaški komunisti, nadaljuje izjava, nasprotujejo tem nedemo. kraličnim določilom in so proti njim že večkrat protestirali ter so o tem zainteresirali svoje predstavnike v parlamentu in senatu. Izjava nato nadaljuje, da tržaška federacija KPI goji upanje, da bodo zahteve po spremembi zakonskega osnutka prišle v poštev ob debati v senatu in zagotavlja, da se bo borila za sprejetje takega zakona, ki bm končno uredil vprašanje sloven. skega šolstva v interesu vsega slovenskega prebivalstva. Sindikala slovenske šole iz Trsta in Gorice sta ta teden ponovno poslala svoja predstavnika v Rim z namenom, da dobita stik z merodajnimi oblastmi in jih tako podrobneje informirala o krivičnosti zakonskega osnutka in o nezadovoljstvu med Slovenci. Kot je znano je bila že enkrat taka delegacija v Rimu in je navezala stike s prosvetnim ministrstvom. v>endar pa kot je gori rečeno, isto ni upoštevalo nasvetov in pri pravi je-nosti sodelovanja, kljub temu, da je bivši socialdemokratski minister Rossi dal precej laskava tozodevna zagotovila. Zakonski osnutek, ki je predložen v senatu, je torej — kol dovolj jasno poudarja izjava naše federacije — nesprejemljiv, je izraz diskriminacije Slo. vencev, je v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli, z določili deklaracije o človeških prn. vicah, z določili londonskega sporazuma in posebnega statuta za Tržaško ozemlje in celo v nasprotju z demokratičnimi do. ločili republiške ustave. Zato tak osnutek ne sme postati zakon! Mi ne zahtevamo ničesar, kar ne bi bilo izvedljivo, ničesar, kar bi bilo v navzkrižju z demo. krači jo in svobodo, v navzkrižju republiško ustavo in raznimi mednarodnimi sporazumi in ob. veznostmi. Zahtevamo tako šolo, ki bo enakopravna italijanski šoli. ( e smo v drugih ozirih iznenačeni z ostalimi italijanski, mi državljani, ve smo enakopravni tedaj, ko je treba plačevati davke in druge dajatve, potem imamo pravico terjati tudi to, da bomo pošiljali svoje otroke v tako šolo. kot si jo Itomo sami izbrali, ne da bi o tem odločala kaka posebna komisija sestavljena od kogar koli. Osnovnošolski pouk je v Italiji obvezen za vse državljane in torej tudi za nas Slovence in zakon ne predvideva nobene posebne prošnje za obiskovanje teh šol. Zalo tudi za nas ne sme biti nobene izjeme. In tudi zato zahtei^amo pravico ! Da pa se ne bo zgodilo, da bi bil sprejet diskriminacijski zakon je nujno potrebno, ne le, la protestiramo, da zavračamo osnutek in ga obsojamo, temveč. da se vsi Slovenci združimo, se krepko povežemo z italijanskimi demokrati in skup. no zahtevamo pravico, ki nam pripada! MILIVOJ DOLANC V Belgiji že več kot en teden stavka 250.000 rudarjev. Do stavke je prišlo zaradi tega, ker jim nočejo izplačati za delo v času letnega dopusta, dvojne mezde. Vlada je bila prisiljena sprejeti sklep, da po. s redu je pri združenju industrij-eev za rešitev spora. Resolucija CK KP SZ Molotov, Malenkov, Kaganovič in Šepilov so ustvarili protipartijski blok, ki je skušal menjati linijo, ki jo je partija sprejela na XX. kongresu Objavljamo v celoti resolucijo plenuma Centralnega komi. te ja KP SZ, ki je zasedal od 22. do 29. junija in katerega glavni predmet razprave je bilo vprašanje delovanja protipartijske skupine Malenkov, Kaganovič, Molotov. Resolucija se glasi: £> lenum CP KP Sovjetske zveze je na zasedanjih od 22. do 29. junija 1957 razpravljal o protipartijski skupini Ma-lenkov, Kaganovič, Molotov, ki se je formirala v prezidiju CK KP SZ. Medtem ko je vodstvo CK i* melo vso ljudsko podporo pri izvrševanju velikega dela za u-resničevanje zgodovinskih odločitev XX. kongresa, ki so usme-rjene k nadaljnjemu razvoju gospodarstva in stalnemu zbolj-se vanj u življenjskega standar. da ter oživljanju leninskih norm v notranjem partijskem življenju, za odstranitev nespoštovanja revolucionarne zakonitosti in za razširitev zvez partije z ljudskimi množicami, na razvoj sovjetske socialistične demokracije, h krepitvi prijateljstva sovjetskih narodov in k vodenju pravilne nacionalne politike in na področju zunanje politike na zmanjšanje mednarodne napetosti z namenom, zagotoviti trden mir, ter medtem ko so bili že na vseh teh področji doseženi resni u-spehi, za katere ve vsak sovjetski človek, je protipartijska skupina Malenkov, Kaganovič, Molotov nastopila proti partijski liniji, z namenom, da bi spremenila politično smer partije, je ta skupina s protipartij. skimi frakcionaškimi metodami poskušala izmenjati vodilne organe partije, ki so jih izvolili na plenumu CK KP Sovjetske zveze. zasedanje Vrhovnega ZSSR uzakonilo. pozneje sovjetta Glede kmetijstva so skupine dokazali, da ne mejo novih nalog, ki člani te razu-vsi- jih ljuje življenje. Niso priznavali potrebe, da se spodbuja življenjski interes kolhoznikov za povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov. Nasprotovali so odpravi starega birokratičnega sistema načrtovanja kolhozov ter uvajanju novih sistemov načrt-vovanja, ki naj bi spodbujali pobude kolhoznikov pri vodenju posestev in ki so dali že pozitivne uspehe. Konservativnost tovarišev Protipartijska skup ina Vse to ni zadnjih treh bilo slučajno V ali štirih letih, Toliko so se ločili od življenja, da niso mogli razumeti realne možnosti, ki omogoča, da bi že konec tega leta ukinili obvezni odkup poljedelskih pridelkov s kolhoznih ohišnic. Uresničenje tega ukrepa, ki je življenjskega pomena za milijo, ne delavcev sovjetske države, je postalo možno zaradi velikega porasta kolektivne živinoreje v kolhozih in razvoja sovhoza. Člani protipartijske skupine niso podpirali ta ukrep temveč so nastopali proti njemu. Vodili so popolnoma neopravičljivo borbo proti tezam partije, ki so jih podpirali kolhozi in republike, da se doseže v prihodnjih letih ZDA v proizvodnji mleka, masla in mesa na osebe. Samo s tem so člani protipartijske skupine pokazali gosposki in namaren odnos do vsakdanjih življenjskih interesov širokih ljudskih množic in svoje nezaupanje v ogromne možnosti, ki so v socialističnem gospodarstvu, svoje nezaupanje v splošno ljudsko gibanje za pospešeno povečanje proizvodnje mleka mesa. Ni mogoče smatrati slučajno, da sodelavec protipartijske skupine tovariš Molotov, ki je k a zal konservativnost in odreve ko je partija sprejela odločno peIost( ne sam0) ni raZumel nuj smer za popravljanje napak in pomanjkljivosti, ki jih je povzročil kult osebnosti in ko vodi uspešno borbo proti revizionistom marksizma - leninizma, tako na mednarodnem podro-čju kot v notranjosti države, ko je partija izvršila veliko delo pri popravljanju izkrivljanj leninske nacionalne politike, do česar je prišlo v preteklosti — so sodelavci sedaj odkrite in popolnoma razkrinkane protipartijske skupine stalno nudili direkten ali indirekten odpoi tej smeri, ki je bila odobrena na XX. kongresu KP Sovjetske zveze. Ta skupina se je v bistvu poskušala upreti leninski smeri za mirno koeksistenco med državami z raznimi družbenimi sistemi, upreti se popuščanju mednarodne napetosti in vzpostavljanju prijateljskih odnošajev med ZSSR in vsemi narodi sveta. Bili so proti razširitvi pravic zvezijih republik na področju gospodarske in kulturne izgrad. nje, na področju zakonodaje in prav tako proti krepitvi vloge lokalnih sovjetov v reševanju teh nalog. S tem se je protipartijska skupina upirala tudi dosledni usmeritvi partije za hitrejši razvoj gospodarstva in kulture v nacionalnih republi. kah, ki zagotavljajo nadaljnjo krepitev leninskega prijateljstva med vsemi narodi naše države. Ne samo, da ni razumela, temveč se je tudi upirala ukrepom partije v borbi proti birokratizmu, ukrepom za zmanjšanje državnega apa-rata. Pri vseh teh vprašanjih so nastopali proti leninskemu načelu demokratskega centralizma, ki ga uresničuje partija, Skupina se je vztrajno upirala in skušala preprečiti nadvse važno pobudo, ki jo je odobrila vsa partija in vse ljudstvo, za reorganizacijo upravljanja industrije in za ustvaritev «sov-narhozov» na gospodarskih področjih. Niso hoteli razumeti da je bilo treba v sedanjih o--koliščinah, ko je razvoj socialistične industrije dosegel ogromen obseg in se še nadalje naglo razvija vzporedno z mogočnim ritmom težke industrije, najti nove in popolnejše oblike pri upravljanju industrije, ki bi mogle dobro izkoristiti ob. stoječe rezerve ter zagotoviti vedno krepkejši vzpon sovjetski industriji. Prišli so celo do tega, da so nadaljevali borbo proti reorganizaciji upravljanja industrije tudi potem, ko so bili omenjeni ukrepi odobreni v teku diskusije, katere se je udeležilo vse ljudstvo in jih je nosti osvajanja neobdelanih po vršin, temveč se je uprl o bde lavi 35 milijonov hektarjev ne. obdelane zemlje, ki je imela tako velik pomen v gospodarstvu naše države. Tovariši Malenkov, Kaganovič in Molotov so se vztrajno upirali tistim ukrepom, ki so jih izvajali Centralni komite in vsa naša partija za likvidacijo posledic kulta osebnosti, za odstranitev nespoštovanja revolucionarne zakonitosti, • do katere je nekoč prišlo in ustvaritvi takih pogojev, ki izključujejo možnost njihovega ponavljanja v prihodnosti. Molotov in odnosi s FLRJ . Med tem ko so delavci, kol-hozniki. naša mladina, znanstveni delavci, pisatelji in vsa inteligenca soglasno podpirali ukrepe partije, ki jih izvaja na osnovi sklepov XX. kongresa KP Sovjetske zveze in ko je vse sovjetsko ljudstvo stopilo v aktivno borbo za uresničitev teh ukrepov in naša država doživlja krepak razvoj ljudske aktivnosti in priliv novih ustvarjalnih sil, so delavci protipartijske skupine ostali gluhi do ustvarjalnega gibanja množic. Na področju zunanje politike je ta skupina, in še zlasti tovariš Molotov, kazala konservativnost in na vse načine ovirala uresničitev novih ukrepov. katerih cilj je bil zmanjšanje mednarodne napetosti in krepitev miru po vsem svetu. Kot minister za zunanje zadeve, tovariš Molotov dlje časa ne samo, da ni podvzemal nobenih ukrepov po liniji hlini, strstva za zunanje zadeve za zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, temveč je večkrat nastopil proti tem ukrepom, ki jih je pre-zidij Centralnega komiteja sprejel za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo. V juliju 1955. leta je plenum CK SZ soglasno obsodil nepravilno stališče tovariša Molotova v jugoslovanskem vprašanju «kot , stališče, ki ne ustreza interesom sovjet, ske države in socialističnega tabora ter načelom leninske politike». Tovariš Molotov je zaviral sklenitev državne po-godbe z Avstrijo in izboljšanje odnosov s to državo je imelo važen pomen za popuščanje splošne mednarodne napetosti. Bil je prav tako proti normalizaciji odnosov z Japonsko v času, ko je ta normalizacija imela velik pomen za popuščanje mednarodne napetosti na Daljnem vzhodu. Bil je tudi prot i načelnim stališčem, ki jih je izdelala partija o možnosti preprečevanja vojn' v sedanjih pogojih, o možnosti različnih poti v socializem v raznih državah, o nujnosti krepitve stikov med KP Sovjetske zveze in z naprednimi partijami drugih držav. Tovariš Molotov je večkrat nastopal proti nujnim novim ukrepom sovjetske vlade za zaščito miru in varnosti naroda. Zlasti Molotov je negiral potrèbe vzpostavljanja osebnih stikov med voditelji ZSSR in državniki drugih držav, kar je bilo nujno v interesu vzajemnega razumevanja in zboljšanja mednarodnih odnosov. Tovariš Kaganovič je podpiral mišljenje tovariša Molotova v mnogih od teh vprašanj in v nizu slučajev ga je podpiral tudi tovariš Malenkov. Pre-zidij Centralnega komiteja in Centralni komite v celoti je s potrpljenjem popravljal njihove napake ter se boril proti njim v upanju, da se bodo nekaj naučili iz svojih napak in da ne bodo na njih vztrajali ter bodo šli v korak z vodstvom partije. Toda oni so še nadalje zastopali svoja nepravilna in neleninska stališča. Dogovorili so se med seboj na protipartijski osnovi in si postavili za cilj, da bodo predrugačili politiko partije in jo vrnili na nepravilne metode vodstva, ki so bile obsojene na XX. kongresu partije. Začeli so uporabljati intrigantski način in sklenili tajni dogovor proti Centralnemu komiteju. Dejstva, ki so bila iznešena na plenumu CK dokazujejo, da so tovariši Malenkov, Kaganovič in Molotov ter tovariš Šepilov, ki se jim je priključil, s svojo usmeritvijo v gru paško borbo prekršili partijski statut iii resolucijo X. kongresa «O enotnosti partije», ki jo je izdelal Lenin in v kateri je rečeno : «Da se uresniči stroga disciplina v vrstah partije in v vsej dejavnosti sovjetov in doseže največja enotnost z odstranitvijo slehernega frakciona. škega- delovanja, kongres pooblašča Centralni komite, da v primerih kršitve discipline ali ponovnega pojava kršitve ali v primerih frak-eionaškega delovanja sprejme vse partijske disciplinske ukrepe, vključno z izključitvijo iz Diskusija o poročilu CK na kongresuj KP v prstu Objavljamo izvleček diskusi je o poročilu, ki ga je imel na kongresu KP tov. Vidali, kakor tudi za ključke o omenjeni diskusiji. Tov. SANT ALESA (Milje) je najprej podčrtal učvrstitev e-notnosti partije ter poudaril potrebo po čim boljšem preučevanju političnega, gospodar, skega in socialnega položaja na našem področju. Nato je omenil tudi spremembe, ki so nastale v Miljah potem, ko so se tja priselili novi prebivalci, čemer je dejansko nastal popolnoma nov položaj tudi v pogledu volivcev ter govoril nadalje o življenju in delovanju ob. čine. Poudaril je, da je potrebno vedno bolj razvijati delovanje partije tudi v zunanjosti. Komunisti morajo biti povsod navzoči. In v tej smeri se bo moralo prilagoditi tudi delovanje naših celic. je govoril predvsem o pomenu spojitve s KPI. Poudaril je, da gre za dejanje političnega značaja, ki odpira pred tržaški-mi komunisti najširše perspektive razvoja, kajti ta spojitev potencira možnosti naših borb in jih v večji meri vključuje v velike borbe italijanskega delavskega razreda in KPI za blaginjo in za socializem. Tov. šiškovič je poudaril, da se tega v polni mer^ zavedajo tudi slovenski komunisti iz Trsta, kateri vedo, da pomeni aktivna vključitev v borbe KPI za o- demokracijo v Italiji, tudi krepitev akcij za obrambo narodnih pravic naše narodne manjšine. Nadalje se je govornik dotaknil vprašanja enotnosti Slovencev na demokratični in antifašistični osnovi v tesnem sodelovanju z italijanskimi naprednimi silami, kar je potrebno za zaščito naših narodnih Resolucija X. Kongresa Osnovna stališča tovariša Malenkov a. Kaganoviča in Molotova, ki so se razhajala z linijo partije, so bila vzrok dejstva, da so bili in so še pod vplivom starih predstav in metod ; odtrgali so se od življenja | partije in države ter ne vidijo in ?10vih pogojev in zato zagovarjajo konservativnost ter se vztrajno oprijemajo preživelih metod dela, ki ne ustrezajo interesom gibanja k komunizmu. Odklanjajo vse to, kar rodi življenje in kar izhaja iz interesov razvoja sovjetske družbe ter interesov vsega socialističnega tabora. Kakor v vprašanjih notranje, tako so tudi v vprašanjih zunanje politike sektaši in dogmatiki ter pristopajo dogmatsko in brezživljenjsko k marksizmu - leninizmu. Ne morejo razumeti, da v sedanjih pogojih življenjski marksizem-leni-zem prihaja do izraza v uresničevanju sklepov XX. kongresa partije, doslednem izvajanju politike mirne koeksistence v borbi za prijateljstvo med narodi, v politiki vsestranske krepitve socialističnega tabora. Nadalje v zboljšanju vodstva v industriji, v borbi za vsestranski razvoj poljedelstva, za široko stanovanjsko izgradnjo in razširitev pravic zveznih republik ter razcvet nacionalnih kultur in vsestranski razvoj pobude ljudskih množic. Ko so se prepričali, da njihovi nepravilni nastopi in dejavnost povzročajo stalen odpor v prezidiju Centralnega komiteja, ki dosledno uresničuje linijo XX. kongresa, so tovariši Molotov, Kaganovič in Malenkov začeli z grupaško borbo proti vodstvu partije. Počastitev spomina padlih junakov Po starem običaju so se tržaški kongresisti na otvoritvenem zasedanju spomnili vseli umrlih voditeljev in članov, kakor tudi vseh padlih za svobodo, katere so počastili z enominutnim molkom. Šele na to so kongresisti pričeli z rednim delom. partije in. za člane CK z vrnitvijo polnopravnega člana v stalež kandidata ter kot skrajni ukrep z izključitvijo iz partije. Za sprejem takšnega skrajnega ukrepa proti članom in kandidatom CK ter proti vsem članom kontrolne komisije, je treba sklicati plenarno zasedanje CK z udeležbo vseh kandidatov CK in vseh članov kontrolne komisije Če plenarno zasedanje naj višjih voditeljev partije z večino dveh tretjin glasov prizna potrebo, da se polnopravnega člana CK vrne v stalež kandidata ali da se ga izključi, mora biti ta ukrep nemudoma izveden.» Leninska resolucija zadolžuje CK in vse organizacije, da .stalno krepijo enotnost partije, da se odločno uprejo slehernemu pojavu in delovanju frak. cij ali skupin ter zagotovijo (Nadaljevanje na IV. strani) Tov. TONE L (sekcija Bar- « pravic. Govoril je tudi o vpra- riera) je podrobneje obravnaval vprašanje zavezništev ter podkrepil svoje teze z rezultati delovanja Ldruženja za pravico do stanovanja. Razpravljal je nadalje o delovanju na področju socialistične propagande in podčrtal potrebo po čim večjem poznavanju življenja in kulture v deželah ljudske demokracije. Slovenci odobravajo pristop h KPI DELEGAT z Grete je obrazložil nekaj pozitivnih rezultatov delovanja njegove sekcije in to v zvezi z najbolj občutenimi potrebami in zahtevami tamkajšnjega prebivalstva. Tov. ŠISKOVIČ (član CK) šanju pomladitve partije in do. dal, da je diskusija, ki se je skoraj nepretrgoma vodila v notranjosti partije in ki je bila zelo razgibana in neenotna v teku zadnjih dveh let, dokazala, da se partija naprestano pomlaja in da se veča politična zrelost tovarišev. Dotaknil se je tudi vprašanja notranje demokracije, demokratičnega centralizma, kolektivnega vodstva, enotnosti in discipline v partiji, tudi v zvezi v mednarodnimi dogodki, ter' podčrtal pozitivno dejanje, da se je ohranila enotnost partije, kar je treba v bodoče skrbno čuvati na osnovi demokratičnega cen- tralizma. Pri tem je poudaril, da statut KPJ v polni meri odgovarja zahtevam demokracije in centralizma. Zaključujoč svoj govor, je tov. Šiškovič poudaril važnost, ki jo je imel Poročilo Centralne kontrolne komisije na VI. kongresu KP fjn ovarišica Bernetičeva je predložila kongresu poro. čilo centralne kontrolne komisije, v katerem je poudarila, da je bilo delo komisije v ob. dobju od V. kongresa do danes zelo omejeno, ker so bili posamezni priiheri rešeni v sekcij-skih organih in ni bilo potrebe, da jih proučuje komisija, ki je pa tudi sodelovala s Centralnim komitejem pri vodenju kadrovskega dela. Bilo je to leto intenzivnega partijskega delovanja, ki se je razvijalo v težkem položaju, oz. načenem po zelo važnih in resnih mednarodnih dogodkih. Med tovariši je bila diskusija o teh dogodkih zelo živahna in razgibana in se je vršila pod neprestanim ostrim napadom razrednega sovražnika. Partija je dobro prestala preizkušnjo, ostala je združena in napredovala ter okrepila svoje stike z množicami. Ideološka borba za pravilno uvajanje marksistično - leninskih načel mora biti stalna, tako kot borba proti dogmatiz- mu, pri čemer ostaja veljaven kriterij, da je odklon, proti kateremu se ne vodi borba, najbolj nevaren. Potem ko je navedla nekaj podatkov iz partijskega notranjega življenja, je tovarišica Bernetičeva poudarila pozitivni značaj aktivne udeležbe tovarišev pri diskusiji, ki se je razvila v mednarodnem delavskem gibanju. Tržaški komunisti bodo morali tudi v bodočnosti študirati in črpati usmeritve in izkušnje iz listin XX. kongresa KP SZ, VIII. kongresa KPI in od KP Kitajske. Govor, niča je zlasti podčrtala doprinos, ki smo ga imeli od VIII. kongresa JCPI za spremenitev naše partije v avtonomno ' federacijo KPI in za našo aktivno udeležbo v borbi za italijansko pot v socializem. Tovarišica je nato poudarila, da bo treba pospešiti delo za ideološko vzgojo, v tesni povezavi s praktično dejavnostjo partijce, upoštevajoč vedno osnovno načelo proletarskega in-ternacionalizma, ki je zlasti važno pri nas, kjer imajo nacio. nalizmi in kozmopolitizem ligo d n a tla. Tovarišica Marina je nato go. votila o disciplini in o disci-plinskih primerih, ki so jih o-bravnavale sekcije ter vzgojni in kadrovski odsek in prešla nato na administracijo partije, ki jo je centralna kontrolna komisija našla v redu, v skladu z navodili V. kongresa. Po odobritvi poročila, ki ga je predložil kongresu Centralni komite, je govornica objasnila postopek pri glasovanju in značilnosti novih kontrolnih organov federacije, kot jih določa statut, ter značilnosti, ki jih morajo imeti tovariši, predlagani v te organe in njihove naloge. «Naš VI. kongres — zaklju-ču j e poročilo — predstavlja važno etapo v zgodovini tržaškega delavskega in komunističnega gibanja. Težave in zapletene borbe, ki so jih tržaški komunisti vodili v teh letih, so ustvarile kadre, ki so sposobni postaviti partijo na če- lo tržaškega delavskega razreda. Kljub napakam in pomanjklji-vostim, je naša partija uresničila pomemben napredek, dobro se je upirala napadom nosprot-nika in je znala strnjeno vzdržati tudi spričo resnih dogodkov, ki so pretresli občutke tudi najmočnejših tovarišev. Boreč se neutrudno v obrambo miru ter interesov in teženj delovnih ljudi in slovenskega in italijanskega prebivalstva teh krajev, bodo tržaški komunisti nadaljevali po svoji poti ter z vnemo prispevali k uresničitvi sklepov Vlil. kongresa KPI. Prekaljeni po preslanih borbah, močni po preživelih izkušnjah, podprti po svoji zvestobi načelom proletarskega internacio-nalizma, s pomočjo vseh tovarišev KPI, v katerih veliko in hrabro družino se vračajo, bodo tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, znali še nadalje okrepiti svoje borbe, razširiti svoje vrste, povečati svoj vpliv med množicami in jih voditi po italijanski poti v sociali-zem». Vlil. kongres KPI in izrazil gotovost, da bodo slovenski tovariši znali nuditi svoj dejanski doprinos za prereditev družbe, v kateri živimo, posnemajoč vzglede padlih tovarišev. Vprašanja žena Tov. PINA TOMASELLI (Sekcija Pisoni ) je obravnavala vprašanja delovnih žena, s posebnim ozirom na akcije za mezdno izenačenje. Podčrtala je delež v teh borbah, ki ga je dala KPI. Razpravljala je nadalje o brezposelnosti žena v Trstu in o potrebi, da bi bile žene aktivnejše v vseh borbah za splošen gospodarski preporod Trsta. Tov. SACCHETTI (Sv. Marko) je govoril predvsem o sedanjih borbah kovinarjev C.R. D. A., naštevajoč zahteve in značilnosti teh borb. Podčrtal je pomen enotnosti in nujnost, da komunisti nudijo največji doprinos za dosego uresničitve teženj delavcev. Govoril je tu-di o enotnosti notranjih komisij, o odstranitvi slehernega sektaštva, o preprečitvi zmede, bodisi pri delovanju partije, kakor tudi sindikalne organizacije. Poudaril je tudi nujnost učvrstitve celic v tovarnah, ki so orodje s katerim je mogoče uresničiti naloge partije. Ko je razpravljal o temeljnih vprašanjih gospodarskega preporoda, je podčrtal potrebo, da se tovariši v tovarnah v večji meri zanimajo za te probleme. Podčrtal je tudi važnost borbe za ločitev podjetij 1R1 od Conf. industrie. Tov. DEL VECCHIO (Tržaški Arzenal) je govoril o spojitvi tržaške partije s KPI in o diskusiji, ki se je o tem vprašanju vodila v celici. Dotaknil se je važnosti integralne proste cone in pomena, ki bi ga imela tudi za delavce Arzenala, čigar razvoj in. življenje sta tesno povezana z razvojem prometa. Govoril je tudi o akciji za deželno in teritorialno avtonomijo, ter o borbah delavcev Arzenala in podčrtal zlasti enotnost v zvezi s temeljnimi zahtevami delavcev. Tov. PELLEGRINI (železničarji) je govoril o pozitivnih re. zollatili, ki so bili doseženi na poti sindikalne enotnosti in o deležu, ki so ga dali komunisti za dosego omenjenih rezultatov, za razvoj sodelovanja. Govoril je nadalje še o drugih specifičnih problemih železničarjev o problemu spojitve KP Trsta s KPI in o pomenu avtonomne tržaške federacije KPI. Tov. STRUBELJ (pristani, ščniki) je podčrtal potrebo po povečanju borbe za deželno avtonomijo, za ustanovitev integralne proste cone in za obnovitev tradicionalnih pomorskih prog. Predlagal je, naj bi partija dala pobudo za sklicanje gospodarskega zborovanja. Za lem pa se je dotaknil problemov organizacije in izboljšanja delovanja celic. Pomen širjenja našega tiska Tovarišica NELL GATTONAR (Sv. Jakob) je govorila o politični vzgoji tovarišev in o velikem pomenu, ki ga ima v tem pogledu naš tisk. Podčrtala je potrebo po čim večjem izboljšanju širjenja tiska, kakor tudi izboljšanju ideološke, vzgoje tovarišev. Obširneje je razpravljala o problemih, ki se nanašajo na komunistične žene in na delo partije v ženskih vrstah. Poudarila je, da bi vsa partija morala posvetiti mnogo več pažnje vprašanjem žena. Tov. BORTOLOTTI (ACE-GAT) je najprej govoril o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi s spremembo tržaške partije v avtonomno federacijo KPI, nato pa je razglabljal vprašanja sindikalnega značaja in to v zvezi z nedavno stavko delavcev ACEGAT in o stališčih, ki jih je do tega vprašanja imela partija. Govoril je tudi o vlogi, ki jo ima komunistični tisk in zlasti o vlogi naših tedenskih glasil, ki ju bo treba še izboljšati. Na koncu je obravnaval tudi o organizaciji in o delovanju celic ter o važnosti XX. kongresa K P SZ. Tov. CRESCENTI (Sv. Ana) je podčrtal uspeh popularizacije kongresa. Povedal je kakšne rezultate je dosegel njegov okraj v nabiranju prispevkov za kritje stroškov kongresa, nato pa je prešel na obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na področje Industrijskega pristanišča in na druge zahteve, ki jih postavljajo prebivalci Sv, Ane. Tov. SEMA (član CJC) je obravnaval vprašanja IRI, vprašanja borb za ločitev iste od Confindustrie. o borbah delavcev CRDA, ILVA, Arzenala itd. Govoril je tudi o funkcijah, ki jih mora v tovarnah imeti celica zlasti v pogledu borb, in v pogledu usmeritve delavcev. Tov. MERKUSA (Sv. Jakob) pa je govoril o pomenu borbe za mir in proti atomskim preizkusom. Podčrtal je vlogo, ki jo mora imeti partija tudi v teh borbah, v katerih se morejo in se morajo združiti vsi meščani. Tov. JULIJA GATTONAR (Sv. Jakob) se je ustavila zlasti pri problemu organizacije in delovanja mladih komunistk Ler poudarila potrebo, da tem nudijo čim več podpore zlasti komunistične žene. Tov. RADICI! (Sv. Jakob) je govoril najprej o mednarodnih dogodkih, ki so sc dogodili v zadnjem letu, podčrtal je nujnost, da je partija vedno na čelu akcij delavcev, da je v stanu pravilno tolmačiti delavske želje in zahteve in v stanu ohraniti tesno povezavo z najširšimi ljudskimi množicami. Opozoril je na nevarnost birokratizacije organizacij. Tov. DESANTI (Tovarna strojev) je najprej podčrtal važnost borbe za mir in naglasil potrebo po konkretnih pobudah za mobilizacijo tovarniških delavcev, nato pa je govoril o borbi, ki jo prav sedaj vodijo kovinarski delavci za izboljšanje svojih življenjskih razmer. Govoril je tudi o vprašanju enotnosti tovarniških delavcev ter poudaril, da morajo biti komunisti vedno na avantgardnih položajih v vseh akcijah za združitev vseh delavcev. Omenjal je tudi pomen, ki« ga ima povratek v vrste KPI in podčrtal veliko delo, ki ga je partija izvršila za izboljšanje organizacije in za povečanje vezi z množicami. Na koncu svoje intervencije je tov. Desanti govoril o vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo tovarniške celice in je nakazal nekaj smernic za izboljšanje celičnega delovanja. ne) je govorila o delo' partije na podeželju in cij ah za obrambo naro1 pravic Slovencev. Podčrtal vlogo, ki jo imajo komp3 skupine ezulov, ki so bik meščene po slovenskem }’ želju. Razpravljala je na> tudi o vprašanju enotnosti vencev. Tov. FAELLI (Tomažič) stavi j a vprašanje organiz ' pionirjev in vzpodbuja, r# se poživilo delovanje te nizacije. Poudarja tudi p bo po povečanju borbe omog1 vladin tfl pri sveta sektaštvu, kar bo razširitev partije. Tov. SEM1LLI (BarieralL roča o diskusiji v celica* . zvezi s povratkom v vrste • Poudarja, da tovariši odob1 ^ jo ta povratek in padci ^ ^ potrebo po neprestani ka1 sGnye nji za pridobivanje novih nov. Za tem govori o pi# j bodočih volitev in o izku: ^ , iz prejšnjih volilnih bitk pr^L^ jih ima njegova sekcija. ero dar j a tudi potrebo po izb1' nju širjenja tiska. ’ *er da 0 odnosih s ZKJ komunist}č$,ler;Zi so 1 ^finski te’ je fhkoga ^'unje i SGpOVSO( Tov. ZORKA LEGIŠA idinsp(, vin) je obravnavala vpra-odnosov s ZKJ. Poudarjal Ifl ^ j potrebo po izboljšanju tel11( Ju^Qsj nosov. Govorila je tudi o'^' -j šanjih enotnega delovanj3 ^ » enotnosti Slovencev, ka1 ba j velikega pomena za obra1 naših narodnih pravic. OH navala je naloge, ki st°J ti, Delo partije na podeželju tom pogledu pred komuni’1 p - Tov. J OLE OEFERR1 «gl-Vid ) govori o delovanju p3' ^ v vrstah žena in o izku’11 ; ^ ki jih ima v tem pogledu 1 e„0 Govori tudi o delovanju k' nistk v organizaciji ZDŽ. ■ Kunatl črtuje vlogo ženskih celic- ega((. Tov. SKOREPA (Sv. Vi<< 4vn ’ razpravljal o nekaterih z3 /i,e-nostili njegovega okraja 'v1 delovanju partije s pos' Za V dei '“ek ča opt * a stopi "*i A, 5(1 slu ( Tov. MANCINELL1 (Rojan) poroča predvsem o delovanju rojanske sekcije in naglaša potrebo izboljšanja •politične in ideološke vzgoje tovarišev. Tov. CHERSOVANI IRMA (ženska celica «Pentich») govori najprej o . izkušnjah dela ženske celice, predvsem v zvezi z nedavnimi mednarodnimi dogodki, nato pa podčrtuje potrebo, da komunistične žene nudijo čimvečjo podporo za učvrstitev ZDŽ in potrebo sodelovanja z mladimi komunistkami, ki so včlanjene v organizacijo KM. Podčrtuje tudi pomen, ki ga ima širjenje našega tiska. Tov. GOMBAČ (član CK) govori o kulturnem delovanju med Slovenci. Zavzema se za to, da bi prišlo do večjih iniciativ na bazi in do poživitve delovanja prosvetnih društev. Poudarja, da morajo biti prosvetna društva odprta vsem ljudem. Govori nadalje o nalogah komunistov v enotnih društvih. Tov. RIJAVEC MIRA (Opči. ozirom na zadnjo volilno T/ pribli parijo. Opozarjal je na nek1 borbe, ki jih bo treba v 1# Za resneje pod vzeti. Govoril j' ^ Pr iško di o poglavitnih zahteval' f> ki j j /f jih postavlja prebivalstvo-koncu je še poudaril p°* po izboljšanju delovanja P ' ^ je in o borbi proti dog#1 mu in revizionizmu. , ho vse "‘«tov sir Moskvi .Creila. Sa m integro . sreča patisti, N imi I' Tov. POCCECAI (član je govoril o ideološki debato je v teku v mednarodne# lavskem gibanju in se je Časa zadržal pri nekaterih cepci jah ZKJ, ki n aspro# načelom marksizma in l*#1 ma. Poudaril j potrebo, p° / učevanju jugoslovanskih 1 šen j, ne da bi odstopali ših načel. Tov. LAHARNAR (Sv. je govoril o odnosih Kritiziral je partijo ker # iskala konstruktivnih ra^ rov in ker še ni prišlo polne objasnitve. Govoril j1 d^v di o notranjem življenju - -ti je, citiral nekatere p#*1 ter nato izrazil nezaupanj1 ;Iq ^ ^ sedanjih voditeljev. Za njim je stopil na , niški oder tov. Dl LENA1'^, in je v imenu kriške ^ cije pojasnil, da se nob^1 variš ne strinja z vsebin6 tervencije, ki jo je podal Laharnar, kateri ni izrazil (Nadaljevanje na 4. stalil >ji '^imiv Madini -1 0" 'lina, Poeee tiliidii, Opisa > mh ' ki J -3" - 111 velik, Na nedeljskem dopoldanskem zasedanju J kljub moreči vročini, ki je vladala v ma dvorani gledališča Rossetti zavladalo pra'1, mladinsko razpoloženje. In zakaj naj ne 1,1 zavladalo?! V dvorano ie vstopila števil*1 fi mladinska delegacija. Na govorniški oder vstopila dva govornika, eden je kongres P° zdravil v slovenskem in eden v italijanske’1' jeziku. Medtem pa so komunistične mladi razdelile rdeče rute vsem članom predsedstv kongresa. na 1 , st- vse SL* pv ^blne 1 llr<*gu \ :,aš° - ho d, to: V °sta- n/ei< rio ‘“ja -laične "vicino hL zal s N ki 'I, Staja C **1. j-1 s S da KULTURA IN ZNANOST delo' in n ar» dčrtal omp' > bik em 1 e n a' tnosti riažičl ■ganiz 1 ja, Bi te idi J’ rbe omog' riera) celica ! vuy ,-rste ' «,/(j odob1 podi’1 ii kal je. novih fija. > izb'1 f nistič' ISA 'vanj1 r, kajlj, obra c. Oli i stai S, muni-RR1 i ju paft ledu 1 Si rož. celic v. Vbl ih -a j a član deba1' lo itine«1 -e j1' terih s prot4 n le» o, p° kih ali oJ (Sv. ter n' i raz? do d» jenju . pri" upanj1 Moskovski festiva v središču pozornosti mladine vsega sveta Zadnje priprave pred odhodom v Moskvo V nedeljo 21. julija poslovilni večer tržaške delegacije '"tek čas nas še loči od VI. mladinskega festivala za in prijateljstvo. Mladinci !Q sveta se z vnemo pridajo na ta veliki dogodek. 11 0 n' bilo mednarodnega (* ^inskega festivala, ki bi bil Ujbl tolikšno zanimanje, na. nje, pričakovanje in rado-kot letošnji. Redka pri-• ! d bi se nudi mladini, zlasti ,Z l*j, Sviali kapitalizma. da obi-1 Prvo deželo socializma, na Pr° so uprte oči vseh naro-ter da se sreča z mladinci, "terih govori danes ves svet hi so toliko doprinesli za iranski razvoj Sovjetske je nedvomno pripravila 'sikoga. da se je odločil za ™anje v Moskvo. Sepovsod se pri pravija jo . "inske delegacije : Egipt bo LrU. "I 500 delegatov, Anglija , od katerih 250 umetni-u lt ^ ’ Jugoslavija 200 delegatov i.i ° ^cinj članov kulturnó-umet. 1,1 skupin iz Beograda, Za-k in Ljubljane ter 20 po-,lln opazovalcev, Romunija zastopnikov itd. Tudi v 1lsni Ameriki so letos veli-P'iprave : ustanovili so se pripravljalni odbori za S* festival, ki so v veliki \' 11 morajo izbirati do- , » fl° število delegatov med I bikini številom pri javi je-Kanada bo zastopana z 200 »Q*t, že pred časom pa sta 1(1 Kanadčana podala na brez sredstev in posfužu-Se slučajnih prevozov, ki k, J . 'MIH Ujll ( Il W 1 A! • PosC. 'f“<~Ujeta ml puli, tla sc čim- ilno a nek* j'k/ V b«1 “Ir 0 ril /*« itevah' ilstvo- 1 pof^oc nja dogi"1 Približata cilju. Ko je za to. je mednarodni za festival sklenil, dn Priskoči na pomoč s sred-ji/z z*er a/i manj zbi-P° vseh deželah za kritje si rom ašnejših skupi n. Moskvi sn predvidena, po-?Poreda, ki je že znan, tudi ^"ja med amaterji določe-hntegorij : organizirala se srečanja med filatelisti, .putisti, lutkarji, taborniki, 1 s^mi modelarji, glasbeni- ki itd., da si izmenjajo izkušnje, poglobijo svoje znanje in se izpopolnijo. Ne samo Moskva, temveč tudi dritta mesta moskovske pokrajine mrzlično pričakujejo goste: 50.000 mladincev mesta Ždanov (300.000 prebivalcev) bo sprejelo n pr. zastopnike iz Fancije, jim pripravilo navdušen sprejem ter priredilo šport, ne tekme, vrsto kulturnih nastopov, ples v maskah in u-metne ognje. Vsakemu delegatu po podarjen spomin na ta lep dogodek. Tudi tovarniški delavci in delavke pričakujejo, da bodo tujim delegatom priredili sprejem v svojih delavnicah in jih seznanili z svojim delom in napredkom. Kulturni nastopi bodo prirejeni v Moskvi v največjih dvoranah, kot v gledališču «Bolso j», v centralnem gledališču sovjetske armade, ki bo predvsem na razpolago kitajskim umetniškim ansamblom, v veliki dvorani moskovskega konservatorija ter v enem izmed največjih gledališč na prostem, imenovanem «Zeleno gledališče» v osrednjem parku kulture in počitka «Gorki», kjer je. prostora za 12.000. oseb. Tudi v Trstu se vršijo živahne priprave. Kot pri vseh prejšnjih festivalih . bo tudi letos tržaška mladina prisotna pri tem mednarodnem srečanju mladine z močno delegacijo. V Moskvo bodo šli mladi delavci, kmetje, študentje, ki so bili iz-voljeni v tovarnah, mestnih o- krajih in vaseh. Delegacija bo sestavljena iz mladincev in mladink, pripadnikov raznih mladinskih političnih gibanj in tudi iz neodvisnih mladincev. Tržaška mladina bo pozdravila svoje delegate ki bodo polnoštevilno prisotni v nedeljo, 21. julija v teku ljudske veselice, ki jo bo tržaški odbor za festival organiziral na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina. V središču veselice bo kulturni pestri spored. Manifestacija se bo vršila v znaku miru in prijateljstva med mladino vseh dežel sveta: to bo duh moskovskega festivala, to bo duh, ki bo poživljal tržaško delegacijo, ki bo čez dva tedna od potovala v Moskvo. Prešernove poezije v bengalščini t ndijski profesor Sisir Chat-lerijee iz Kalkute, ki je več let študiral v Londonu moderno angleško književnost, je po neki angleški izdaji prevedel v bengalščino obširen izbor Prešernovih poezij. Te dni se je indijski profesor mudil v Sloveniji, kjer je obiskal nekatere kulturne delavce in Prešernov rojstni dom v Vrbi. Izjavil je, da namerava poleg Prešernovih poezij izdati v Indiji še krajšo antologijo jugoslovanske poezije, prevod Cankarjevega «Hlapca Jerneja» ter posebno knjigo o družbeno kulturnih vprašanjih Jugoslavije. Z Državno založbo Slovenije Pomladanski karneval v Kalininu Najvišja vrata svetu na Verjetno najvišja vrata na svetu imajo v berlinskem gledališču «Friedrich Schiller». Ta vrata so visoka 7,7 m, skoznje pa lahko spravijo sleherno kuliso. v Ljubljani namerava skleniti dogovor za sbirke sodobnih tudi :a objavo bengalskih Sodelovanje med Romunijo in Jugoslavijo V Inštitutu za kulturne stike Romunije s tujino v Bukarešti so pred kratkim podpisali delovni načrt o uveljavljenju pogodba o kulturnem sodelovanju med Romunijo, in Jugoslavijo v tem letin Predstavniki obeh dežel so v krajših govorih poudarili prepričanje, da bosta izmenjava in dejavnost, ki sta predvideni v pogodbi, prispevali k nadaljnjemu razvoju kulturnih in prijateljskih odnosov med obema deželama. Kje bo v prihodnosti ustje Donave ? Q ovjetski znanstvenik k-2 je nedavno objavil Šulde posebno zanimiv načrt, ki ga sedaj v Sovjetski zvezi z vso resnostjo proučujejo. Gre namreč za to, da hi lok reke Donave, ki se sedaj zliva v Črno morje, podaljšali z velikim odvodnim kanalom globoko v južno Rusijo. Že več let se sovjetski znanstveniki zanimajo, kako bi rešili vprašanje južnih pokrajin Sovjetske zveze, ki jim primanjkuje vode. Prišli so do zamisli, da hi tri velike reke — Dnjestr, Bug in Dnjepr vključili v velik sistem namakanja teh pokrajin. Sedaj se je temu načrtu pridružila Donava. Ali je mogoče odvrniti tok Do. nave in ga usmeriti proti vzhodu? Kakšne posledice bi imelo to na današnjo vlogo naj večje evropske reke? Zanimiv načrt sovjetskega znanstvenika Ugodne posledice spremembe toka Po omenjenem načrtu ne bi Donava spremenila svojega toka, le pri njenem ustju ob Čr-nem morju bi zgradili dva velika jezova, ki bi zadrževala o-krog 200 milijonov kub. metrov donavske vode, p redno se zlije v Črno morje. Od jezov hi zgradili velik odvodni kanal vzdolž severne obale Črnega morja proti vzhodu do Azovske. ga morja. V donavski kanal bi se stekale tudi vode Dnjestra, Buga in Dnjepra in tako bi nastala mogočna reka, podobna Volgi, ki bi tekla skozi zahodne lagune Azovskega morja (Si- V pripravah na Svetovni mladinski festival je h ilo po vsej Sovjetski zvezi na tisoče krajevnih festivalov, na katerih sp hile izbrane najboljše skupine ali posamezniki, ki bodo di v Moskvo. A a sliki je prizor iz «Pomladanskega karnevala« v Kalininu, na katerem so bili izbrani najboljši umetniki, ki so morali poleg drugega prestati resno preizkušnjo z duhovitim odgovarjanjem na vrsto šaljivih vprašanj. Kulturno življenje v Jugoslaviji v letošnji poletni sezoni Lelo'rije poletne prireditve i Jugoslaviji so zelo razgibane. Nedvomno bodo izbrani programi. izboljšana turistična ure. ditev, kakor tudi v precejšnji meri izredno it god no. četudi toplo vreme, privabili v mesta, kjer se te prireditve vršijo, mnogo obiskovalcev. Oglejmo si na kratko nekatere izmed omenjenih prireditev : 29 junija se je pričel «V. ljubljanski festival». ki bo trajal do 21. julija. Spored je precej pester in bogat. Na njem so tri opere: B orodi rtov «Knez Igor» v izvedbi zagrebške opere, Smetanova «Prodana Nevesta» in Bravničar jet- «Hlapec Jernej» v izvedbi ljubljanske opere s sodelovanjem Slovenske filharmonije ; nadalje baleti: Hrističeva «Ohridska legenda» in Čajkovskega «Labodje jezero» v izvedbi baleta ljubljanske opere ter baleti Stravinskega «Petruška». Sauguelovi «Artisti» in Vivaldijev «Koncertni balet» v izvedbi plesnega ansambla ljubljanske opere. Na sporedu so nadalje večeri slovenske in jugoslovanske folklore, koncerti Slovenske filharmonije, večer slovenskih tržaških in koroških pesmi, na ka- Ogromno sibirske bogastvo zemlje oril j' Oženje Sovjetsko kulturne stike zvezo je tudi Si s 'ji. ,ENAf l ve tl< nobe» sobii14 tal por razil U kulturnih večerov s prein filmskimi predva- ^imiv večer, posvečen zla-|lllhtdini je. Združenje orga-1(j 0 v Ljudskem domu ul. I 'noina, kjer je govoril Vit. 6 ' ^oceecai o vlogi sovjet-Ii ^huline pri obdelovanju 1^' opisal je trud in požrtvo-mladih fantov in de-ki so poklicani, da svoje fji S^e vnesejo pri uresniče-! L' Vplikega načrta za ukro-Haràimd, sil v neskončni bila 1 |U ji m»1 E>ra'lj je f' vili’11 'ii ■r s P°' ke>‘ stepi. Doslej je (ttdja, velika kakih 50 Ita-|pdk(i naseljena. Njeno ore. i sWo ni moglo samo elidete velike površine. Na strani pa je dežela silno 11 a premogu (80 odst. i! sovjetskih premogovnikov 6 1 lilja v Sibiriji ), na železu °dst. vsega sovjetskega ho-j8, tovrstne rude), na vodni ker se skozi Sibirijo L stotine deročih rek (90 |j ,V“r sovjetske vodne indu-j’ na lesu, saj je tu okrog g,(' st. vseli gozdov SZ. Tudi silno rodovitna ; tra-L lr-ske stepe, ki se je sko-ini| e|ja človeška roka ni do-. u’ ko I saline pozimi, nu-1 , j' potrebne hranilne l(j 'Rine snovi. Poznamo star Pregovor, ki pravi : «Vsa. N« > zemljo palico, in Iz predavanj Združenja Trst ZSSR Ostala zanimiva predavanja mladina, drugih gosto naseljenih pokrajin preselijo v Sibirijo in prispevajo, da se velike pokrajine spremenijo v delovna industrijska središča, v neskončne obdelane poljane. O sovjetski kinematografiji je pa govoril v ( amporah g. Marassi ler prikazal razvoj sovjetske kinematografske umet- nosti. V Roeolu je Frane Gombač predaval o vlogi družine in o zakonu v ZSSR. Drugi kulturni večeri posvečeni sovjetskemu ljudstvu so bili tudi v Križu, kjer je dramska skupina «Teatro da Carne, ra» nastopila z igro enodejanko «Medved», v Čamporah in pri Sv. Jakobu. Predavanja o LR Albaniji Center za kulturne stike z deželami Ljudske demokracije je v mesecu juniju organiziral vrsto predavanj o raznovrstnih plateh življenja Ljudske repu-blike Albanije, ki jih je podal proi. Alighiero Tondi. Govornik je podčrtal napredovanje pri vzpostavljanju novih družbenih pogojev in odnosov, pri gradnji socializma v tej državi, ki se jv nahajala pred socialistično revolucijo v veliki zaostalosti, v budili fevdalnih razmerah. Prikazal je uspehe industrijske in kmetijske proizvodnje, težkoče, na katere je albansko ljudstvo naletelo pri razvijanju industrije tam, kjer je prej skoro niso poznali, ter trud države, da dvigne ljudstvo iz zaostalosti, da odpravi analfabetizem, da razširi kulturo in znanost med ljudstvom Podajanju prof. Tondija pri Magdaleni, v ul. Tiziano Vecel-lio in na sedežu Centra v ulici S. Nicolò je številna publika sledila z velikim zanimanjem in navdušenjem. Kulturni večer posvečen Polj. ski je bil v Trebčah, kjer je go. vorila J. Gerbec, o «poljski kulturi v službi ljudstva» in so se predvajali razni poljski dokumentarni filmi. Lnak večer je Center organiziral tudi v krožku Pisoni, kjer je govoril Walter Lussi, na lastnem sedežu pa večer bolgarske narodne reproducirane glasbe. Motoskuterji v Sovjetski V Ljubljanski in puljski festival ¥ „Primorske prireditveu v Kopju in Piranu ^ Poletne igre v Dubrovniku zvezi Majhna motorna kolesa so po. stala v zadnjem času priljubljena po vsem svetu. Tudi v Moskvi so začeli izdelovati prve domače motoskuterje. Sovjetski skuter ima dvotaktni motor in doseže pri polni obremenitvi okoli 00 km na uro. Takšna mo-' torna kolesa bodo kmalu začeli erijsko izdelovati v več tovarnah. lerem bodo sodelovali pevski zbori iz Trsta in Koroške, nastopi sloionskil, solistov itd. O. menimo naj še. da je na fesi indù sodeloval tudi tržaški trio «Ars nova». , 1500 umetnikov v Dubrovniku Novost na področju slovenil'e ga kulturnega udejstvovanja • poletni sezoni so «Primorske prireditve», ki so letos prvič '?rz sporedu v Kopru in Piranu. (Primorske prireditve», ki so nekake predhodnice bodočega «Primorskega festivala», so ot-oorili pretekli petek s koncertom opernih arij, na katerem so peli prvaki ljubljanske opere: Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik in Ladko Korošec, spremljal pa jih je Simfonični orkester Radia Ljubljana pod vodstvom l roša Prevarška. Nekaj pred otvoritvijo «Primorskih prireditev» je bila tiskovna konferenca, na kateri je Albert Jakopič, tajnik okrajnega komiteja ZKJ v Kopru, med drugim dejal, da so «Primorske prireditve» izraz turističnih potreb na področju Slovenske Istre in koprskega okraja na splošno. Govornik je tudi izrazil željo, da bi na teh prireditvah v bodoče sodelovali tudi delavski krožki in- prosvetna društva iz Trsta in Tržiča. Od 27. julija do 4. avgusta bo v Pulju tradicionalni «Filmski festival». Doslej so zagotovljeni sledeči jugoslovanski filmi: «Male stvari», «Ni bilo zaman», i Tu ja zemlja», «V mreži» «Zenica», «Pop ('.ira in pop Spira», od koprodukcij pa filma «Sol in kruh», ter «Mihajlo Strogov». Prvotno je nameravalo tudi slovensko filmsko podjetje «Triglav» predvajati film «Vesna //.». a ta ne bo še dokončan do pričetka festivala. Višek na področju poletne sezone pa zavzemajo nedvomno «Dubrovniške poletne igre», ki so se pričele pretekli teden. Za to priliko se starodavno in zgodovinsko dubrovniško mesto spremeni v pravcato gledališče. Letos se obeta zelo bogat program, pri katerem bo sodelovalo skupno okrog 1500 jugoslovanskih in tujih umetnikov. Med drugim so na sporedu Shakespearov «Hamlet», Sofok-lejev «Kralj F.dip», Goldonijeve «Primorske zdrahe». ki jih bodo podali v dalmatinskem narečju, Verdijev «Otello», Bo-rodinov «Knez Igor», Musorg-skega «Boris Godunov», Čajkovskega «Labodje jezero», H ri-diceva «Ohridska legenda» itd. Pri poletnih igrah bodo sodelovali priznani jugoslovanski ansambli kot «Lado» iz Zagreba in «Kolo» iz Beograda ; kakor tudi slavni solisti, pevci, violinisti in pianisti, ki bodo prispeli iz Mehike, Pariza, New ) orka, Varšave itd. med katerimi bo tudi šef-dirigent slavnega avstrijskega «Mozarteurn orkester» Ernst Maezendorfer, ki bo dirigiral nekatera klasična dela Mozarta, Haydna in Schuberta. Omenjeni dirigent je nedavno dosegel velik uspeh v Salzburgu, kjer je dirigiral redko izvajano o péro Richarda Straussa «Molčeča žena». vaš) ter bi se na koncu zlivala vanj. S to zelo zanimivo kombinacijo se povezuje še ena : predvidevajo namreč nadaljnje podaljšanje Donave do Kaspijske, ga jezera. Ta načrt predvideva izgradnjo jezu na morski ožini pri Kerču, s čimer bi preprečili odtok vode v morje. Od tega jezu bi zgradili drugi del odvodnega kanala, ki bi odvajal vodo do Kaspijskega jezera. Bistvena sprememba kmetijstva Ta načrt, ki je po svojem gradbenem projektu ogromen, bi znatno vplival na ves južni del Sovjetske zveze. Predvsem bi velike količine vode, odvrnje. ne v tok umetne Donave, namakale velike površine južne Rusije in bi s tem bistveno spre. menile kmetijstvo krajev, ki se razprostirajo od romunske meje do obale Kaspijskega jezera. Suhe in neplodne pokrajine bi postale rodovitno področje velikega gospodarskega pomena. To bi bil najvažnejši učinek, zaradi katerega so se tudi sovjetski ekonomisti začeli zanimati za načrt. Toda iz tega bi nastale še druge ugodne posledice. Azovsko in Kaspijsko mo-rje, ki sta znani kot zelo slani, bi sčasoma postali sladkovodni morji, v bistvu dva ogromna vodnjaka za pri rodno namakanje obalnih področij. Poleg tega bi uresničitev načrta povzročila temeljito spremembo klimatskih in drugih pogojev v teh suhih krajih. Z odpravo Donave bi se kanje vode v pomeni, da bi sedanjega ustja preprečilo odto-Crno morje. To se raven Črnega morja znižala za nekaj metrov (kar pa ne bi povzročilo nobene škode sedanjemu stanju bol-garske in romunske obale, kot trdijo strokovnjaki) in tako bi 'C omogočilo dotekanje vodo Sredozemskega morja v Črno morje. Blagi tokovi Sredozem. skega morja hi bitno vplivali na obale Črnega in Azovskega morja. Obale, ki so sedaj malo privlačne, bi postale prijetne turistične pribrežne točke. Vsi navedeni in še drugi učinki, ki so povezani s tem gigantskim načrtom, bi nedvomno ugodno vplivali na razvoj vseh obalnih pokrajin. Težko je zaenkrat reči, če ho ta načrt uresničen ; to bo le čas pokazal. Vendar pa moramo priznali, da je načrt nadvse zanimiv in spričo sedanjega tehničnega razvoja tudi uresničljiv. Vesna //.“ ŽRicfjavd JPockridge : Strategija pod lampo B“ ',0 ilrevo». t'Wj. da bi ta velik dstv* ’cj, °stajal še naprej neizkoriščen, ko SZ v fazi visokega h žem!j in s|’čnega razvoja ter oh- ,|viti"'"žn°st. Ja se zadosti še sovjetskega se večajo s postop- V|,t zahtevam ■ - N 'S ki se večajo » jiuaivp-11” ^ Ijli ;^lstajanjem novih družbe-H^Uij ,lvli'*njskih pogojev. !k,j i*' sovjetska vlada dala da se prebivalci, zlasti je nenavadno miren večer. Zakonca Norih sta sedela v sohi zatopljena v branje. Mož je prvi hip komaj' opazil, da je žena odložila knjigo : «Bil je res dober mož,» je dejala. Mož je prebral do sredine druge strani, preden mu je nejasnost te pripombe prodrla v zavesi: «Ali si kaj rekla?» je vprašal potem vljudno. Žena je odkimala z glavo. — «Ne, dragi moj, ni-sem te hotela motiti. Kar mirno beri naprej.» Mož jo je nezaupljivo pogledal in skušal brati naprej, pa ni mogel, Njena pripomba mu je rojila po glavi. «Kdo je bil tako dober?» je vprašal. Žena ga je zamišljeno pogledala : «Mislila sem na sodnika Trowbridgea. Poznala sem ga še kot dekle. Po naključju mi je prišlo na misel, kako dober je bil.» «Ali tako,» je menil mož. «V občevanju s svojo ženo,» je izgovorila zena svojo misel do konca. V njenem glasu res ni bilo me posebnega. Nihče, razen moža, ne bi bil iz njenega glasu slišal nič nenavadnega. Mož je pa kar naprej premleval to misel. «Pravkar sem mislila nanj,» je rekla žena. «Tu ni nobene posebne zveze. Ril je sodnik zveznega so-dišča in nekoč, ko je bila njegova žena prehlajena je obravnavo za en dan odložil, samo da je lahko ostal doma. Mar ni bilo to lepo?» «Hm,» je menil mož in se še bolj zamislil v zadevo. «Kaj je imela pljučnico‘? Po mojem mnenju bi bilo treba...» «Ne.» ga je prekinila žena. «Bil je navaden prehlad. In prav zato je treba možu priznati, da je ravnal lepo. In račune si je dal zmeraj pošiljati v pisar-no, da jih žena ne Iti vidala in da ne bi imela skrbi.» «Meni se zdi vse to zelo...» je začel mož in osupnil, ker je njegov glas zvenel tako, kot da se hoče zagovarjati. «Seveda,» je pripomnila žena, «možje zdaj niso več tako dobri. Prej so bili drugačni. Saj veš, kaj mislim.» «Seveda vem,» je pritrdil mož, «in zdi se mi, da so bili zelo neumni. Po mojem mnenju so poneumnje-vali tudi žene.» Žena je sočutno odkimala z glavo. «Gospa Trovv. bridge je bila očarljiva.» je dejala. «Mož je je oboževal. Če je hotela imeli novo obleko, ni nikoli ugovarjal.» Norih se je spomnil, da je njegova žena nekoč Itotela imeti novo obleko, njemu pa ni Itila bo volji. Žena je rada nosila kostume, on pa jih ni mogel videti. «Ali je Itila vitka, suita žena?» je vprašal iznenada. Žena je odkimala z glavo. «Ne. ni bila vitkejša od drugih, loda kaj ima to opravili z najino zadevo ? «No,» je menil mož, «če si...» «Nekoč je vzel njeno mero,» je rekla žena hitro, «kupil blago in poklical krojača v pisarno. Naročil mu je, naj ji...» «Že prav, že prav,» je dejal mož, «naj ji naredi kostum.» — Govoril je celo hitreje kakor žena. potlej (ta je umolknil, kajti žena ga je presenečeno in nekoliko nejevoljno pogledala. «Kostum?» je vprašala. «O kostumu ni bilo govora. Šlo je za plašč. Toda o tem ne govorim.» — Nekaj je zvenelo iz njenega glasu. «Kako pa si prišel na misel, da bi bila sodnikova žena rada imela kostum ? Menda ne bi želel, da bi ga tudi jaz naročila». Mož jo je pogledal. Njuna pogleda sla se srečala in žena je zardela. «Že prav,» je rekel, «samo nikar polvolnenega blaga. Samo tega nikar!» Žena se je zadovoljna nasmehnila in rekla, da na polvolncno sploh ni mislila. Saj ima tako rajši mehko blago. Slovensko filmsko podjetje «Triglav» pripravlja noto izdajo filma «Vesna». Prvo izdajo istoimenskega filma so imeli priliko videti tudi številni tržaški Slovenci. Tudi v novi izdaji filma nastopajo iste osebe kot v prvi izdaji in režiser je tudi tokrat Franti-šek Čap. Prvotno so računali s tem, da bodo novi film lahko predvajali že na bližnjem festivalu v Pulju. Zgleda pa. da se to ne bo zgodilo, ker film še ni dokončan. Kljub temu pa vlada za novo izdajo «Vesne» veliko zanimanje zlasti v Sloveniji, pa tudi drugod. Na sliki : Prizor iz snemanja na Komni. DOMACI PROBLEMI IN VESTI ■ Ob IX. zaključku tržaškega vzorčnega velesejma ržaški velesejem prédstav- škega gospodarskega življenja, ki jasno potrjuje osnovno gospodarsko vlogo Trsta, njeno nadaljnjo veljavnost in tudi njeno življenjsko silo. Zadnji IX. tržaški velesejem, ki se je nedavno zaključil, daje možnost za nekatere ugotovitve, ki so bolj kot drugo potrditve : v sedanjem dejanskem položaju je velesejem premostil krizo razvoja v smislu, da bi težko mogel privabiti večje šte. vilo tujih in domačih razstav-ljalcev, takšnih, ki prihajajo na velesejme v namenu, da razvijejo odnose izmenjave z drugimi deželami. Avstrija in Jugoslavija sta dve deželi našega zaledja, ki sta v sedanjem trenutku najbolj zainteresirani za izmenjave skozi naše mesto. Prisotnost določenega števila dežel Levante potrjuje tradicionalno vlogo Trsta, ki povezuje srednjo in podonavsko Evropo z Vzhodnimi državami. Les je še vedno v središču vse dejavnosti po zaslugi naše zemljepisne lege in skupine izvedenih trgovskih gospodarstvenikov iz Jugoslavije. Avstrije in Češkoslovaške ter iz vse sredozemske kotline. Zato moramo priznati, da je IX. velesejem dal kar je največ mogel in je dosegel dimenzije, ki jih je težko preseči. Dosegel je najvišjo stopnjo razvoja, ki ga dopuščajo težke o-mejitve, ki jih vlada postavlja razvoju naše pristaniške in tra n-žitne vloge. Edino bi še lahko poskusili z morebitno jesensko prireditvijo, ki jo je svojčas predlagal prof. Reietto in o kateri bi bilo treba razmišljati, ker bi mogla nuditi pomemben prispevek mestnemu gospodarstvu. Nadaljnje staniške in potenciranje pri-trgovinske vloge ze in postavljajo nepremostljive pregrade posredovalni vlogi Trsta. Problemi so še preveč znani : Češkoslovašn, Madžar- ska in Avstrija zahtevajo po-množitev ladijskih odhodov v vse azijske smeri ; da bi se mogli Češkoslovaška in Madžarska posluževati našega mesta za svojo trgovino, je treba izvajati zunanjo politiko na realistični podlagi, opustiti d iskrim ina. cijske kriterije v zvezi s socialističnimi deželami, zlasti z našimi sosedi in s tem zagotoviti razvoj Trsta ; rešiti je treba zapletene probleme železniških tarif in sprejeti načelo, ki so ga naše železnice vedno odklanjale, da morajo biti železniške tarife določene na podlagi konkurenčne borbe z nemškimi pristanišči in ne na strogo gospodarski podlagi ; ustanoviti je treba integralno prosto cono, ki jo Trst zahteva. Nadalje, Trst ima vse pogo- je, da postane središče italijan-sko-jugoslovanskih pogajanj in izmenjav. Toda to središče je bilo doslej v Milanu namesto v Trstu, ne samo, ker je znal biti Milan bolj pripraven na gospodarskem terenu, marveč tudi, ker so razni psevdo Tržačani napravili vse, da bi škodovali našemu mestu. Zgodovina Trgovinske zbornice med Jugoslavijo in Trstom in njena tiha smrt po krivdi krajevnih gospodarstvenikov, bi nas mogla marsičesa naučiti. Na vsak način, IX. tržaški velesejem potrjuje neuničljivo vlogo Trsta na področju mednarodnega prometa, med Evropo, Azijo in Afriko, med Italijo in Jugoslavijo in dokazuje, da če bi vlada sprejela zahteve ki jih Trst soglasno postavlja na gospodarskem področju, bi to ustvarilo skok naprej. UMBERTO pogoje nagel SAJOVITZ Tudi tržaški delavc so k prispevali prvemu uspehu Confindustria pristala na pogajanja za 40-urni teden Ravnateljstvo ILVA proti notranji komisiji Vse stroke vztrajajo v borbi m ržaški kovinarski delavci še vedno čakajo na uresničitev svojih zahtev. V vseh obratih GRDA so se v prejšnjih dneh vršila zborovanja, na katerih so sindikalni voditelji po. roča li delavcem o poteku pogajanj z Zvezo industrijcev. V Arzenalu je ravnateljstvo sporočilo, da noče začeti raz-parvljanja o zahtevali, če de- Začela seje razprava o občinskem proračunu Zavrnjen priziv Tržačanom“ liste uTrst Telefonska mreža se na Prosek in Križ raztegne ržaški občinski svet je na seji v petek z večino gla-KD, MSI, monarhistov in liberalcev zavrnil priziv Tržaške unije proti izključitvi indi-pendentistične liste iz zadnjih upravnih volitev. Za sprejem Trsta ni več naloga velesejma, I priziva so glasovale vse levi- marveč vlade, ki mora odstraniti vse ovire, ki preprečujejo našemu mestu, da se reši kri- Opozorilo raznašalcem tiska Izšla je brošura v slovenskem jeziku, ki vsebuje Programsko izjavo in Teze VIII. kongresa KPI. Vse sekcije in tovariši, od-govorni, za širjenje tiska, so na-prošeni, da čimprej sporočijo Centru za širjenje tiska v Trstu koliko izvodov brošure nameravajo razdeliti med tovariše. To lahko storijo tudi po telefonu št. 14-016 ali 44-047. carske skupine in PSDI, dočim so se nekateri svetovalci raznih skupin vzdržali. Za komunistično skupino je podal obširno in dokumentirano glasovalno izjavo tov. POGASSI. V korist indipendentistov so govorili tudi svetovalci Lonza, dr. Pincherle, Dekleva in Teiner. Pri razpravi in glasovanju je prišel jasno do izraza politični razlog izključitve liste, ki je predstavljala skoro 28.000 volivcev, a tudi vedno tesnejše zavezništvo med KD in monar-hofašisti. trošnjo luči in vode ter zahteval znižanje te vsote. Tov. MUSLIN je zahteval popravilo in kanalizacijo v delu ul. S. Davis ter razpravo o pravilniku vozačev taksijev. Tov. BURLO je pozval občinski odbor naj intervenira pri upravi openske, ga tramvaja, da bi prvi tramvaj odpeljal nekoliko prej ali da uvede zgodnjo vožnjo z avtobusom za delavce s podeželja, ki prihajajo sedaj na delo z zamudo Tov. SAJOVITZ je urgiral razpravo o integralni prosti coni. proračunu. Nekateri odborniki so predložili poročila o položaju v svojih odsekih. Na občinski proračun se bomo še povrnili. V zaključku so bili sprejeti nekateri sklepi navadnega u-pravnega značaja. Med drugim je bil soglasno sprejet sklep o nakazilu 10 milijonov lir za telefonsko povezavo Proseka in Križa z mestom in za gradnjo telefonske pomožne postaje na Proseku. O poteku petkove seje bomo poročali prihodnjič. Sestanek Zdr. Trst-ZSSR lavci prej ne prenehajo z agitacijo, ki se razvija v tovarni. Delavci namreč še vedno nočejo delati izrednih ur. Odgovor na to zahtevo je bila manifestacb ja vsega delavstva pred poslopjem ravnateljstva. Množica delavcev je odločno zahtevala začetek pogajanj v tovarniškem okviru. Vest, da je Confindustria pristala, da v vsedržavnem okviru razpravlja o zahtevi za priznanje 40-urnega delovnega tedna za železarje, so delavci ILVA v Skednju sprejeli z velikim zadovoljstvom. Upravičeno so ponosni, da sp tudi oni, s svojo strnjeno udeležbo pri enotni agitaciji kategorije, prh spevali k temu prvemu uspehu. Medtem je ravnateljstvo ILVA nenadoma sprožilo napad proti notranji komisiji, Sporočilo je, da hoče ponovno vključiti v produkcijo člane tovarniškega predstavništva delavcev, To je zelo resna zadeva, kajti člani notranje komisije so bili vedno oproščeni dolžnosti proizvajalnega dela, tla bi se mogli zanimati za blaginjo in pravice delavcev. Delavci prav gotovo ne bodo mirno sprejeli tega u-kaza gospodarjev, ki hočejo okrniti njihove pravice in svobodo. Želeti je, da bi v tem vprašanju prišlo do enotnosti obeh sindikatov, kajti notranja komisija mora imeti vse možnosti, da nadaljuje s svojim delom, posebno še, ker je v tej tovarni še mnogo problemov, ki jih je treba rešiti in prvi med vsemi akordni problem. V kovinarskem sektorju moramo zabeležiti odločnost, s katero delavci ladjedelnice ((Giuliano» vztrajajo v svojih zahtevah. Po sklepih, ki so bili sprejeti pri srečanju z Zvezo industrijcev, bodo morali vsa odprta vprašanja rešiti s pogajanji v tovarniškem okviru. Od drugih strok, uslužbenci krajevnih ustanov pričakujejo iz Rima odgovor za poenotenje njihovih plač, dočim sp tiskarji, zaposleni v trgovskih tiskarnah, v ponedeljek stavkali 24-ur in sedaj ne delajo izrednih ur, da hi prisilili delodajalce na obno, vi te v vsedržavne pogodbe, za katero sp bila pogajanja nedavno prekinjena, Zahteve jadranskih pristanišč "VT a pobudo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu in Delavske zbornice v Benetkah se je vršilo v nedeljo v našem mestu zborovanje Delavskih zbornic jadranskih pristanišč za promet. Poleg tajništev omenjenih dveh zbornic, so se udeležili zborovanja predstavniki Delavskih zbornic iz Ravenne, Ancone, Barija in Tržiča ; Zveze pomorščakov iz Trsta, Benetk in Ancone ; pristaniščnikov iz jadranskih mest ter razni povabljenci, ki sc poseimo zani-majo za obravnavane probleme. Glavno tajništvo CGIL je zastopal podtajnik posl. Giacomo Brodolini. Hude posledice V • vročine strahoviti vročini, ki je | hotela Miramare v Grl jami. V začetku seje so bila postavljena številna vprašanja. Med drugimi je tov. CALABRIA protestiral proti sklepu občine, da morajo družine v zasilnih občinskih prostorih plačevati 500 lir na osebo za po- V torek je bila seja posvečena izključno upravnim vprašanjem. Svetovalci so v začetku seje intervenirali z razzimi vprašanji. Med temi je tov. LUCHESI ponovno načel vprašanje poenotenja plač uslužbencev javnih ustanov in zahteval, naj se župan zanima v Rimu, da bodo vladni organi odobrili poenotenje plač občinskim in pokrajinskim uslužbencem. V sredo je pa bila izredna seja, na kateri se je začela raz- V ponedeljek 8. julija se je sestal na sedežu v ul. S. Nico» !č> 11 svet Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo -Trst-ZSSR. Poročilu o delovanje v tekočem letu je sledila diskusija, na kar je predsednik prof. Weiss predlagal spremeni te v Združenja Trst-Sovjetska zveza v Italijansko pokrajinsko združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo. Predlog je bil soglasno sprt . Svet je nato izvolil novo tajništvo. Za predsednika je bil imenovan Vittorio Poececai, za prava o letošnjem občinskem j tajnico Jelka Gerbec. prejšnji teden zajela skoraj vso Evropo in za katero pru-vijo, da takšne že slo let ni bilo, tudi Trstu ni bilo prizanese. Računajo celo, da je bilo naše mesto eno najbolj vročih mest v Evropi. Temperatura, ki je podnevi vrtela v■ senci o-krog 34 iti na sqncu okrog 60 stopinj, se tudi ponoči ni mnpr go znižala, tako da se nikdar ni dalo dihati. Tisoči in tisoči Tržačanov sp iskali osvežila p morskih valovih, pa ni mnogo pomagalo, kajti tudi morska voda je bila izredno topla in je nekega dne dosegla rekordno toplino 30,3 stopinje, Kopah rem se je res zdelo, da sp v to? plicah. Žal je neznosna vročina zahtevala tudi v Trstu dve smrtni žrtvi, Že v soboto je nenadoma postalo slabo 60-letnepiu Lui-giju Griottiju, ki je delal na | pri popravilu poslopja I daleč, Kmalu po prevozu v bolnišnico je nesrečni mož izdihnil. Dru-ga žrtev je 56.letni Ivan Škabar iz Repna, ki ga je zadela sončarica, kateri je podlegel. Številne so tudi druge žrtve, ki so sedaj v bolnišnici in za katere je upati da si bodo opomogle. Seveda niso ob tej priliki izostale špekulacije raznih brezvestnežev, katerih najbolj tipična je naglo povišanje cene limonov, ki so od J80 lir poskočili p par dneh na 360 lir PQ kg; V pus ji h dneh se je potrošnja vode tako nevarno povečala, da sq občinske oblasti morale opozoriti prebivalstvo, naj štedi z vodo, da je ne bi zmanjkalo. V trenutku, ko to pišemo, je že nekoliko bolje, ker je blagodejni. dež osvežil ozračje in zemljo, Vendar pa ne. vemo kako bo še, kajti do jeseni je še Po uvodnih besedah odgovornega tajnika Nove Delavske zbornice v Trstu tov. Tominza, se je razvila zanimiva in plodna diskusija v kateri so predstavniki vsakega posameznega pristanišča iznesli poleg potreb, ki so vsem skupne, tudi svoje posebne zahteve. Zborovalci so se pozitivno izrekli o delu Skupnosti jadranskih pristanišč ter izrazili željo, da Skupnost vzpostavi organicene koordinacijo dela z delavskimi organizacijami. Zborovanje se je tudi izreklo proti osnutku zakona Cassiani, ki bi zadušil sleherno razširitev in pridobitev novih prometnih struj in zahtevalo vzpostavitev, z novimi konvencijami, pomorskih prog na podlagi že večkrat postavljenih predlogov Skupnosti jadranskih pristanišč in sindikalnih organizacij, vsebovanih v skupini izjavi jadranskih Trgovinskih zbornic od 15. aprila 1955. O vsej zadevi naj hi čimprej razpravljal in sklepal parlament in ne vlada sama. Podčrtana je bila tudi potreba, da vlada omogoči izmenjave in posredovanja med deželami socialističnega sveta in Prekomorjem. kar bi nudilo velike koristi pokrajinam ob Ja-d rami ; nujno vzpostavitev in okrepitev pomorskih prog v smeri Indije, Daljnega vzhoda in Urnega morja, v smeri arabskih dežel in Albanije. Glede cestnih, železniških in rečnih zvez, je v zaključni resoluciji navedena potreba nujne ureditve vseh železniških, cestnih in rečnih poti. ki povezujejo zadevna v pristanišča z njihovim zaledjem. Končno je bila podčrtana potreba, da se Trstu prizna integralna prosta cona in da se v ostalih jadranskih pristaniščih ustanovijo proste luke za okrepitev pomorskega prometa. Pogreb zaslužnega moža Z ozirom na potrebo, da damo v javnost čimveč gradiva o VT. kongresu KP in ker objavljamo na drugi strani v celoti resolucijo CK KP SZ, smo bili prisiljeni skrčiti običajno krajevno kroniko na IV. strani, kar prosimo, da Inaici upoštevajo. UREDNIŠTVO V torek 9. julija smo pokopali Antona Senico iz Ricmanj, moža, ki je užival v vasi velik ugled. Bil je vnet prvoboritelj nove socialistične ideje že takoj po svoji vrnitvi iz ujetništva leta 1918. Tudi v o-svobodilnem gibanju je bil vnet pristaš b'orbe proti mici fašizmu in je znal ob vsa. ki težki uri vlivati poguma sovaščanom. Pogreba se je udeležilo Veliko število domačinov in okoliških znancev. V i-menu Noyc delavske zbornice se je udeležil pogreba tov, Gombač, Vršil se je v pozni uri, ker je domači župnik vpeljal v pogrebni obred tudi mašo zadušnieo u!> prisotnosti mrlfea.' Mislimo, da bi se tak o-bičaj lahko vršil le, če je s tem zadovoljna družina pokojnika in ne kakor se zdi, da ho to veljavno ob vsakem pogrebu. Upošteva, ti je treba tudi pozno uro, utrujenost sorodnikov in v poletnem času veliko vročino. Zalo bi prosili, da bi cerkvene oblasti vzele to željo na znanje. Zaslužnemu pokojniku naj bo lahka domača gruda ! Svojcem in sorodnikom izrekajo vaščani in elani PD iz Ricmanj iskreno so, žalje, kateremu se pridružuje uredništvo «Dela». NADALJEVANJE S I. IN II. STRANI Članek “Pravde” (Nadaljevanje s J. strani) nih vrst največji pomen po zmagi socialistične revolucije, v fazi socialistične izgradnje in pri postopnem prehodu v komunizem. Znano je, da je morala naša partija, v prvih letih sovjetske oblasti, voditi ogročeno borbo proti raznovrstnim malomeščanskim strujam, skupinam in frakcijam, ki so se trudile, da bi razbile enotnost partije. Dolga in intenzivna borba partije se je zaključila z izgradnjo socializma v naši deželi, s popolno zmago nad vsemi protileninskimi skupinami. Po zaslugi enotnosti, ki si jo je priborila, je znala partija združiti okrog sebe vse sovjetsko ljudstvo za obrambo socialistične domovine v veliki domovinski vojni ter odločilno poraziti krutega sovražnika. Uničenje zaničevanja vredne tolpe nevarnega sovražnika Be. rie in njegovih . sokrivcev je prispevalo k okrepitvi partije in k uspehu pri izvrševanju na. log, ki so se postavljale deželi. XX. kongres KP SZ je predstavljal zelo važno zgodovinsko etapo za razvoj in okrepitev e-notnosti partije, za mobilizacijo vseh njenih sil, za enotnost okrog Centralnega komi-, tej a. Zvesta do dna leninizmu in izhajajoč iz interesov izgradnje komunizma ter še večje okrepitve marksistično-leninisti. čnih stališč, se je naša partija odločno, odkrito in smelo izrazila proti čaščenju osebnosti J. V. Stalina in njegovim posledicam, da se odpravi sleherna možnost obnovitve čaščenja osebnosti v kateri koli obliki. Partija in Centralni komite po. sveča ta veliko pozornost izvajanju ukrepov za odpravo kršitev revolucionarne zakonitosti, ki so se pojavljale v preteklosti. Sedaj lahko vsak človek ugotovi, kako modri in pravilni so bili vsi ukrepi, ki jih je sprejela partija v borbi za odstranitev posledic čaščenja oseb. nosti. Centralni komite nudi vreden zgled leninskega partijskega duha, trdnosti in odločnosti v borbi za enotnost partije. V partiji ni in ne more biti nobene osebe, ki bi jo njen visoki položaj ščitil pred kritiko njenih napak in pomanjkljivosti. Centralni komite, brez ozira na kogar koli, smelo pod-vrgava diskusiji in kritiki voditelje partije in vlade, če zagrešijo napake pri svojem delu ter sprejme odločne ukrepe proti komur koli, če so njegova dejanja in njegovo obnašanje v nasprotju s partijsko linijo. To lahko le koristi stvari partije. V naši socialistični deželi ni in ne more biti socialne podlage za nastajanje v notranjosti partije leninizmu sovražnih Irakcij in struj. Enotnost partije in njenega vodilnega jedra izvira iz moralne in politične enotnosti sovjetskega ljudstva, ki ima s partijo skupne cilje, naloge in skupne interese. Toda zelo napačno bi bilo zami- šljati si, da smo v našem okolju zavarovani pred pojavom raznih skupin ali oseb, ki se ne strinjajo s partijsko linijo. Pri nas obstajajo še vedno osebe, ki imajo pri vprašanjih no. tranje in zunanje politike sektaško in dogmatično zadržanje, ki pokazujejo začetniško zadrža. nje do marksizma-leninizma. Ločeni od življenja partije in dežele, so ti ljudje ujetniki svojih starih pojmovanj, ne vidijo novega položaja, dokazujejo konservatizem. trdovratno se oklepajo oblik in metod dela, ki so že preživele in odklanjajo kai poraja življenje in ki izhaja iz interesov razvoja sovjetske družbe in socialističnega tabora. Želeli bi, da se partija povrne na zgrešene metode vodenja, ki jih je XX. kongres KP SZ obsodil. vodstva in borbi za splošno linijo partije. CK partije poziva vse komuniste, da še tesneje strnejo svoje vrste okrog nepremagljive zastave marksizma . leninizma in da usmerijo vse svoje sile za uspešno reševanje nalog komu, nistične izgradnje», * * * Resolucija CKKPSZ (Nadaljevanje z 2. strani) resnično soglasno delovanje, ki naj izraža enotnost v namenih in akciji prednje straže delavskega razreda Komunistične partije. Plenum CK poudarja z velikim zadovoljstvom monolitno enotnost in kompaktnost vseh elanov in kandidatov CK, čla-v centralne revizijske komisije KP KZ, kateri so soglasno obsodili proti partijsko skupi-. V sestavu plenuma CK ni bilo niti enega človek, ki bi podprl to skupino. Ko je plenum CK obsodil protipartijsko delovanje skupine in ko so člani plenuma CK soglasno zahtevali izključitev članov skupine iz CK ter izključitev iz partije, so oni priznali obstoj dogovorov, škod. ljivost svoje protipartijske dejavnosti ter se zavezali, da se bodo podredili odlokom partije. Na osnovi zgoraj navedenega in držeč se interesov vsestranske krepitve leninske enotnosti partije, je plenum CK KP SZ odločil : 1. da se obsodi kot nezdružljiva z leninskimi načeli naše partije, frakcionaška dejavnost protipartijske skupine Malenkova, Kaganoviča, Molotova in Scpilova, ki se jim je pridružil ; 2. da se razrešijo ••"džnosti članov prezidija CK in funkcije članov CK tovariši Malenkov, Kaganovič in Molotov, da se zamenja s položaja sekretarja CK KP SZ in da se izključi iz sestava kandidatov prezidija CK in sestava čla, nov CK tovariš šepilov, Soglasna obsodba od strani CK partije frakcionaške dejavnosti protipartijske skupine tovarišev Malenkova, Kaganovi. ča in Molotova bo služila k re. pitvi enonosti vrst naše leninske partije, krepitvi njenega Resolucijo so soglasno izglasovali 29. junija vsi člani in kandidati Centralnega komiteja in člani centralne revizijske komisije ; vzdržal se je le tovariš Molotov. nje slovenske mladine in pod- I kovlje) govori o delovanju par. poro, ki so jo tovariši dolžin j lije na podeželju. Poudarja po- VI. kongres (Nadaljevanje s ,. -strani) n j a kriške sekcije temveč le svoje osebno mnenje. Tov. DEBARBORA (ILVA) je analiziral položaj v tovarni, kjer deluje. Analiziral je tudi notranji položaj in borbe, ki so jih vodili skupno vsi delavci. Obsodil je akcije vodstva tovarne, ki teže za tem, da bi razdvojile in pasivizirale delav. ce. Posebno je poudaril potrebo po učvrstitvi enotnih borb Tov. POSTOGNA (Milje) poroča najprej o predkongresnem delovanju miljskih komunistov in o diskusiji o pristopu v KPI na osnovi dokumentov VIII. Kongresa. Nato govori o statutu KPI ter poudarja, da je to dokument, ki ga mora spoznati in poznati sleherni član partije, Tov. WILHELM ADOLF (Opčine) je obravnaval delova- nuditi organizaciji ZKM, zlasti na podeželju. Svojo intervencijo je podkrepil s številnimi primeri o delovanju. Tov. BRAVIN (Rocol) govori o nekaterih značilnostih ZKJ in o perspektivah učvrstitve partijske organizacije v njegovem okraju. Poudaril je potrebo po ustanovitvi sekcije v tem kraju. Tov. MA RIvO VIČ.Z VON KO (Nabrežina) poroča o delovanju partije na podeželju ter poudarja potrebo po izboljšanju političnega življenja celic in sekcij ; po izboljšanju širjenja našega tiska in vezi s centrom. Zlasti podčrtuje potrebo po raz. vojn novih kadrov, po povečanju prizadevanj za pridobivanje novih članov za partijo in o delovanju med italijanskim prebivalstvom, ki je naseljeno na podeželju. Tov. MERVIČ (Devin) je govoril o potrebi spremenitve Tržaške partije v Avtonomno federacijo KPI in je poudaril, da s tem soglašajo slovenski komunisti. Tov. ROBBA (Milje) govori o delovanju komunističnih žena in o potrebi, da bi jim tovariši nudili več pomoči. Intervencijo je podkrepila s številnimi primeri o delovanju žena v Miljah. Tov. FRANCO (Pončana) o-bravnava nekatere primere sindikalnega delovanja s posebnim ozirom na borbe, ki so sedaj v teku. Dotakne se tudi nekaterih primerov notranjega življenja partije. Tov. JELKA GERBEC (Bar- trebo po poživitvi političnega življenja v celicah in sekcijah, po izboljšanju razpečavanja tiska in izboljšanju vezi s cen- trom. Poudarja tudi. da obstajajo možnosti razvoja kadrov, zlasti na mladinskem področju in poživitve delovanja med italijanskim prebivalstvom na podeželju. Zaključki tov.Vidalija Tov. VEDALI jo zaključil diskusijo : V zaključkih je orisal zgodovino delavskega gibanja v Trstu od začetkov pa do danes. Poudaril je, da je to zgodovina borb proti nacionalizmom, da je to zgodovina borb prole, tarskega internaciomilizma. 0-h ravnava potrebo po izboljšanju delovanja partije na podeželju. Nadalje govori o stališčih tržaških komunistov do ZKJ. Podčrtuje veličino osnovnega pomena enotnosti partije, ki je bila zapečatena s krvjo naših padlih junakov. Slovencev in Italijanov. Nadalje govori o napredovanju na področju enotnosti Slovencev, o perspektivah in nalogah partije na tem področju. Podčrtuje tudi, da pomeni pristop h KPI resnični p re ok ret in postavlja nove naloge pred tovariše. Te naloge zahtevajo vedno bolj aktivno soudeležbo v vseh borbah italijanskih delavcev, kajti od zmag teh borb je odvisna tudi rešitev perečih tr: žaških problemov. Nato podčrtuje pomen partijske discipline. V zvezi s pozdravom, ki ga je prinesel našemu kongresu predstavnik PSI poudarja umestnost sklicanja novega sestanka. na katerem bi poiskali pot k popolnemu sporazumu, kot ga je želel v pozdravu socialistični predstavnik in kot ga želijo komunisti, Tov, V klali je zaključil izražajoč prepričanje, da bodo tržaški komunisti tudi tokrat dali pravo lekcijo vsej reakciji, ki je spletkarila in rovarila proti kongresu. To lekcijo bodo dali s tem, da bodo ostali združeni in da bodo stopali strnjeno pod zastavami socializma in proletarskega interna-eionalizma. ZA TEDFJ DNI m Sobota, 13. , Marjeta, Me Nedelja, 14. - Benaventi Svoboda Ponedeljek, 15. - Henrik, dimil* Torek, 16. - .Marija Karm. rja Sreda. 17. . Aleš, Leksej Četrtek, 18. - Friderik, slav " Petek, 19, - Vincencij, ZI r Zgodovinski dnevi 13. 1883 se je r dii sloV d 1 tra 'pčne «ar '«ih ; 'je o VI. h .Pal s nav; karikaturist Hinko kar. Ustrelili so ga bljani kot talca dne 1942 italijanski okupU 13. 1920 so skvadristi F. - 6jp' te. zažgali «Balkan» pustošili številne ' slovenske ustanove stu. 14. 1789 se je z zavzetjel "greši stilije začela Francos« tem volucija. r9. 1893 se je rodil sovi pesnik Vladimir V. kovski. 19. 1.936 začetek borbe skega' ljudstva proti cu, Hitlerju in Ml ni u. ‘ RADIO ODDAJE hši \ Muri '»Itije-fia l "e tek Rim hotni S OMOTA: 12.55 Slov motivi - 16. Radijska uni - 18.30 Oddaja za najmi' 'Le Antonija Curk: «Ljudmil Hije zirjeva mati», 1. del - "«ležila člani Ra.iijskega odra - 2 tije den v Italiji - 2,2.27 Iz oPi^ ga sveta. NEDELJA: 9. Kmetijski daja - 10. Prenos sv. ila stolnice Sv. Justa - 13.30 JPojit, ba po željah - 17. SloV n in zbori - 18.30 Mladina prt'lih y krofonom - 20.30 Preki t1!, «Ljubezen treh oranž». 1L v 4, dejanjih. Uspe; Uresn je Vne ''jansli PONEDELJEK: 12.55 klorni ansambel Srečka žila - 18.50 Slovenski . spevi: poje baritonist >• f'' po Ostasevski - 19.15 Radii«1 ; va, niverza - 21. Znanost in 1 »at ka - 22. Iz slovenske kil ®**vaja nosti in umetnosti „ 22.15 !"r' p„ thoven: Simfonija št 7 ptilCilli. duru op. 02. ivnii,' TOREK: 13.30 Glasba J'IH pra ijah - 19.15 Zdravniški 1 - 20.30 ‘J3 tr '®nj' v a "listič; Slovenska folk glasba - 21. Jože Vomb4V|. ‘ nam " Morh v'lev «Voda», komedija v 3. d . grajo člani Radijskega SREDA: 12. izvor in »eitl-..nal krasnih rast.in - 13.30 ' ,j.Jsinai Otroška igra - baletna S' 'n 19.15 Kako so nekoč živ 'žaškj troci? - 21.15 Glasba za '» KPI klavirje - 22. Iz itaiij3 'h in , književnosti in umetnosti drja j ČETRTEK: 12. Potoval 'ja l," Italiji - 18. Mahler: Sin1) št. 4 v G-duru - 19.15 Ra< j univerza - 21. Dramatik zgodba - Duilio Saveri: ;„""v teri izmed, treh?» , «Skri' -j, n°sii-Vite Irene» (4. zgodba), d: jo člani Radijskega c dr» slte na Nove knjige in izdaje - ''"liji, Lepe operne arije. 'Na ;r PETEK: 12. Življenja ,Sak p sode - 13.30 Glasba no * \ d£ 19.15 Zena in dom - 20.3f * vpra; klorna glasba - 21. Url« % n in prireditve v Trstu - $ ltia , černi po,mamki. 01 j0®" C® K 1 N ti* je L' Vse: Minske n — č" hori Opčine "bijejo Kino na prostem 'n tor Sobota, 13. julija: «OD "iških , reke» (Al di là del lj,I(lsly me); barvni film T<'krjen 'fedelj.a. 14. julija: «K"|)rn lokostrelec» (L'arcrt( i teli da j, dei Re); barvni film- d1 |,rVa ,J skop M'GM, { Ponedeljek, 15. juiiJa: • „ novi. > Torek, 16. julija: «Ko ,*> ut bežen poezija» (lj‘ "iène l'amore è poesia); 6 ^tepj film cinemaskop Ti1 "Me jn šreda, 17. julija: se po»1 'N; četrtek, 18. julija: «Na Z: nič novega» (NiepOj . nuovo ad Ovest): fi'1 In. tanus. ■ Petek. 19. julija: se poi1' Prosek ma na ttioč I 'mi : na-v-ezi ‘U ital Sabota, .13. julija: «Ti Spedai usoda» (Tu sei il ri1 stino,): barvni fini ner Bros. Nedelja. 14. julija: se Od nedelje dalje zapr' '"o radi letnih počitnic fiv :: Narodna in študijska ( ÌJ žlica V Trstu obvešča, zaprta od 15. julija do susta t.l. zaradi počitnic ■' jevanja zbirk. Kmetje poslužujte se Nudi vam po zmernih cenah prvovrstno blago, semena, orodje ter vse o-slalc potrebščine za koko-šerejre. sadjarje, vinogradnike itd. KMETIJSKE ZADRUGE ’ V Trstu, ul. U. Fosc°'j Podružnice : Trst, ul. via 23 in v Miljah- j! 0kre j > ; del so naš 'zra: 7 K Pl. r*aški r zase Ni" ili ""šega biti "-'etn , N,0 jam % . Pom Vti,,ia «ali giba' \ ""m K pi fep, M;