Arnošt Adamič
Lažnivci
Zunaj jc tulila silna burja in oznanjevala pošastno noč. Gostil-ničar je zaklenil vrata in prižgal svetiljko, medtem je pa že metal piš prve težke kaplje na šipe. Okoli mize so sedeli pri kozarcu vina trijc popotniki, ki jih je bila usoda zanesla k isti mizi. Ljudje s ceste se spoznajo na prvi pogled, zato je beseda tekla gladko, domači so jih za pečjo z zanimanjem poslu-šali, kajti vedeli so mnogo zani-mivega.
»Bog se usmili,« je vzdihniJa gospodinja, »takega viharja pa še ne.«
»Kaj bo to,« se je oglasil prvi, »doživel sem že hujši vihar. Lan-sko leto sem bil v Holandiji. Tam je vse ravno in skoro nobenesja gozda. Pii nekem kmetu sem se udinjal, da mu prebelim hišo, Baš sem pri delu, ko potegne strašen piš. Hitim in hitim, a komaj po močim belačo v barvo, potegne in mi sproti odnese vso barvo. Gle-dam. kiim jo nese in vidim, da na sosednjo hišo, ki se je, ena, dve, krasno prebarvala z mojo barvo. To vtdim, vzamem škafec in grem streljaj od hi.še, škropim z belačo po zraku in, ena, dve, delo je bilo izvršeno v največje kmetovo za-dovoljstvo.«
Zdaj se je na dolgo odkašljal dniKi popotnik in menil, da to še ni nič.
31
»Tudi jaz sem na ta način pre-       »Čudno je res da bilo, ali ljudje
belil hišo, baš v Holandiji nekemu    so tekli domov po žeblje in začeli
kmetu. Ali meni   je   barvo   neslo    pribijati tlak nazaj na cesto.« Dru-
skozi zidovje, sobe je krasno pre-    gi   se   je   zmasjovalno nasmehnil.
belilo, dobil sem dvojno plačilo za    Tretji pa kar hitro:
svoje delo, ena, dve.«                            »Seveda  so ga  poskušali pribiti
In je zahrkal še tretji, kakor da    nazaj, ali je tako brilo, da jim je
se je nečesa domislil.                        sproti v rokah   žeblje   skrivilo in
»To bo pa najbrž res držalo. Še    niso nii opravili.«
pred   kratkim mi je dotični  kmet       Gostilničarjeva družina je debe-
vse   potrdil.   Ali,  pomislita!  Med-    '" strmela   nad to strašno   burjo.
tem ko se takole pogovarjava, spet    Nenadoma pa je potegnil tak piš,
potegne   tista   prismojena holand-    Qa Je ugasnilo luč. V podstrešju je
ska burja. Ena, dve: odnese vajino    čudno zaškripalo. V nastalo temo,
ban-o s hiše in sob «                         ki jo je sekalo bučanje izpod neba
»Bog se usmili, potem pa lahko    jn strahovit naliv, se je zdajci raz-
pride   nad nas taka burja in nam    Iegel obupen.klic:
odnese streho, ki je že slaba,« je       "B<>S pomagaj! Tecite drzat stre-
vzdihnila gospodinja in se križala.    ho. odneslo jo bo!«
»Nič se nc bojte,« je menil prvi.       )>T° n?J verjame kdo drugi,« so
»To ni še vse skupaj nič. Bil sem    se zakrohotah brezposelm.
po tistem v Parizu. Kar ti potegne       Jn je res odneslo streho, podrlo
po ulicah,  da  je tlak  zvilo in  ga    zidovje,   odplavilo vso   družino  s
povilo kakor preprogo. To je bila    popotniki vred v pošastno noč ...
reč, to!«                                                Ampak je najbrž tudi to laž.